Ptuj, torek, 4. septembra 2012
letnik LXV • št. 70 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
.L/1	7
Natisnjenih: 12.000 izvodov % ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Gospodarstvo Ptuj • Vodstvo PP zadovoljno, delničarji brez dividend
O Stran 4
V
Po naših občinah Kidričevo • Še to
jesen gradnja zdravstvenega doma?
O Stran 5
Zdravstvo
Slovenija • Zobje pri hrvaških zobarjih tudi do trikrat cenejši O Stran 9
Štajerski
Šport
Nogomet •
Aluminij blizu točke v Celju
O Stran 11
Nogomet •
Sanjski prvi polčas Zavrča za 0:4
O Stran 12
Slovenija • Včeraj pričetek novega šolskega leta
Učenci in dijaki spet v šolskih klopeh
Po končanih počitnicah je včeraj v šolske klopi sedlo okoli 161.200 osnovnošolcev in 78.300 dijakov. Prvič je šolski prag prestopilo 19.213 prvošolcev, na katere na poti v šolo še posebej pazijo policisti, redarji in prostovoljci.
Predsednik države Danilo Turk je v video nagovoru pred začetkom novega šolskega leta šolarjem namenil nekaj vzpodbudnih besed. Poudaril je, da jim šola ne bo dala samo znanja, pač pa jih bo tudi naučila o pomenu spoštovanja narave in ljudi. Minister za izobraževanje Žiga Turk je vsem zaželel prijeten vstop v novo šolsko leto, otrokom pa je sporočil še, da so v šoli vsi enaki. Šolarje so prvi šolski dan marsikje obiskali župani, pa ministri, tudi znani športniki, povsod pa so lahko slišali številne nasvete za varnost na poti v šolo in iz nje. Poziv k previdnosti pa seveda še bolj za vse odrasle udeležence v prometu.
Naj bo novo šolsko leto uspešno in prijetno za vse -šolarje, njihove starše ter seveda vse delavce v vzgoji in izobraževanju!
Ur
Foto: Črtomir Goznik
PAOI2012 •
Majcen Ljubičeva šesta v suvanju krogle
O Stran 13
Ormož • Dva meseca brez bazena
Kopalna sezona se je zaključila
S septembrom se je letno kopališče v Ormožu zaprlo, saj upravljavec, Komunalno podjetje Ormož, zaradi padca temperatur in začetka pouka ne pričakuje več obiska.
Z letošnjo sezono so tako kopalci kot upravljavec zelo zadovoljni ,in kdor se letos ni dovolj nakopal, si je sam kriv. Bogdana Kolbl iz KP Ormož je povedala, da so otroci in tudi
Festivalska zgoščenka za naročnike Štajerskega tednika	
4]	ft J 1 Xfb«vn. 0 lasb* Ptuj 2012
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 43. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2012. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
odrasli v veliki meri izkoristili ormoški bazen, saj so zabeležili rekordno število kopalcev: kar 15.440 jih je iskalo ohladitev in sprostitev na kopališču, ki ponuja športni in otroški bazen s skupno 430 m2 vodnih površin. Bazena sta polnjena z naravno pitno vodo, ogrevane s pomočjo solarne naprave. Črpalke in sistem za pripravo vode so te dni že ustavili, sedaj pa bodo kopališče pripravili na zimo. Nivo vode v bazenih bodo znižali, sicer pa voda v bazenih ostane celo leto. Odstranijo edino tobogan, lestve, pokrijejo robove bazenov in pripravijo solarno napravo na zimo.
Na vprašanje, ali je v tako rekordnem letu rekorden tudi prihodek, pa je Kolblova opozorila, da so ob povečanem številu kopalcev večji tudi stroški obratovanja kopališča
- večkrat je treba prati filtre, narediti več analiz, potrebno je več vode in tudi dela je več. Težav pri obratovanju letos niso imeli, nekoliko jim je nagajal
le sistem za izdelavo vstopnic, ki deluje od leta 1999, in bo v prihodnosti treba razmisliti o posodobitvi.
Ljubitelji kopališč bodo se-
daj v Ormožu do začetka novembra brez možnosti kopanja. Takrat pa se odpre zimski bazen Hardek, ki deluje v prostorih Gimnazije Ormož in ima vodno površino 112 m2. Bazen je v dopoldanskem času namenjen predvsem plavalnim tečajem osnovnošolskih otrok, popoldne pa je odprt tudi za zunanje obiskovalce. Običajno obratuje do aprila, v sklopu bazena pa je tudi finska savna.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Letos je bazen zabeležil rekordni obisk.
Slovenija • Vroča politična jesen
Ukrepi za reševanje gospodarstva in reform ali politična kriza?
Na političnem prizorišču se obeta vroča jesen. Medtem ko bo zadnja beseda padla o zapisu fiskalnega pravila v ustavo, sta v pripravi že pokojninska in reforma trga dela. Novi varčevalni ukrepi so še nejasni, skoraj zagotovo pa bo prišlo do odpuščanja v javnem sektorju. Če se politika o ukrepih ne bo uskladila, bi to lahko prineslo politično krizo.
Med pomembnejšimi političnimi odločitvami bo jeseni na dnevnem redu odločanje o vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ki je po mnenju vlade pomemben zaradi signala, ki bi ga s tem Slovenija poslala finančnim trgom.
O ustavnih spremembah, s katerimi bi v najvišji pravni akt zapisali fiskalno pravilo, bi državni zbor moral odločati še pred počitnicami, a so v skladu z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank odločanje prestavili na jesen. S tem se je Slovenija poleti izognila tudi morebitni vladni krizi, saj je premier Janez Janša dopuščal možnost, da bo na glasovanje o fiskalnem pravilu vezal zaupnico vladi. Ta možnost po Janševih besedah sicer še vedno ostaja, tako da bi jesen utegnila prinesti tudi odločanje o usodi vlade. Parlamentarne stranke se namreč čez poletje niso uspele uskladiti o zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Medtem ko v koaliciji vztrajajo, da je vnos pravila v ustavo nujen, pa so v opoziciji prepričani, da bi
zadoščalo sprejetje navadnega izvedbenega zakona. Janša je prepričan, da bo fiskalno pravilo v ustavo vendarle zapisano, saj bodo Slovenijo v to prisilile mednarodne okoliščine.
Večjo enotnost pa so parlamentarne stranke poleti dosegle glede nove rešitve za sanacijo bančnih bilanc v obliki posebne agencije ali sklada. Ker so dosegli napredek pri uskladitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu in zakona o agenciji oz. skladu za sanacijo bank, bo sedaj ministrstvo za finance pripravilo zakonske predloge, sprejeli pa naj bi jih še septembra.
Pokojninska reforma in reforma trga dela med prioritetami
Prav tako naj bi bili septembra pripravljeni pokojninska reforma in reforma trga dela, saj se je vlada zaradi padca bonitetnih ocen odločila spremeniti prioritete in pohiteti z obema predlogoma. Kot je napove-
dal predsednik vlade, bo vlada »prisiljena usklajeno, lahko pa tudi neusklajeno zakonodajo predlagati še v začetku jeseni«.
Vsebina pokojninske reforme še ni dokončno znana, vlada pa namerava v prvi fazi spremeniti pogoje predčasnega upokojevanja, pozneje pa dvigniti tudi upokojitveno starost. Reforma naj bi vključevala informativne individualne račune in dodatno pokojninsko zavarovanje. Reforma trga dela pa naj bi odpravila segmentaci-jo na trgu dela, spodbujala sklepanje pogodb za nedoločen čas ter omogočala lažje zaposlovanje in odpuščanje.
Koalicijska usklajevanja glede obeh omenjenih reform že potekajo, kmalu pa se bodo začela tudi usklajevanja in pogajanja s socialnimi partnerji. O reformi trga dela bo Ekonom-sko-socialni svet razpravljal že prihodnji teden. Na ministrstvu za delo računajo, da bi se lahko uskladili že do konca septembra.
Medtem pa še ni jasno, ali bo vlada jeseni pripravila dodatne varčevalne ukrepe oziroma kakšni bodo ti ukrepi. Janša je kot eno od možnosti že nakazal odpuščanje v javnem sektorju. Da bodo ta verjetno neizogibna, pa je v četrtek napovedal minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Ob tem je napovedal še nekatere druge spremembe v javnem sektorju, med drugim reformo javnih
Nižje kazni za nekatere prometne prekrške
Kazni za nekatere prekrške v cestnem prometu so od sobote naprej nižje. Začela je namreč veljati novela zakona o varnosti cestnega prometa, ki med drugim znižuje globe za določene prekoračitve hitrosti. Kazni za najhujše prekrške, kot je vožnja pod vplivom alkohola ali vožnja v nasprotno smer, ostajajo iste.
Med drugim se znižuje kazen za prekoračitev hitrosti na območju umirjenega prometa za deset kilometrov na uro s 300 evrov na 80, ukinja se tudi izrek kazni treh kazenskih točk. Kazen za prekoračitev hitrosti, ki je nižja od petih kilometrov na uro, bo le 40 evrov.
Prekoračitev hitrosti v naselju do vključno deset kilometrov na uro bo voznike sedaj stala stala 80 evrov (prej 100). Prekoračitev hitrosti med deset in dvajset kilometri na uro je za 50 evrov »cenejša«, torej kazen znaša 250 evrov.
Vsebine, ki zagotavljajo varen in nemoten potek prometa, se ne spreminjajo, so podarili na mini-
služb, spremembe dela javnih agencij, spremembe pri upravljanju z državnimi nepremičninami in večjo učinkovitost inšpekcijskih služb.
Reforma trga dela pred socialne partnerje, pokojninska pred koalicijo
Potem ko so se z reformo trga dela že seznanili predstavniki koalicijskih poslanskih skupin in začeli usklajevanja, bodo predlagane spremembe ta teden na mizi Ekonomsko-socialnega sveta. Sindikati so že napovedali boj za ohranitev plačanega odmora za malico. Zatem jih čaka še predlog pokojninske reforme, ki bo ta teden pred koalicijskimi partnerji.
Ena bistvenih usmeritev reforme trga dela je po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Viz-jaka odprava segmentacije na trgu dela. Kot je spomnil po predstavitvi reforme predstavnikom koalicijskih poslanskih skupin, imamo trenutno veliko negotovih oblik zaposlitve, zlasti med mlajšimi iskalci prve zaposlitve in med tistimi, ki se prijavijo kot brezposelni in ponovno iščejo službo.
Vlada želi tako okrepiti in spodbujati sklepanje pogodb za nedoločen čas, tudi z dodatnim omejevanjem sklepanja
strstvu za infrastrukturo in prostor. »Spremembe in dopolnitve so bile nujne na področjih, kjer se je pri izvajanju zakona pokazalo, da povzroča velike težave in posledice, ki niso bile predvidene,« je spremembo utemeljil minister Zvonko Černač.
Kot primer je navedel voznike avtobusov, ki zaradi dosedanjih določb o najvišji dovoljeni meji kazenskih točk niso mogli opravljati svojega dela in so bili socialno ogroženi zaradi manjših kršitev pravil z drugimi motornimi vozili. Enak primer je pri voznikih reševalnih, gasilskih in policijskih vozil, ki niso smeli voziti vozil na nujni vožnji, če so imeli več kot pet kazenskih točk.
Z novelo se znižujejo tudi nekatere prekoračitve hitrosti na hitrih cestah in avtocestah. Pred uveljavitvijo novele je bila kazen za prekoračitev hitrosti do dvajset kilometrov na uro 60 evrov, sedaj pa bo ta 40. Kazen za prekoračitev hitrosti do trideset kilometrov na uro je bila doslej 120 evrov, po novem pa bo 80 evrov. Vožnja, ki je od predpisane hitrejša za štirideset kilometrov na uro, se je »pocenila« za 40 evrov, prekoračitev hitrosti za do petdeset kilometrov na uro pa za 50 evrov.
pogodb za določen čas. Še več je rešitev pri odpravninah, odpovednih rokih, tudi pri pravici za prejemanje nadomestil za brezposelne. Novost v predlogu zakona je sicer tudi uvedba začasnih in občasnih del za upokojence in brezposelne, a izključno s posredovanjem Zavoda RS za zaposlovanje.
Najtrši oreh bo vprašanje odprave plačanega odmora za malico. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) namreč ostro nasprotuje predlogu, da se 30-minutni odmor za malico ne bi več všteval v delovni čas, in bo to pravico branila z vsemi sredstvi. V ZSSS nasprotujejo tudi predlagani ukinitvi dodatka na delovno dobo, saj da bi to pri nekaterih pomenilo tudi za 15 do 20 odstotkov nižje plače.
Medtem je predsedstvo Gospodarske zbornice Slovenije izrazilo zaskrbljenost, da izhodišča reforme ne dajejo zagotovila, da bo nova zakonodaja uresničila zahteve delodajalcev po večji prožnosti trga dela, zmanjševanju stroškov dela in zmanjševanju administrativnih bremen.
Koalicija bo v prihajajočem tednu začela usklajevati še pokojninsko reformo. Vsebina te še ni dokončno znana, vlada pa namerava v prvi fazi spremeniti pogoje predčasnega upokojevanja, pozneje pa dvigniti tudi upokojitveno starost. Reforma naj bi vključevala informativne individualne račune in doda-
Eno največjih znižanj kazni velja za prekršek pravne osebe pri odgovornosti ob sumu prometne nesreče. Gre za primere, ko pravna oseba sumi, da opravlja storitve na vozilu, ki je bilo udeleženo v prometni nesreči, v kateri je bil nekdo poškodovan ali je umrl, povzročitelj pa je s kraja pobegnil. Kazen se je z osmih tisočakov znižala na 2400 evrov.
Po novem se uvaja tudi pojem prometna nesreča z majhno poškodbo. Pri nesrečah, kjer gre za manjšo materialno škodo, lahko policist pod določenimi pogoji odstopi od ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov. To naj bi omogočilo, da se udeleženci sami sporazumejo, policija pa je razbremenjena dela v številnih manjših primerih.
Med drugim so se spremenili tudi pogoji za zaseg motornega vozila, pridržanje pa je po novem predpisano samo za voznike motornih vozil (izvzeti so npr. kolesarji, vozniki koles z motorjem, vozniki posebnih prevoznih sredstev). Nadalje se jasneje ureja pristojnosti občinskih redarjev in ukinja pristojnost cestninskih nadzornikov v zvezi z nadzorom omejitev oz. prepovedi prometa na avtocestah. (sta)
tno pokojninsko zavarovanje.
Rekonstrukcija vlade ali morda celo koalicije ni nemogoča
Če bodo ukrepi predvidevali novo znižanje pokojnin, plač v javnem sektorju in socialnih transferjev, utegnejo zamajati koalicijo. Prvak DeSUS Karl Erjavec je namreč že napovedal, da bo njegova stranka zapustila koalicijo, če bo vlada vztrajala pri teh ukrepih.
Pa tudi sicer se jeseni morda obetajo spremembe v sestavi vlade, saj naj bi premier Janša razmišljal o zamenjavah nekaterih ministrov. Tako je predsednik SLS Radovan Žerjav potrdil, da ga je premier pozval, naj razmisli o menjavi ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča. Neuradno se govori še o zamenjavi finančnega ministra Janeza Šušteršiča in Pličaniča (oba iz DL), vendar pa je predsednik DL Gregor Virant zatrdil, da predlogov za zamenjave ministrov ni. Janša je sicer javno že dejal, da bodo jeseni ocenili uresničevanje koalicijske pogodbe, na tej podlagi pa bo sprejeta tudi odločitev, ali je rekonstrukcija vlade potrebna.
Vlado in državni zbor jeseni in do konca leta sicer čakajo še drugi zakoni, ki jih je vlada napovedala v svojem normativnem programu. Poslanci naj bi tako med drugim odločali o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o zdravstveni inšpekciji, ki predvidevata združevanje Inštituta za varovanje zdravja RS in področnih zavodov za zdravstveno varstvo v dva nacionalna inštituta.
Do konca septembra naj bi vlada pripravila med drugim še strategijo upravljanja kapitalskih naložb, v oktobru se obeta sprejem nacionalnega stanovanjskega programa, do konca leta tudi sistemskih zakonov o kmetijskih zemljiščih in o varstvu okolja.
Obeta se tudi paket pravosodnih zakonov. Po napovedih Pličaniča naj bi med drugim sodne preiskave s sodišč prenesli na tožilstvo, napoveduje tudi okrepitev vloge sodnega menedžmenta. Prenoviti želi usposabljanje pravnikov in odpraviti ovire, ki onemogočajo bolj učinkovito alternativno reševanje sporov. Predviden je tudi sprejem zakonov, ki posegata v delo policije.
V septembru naj bi vlada sprejela še drugi davčni paket, v okviru katerega naj bi uzakonili tudi pavšalno obdavčitev za mala in srednja podjetja. V programu do konca leta je tudi nov insolvenčni zakon za hitrejšo izvedbo insolvenčnih postopkov, ki jih je v teh kriznih časih veliko.
STA (Pripravlja: SM)
Uvodnik
Za jesen brez frustracij
Včeraj se je začelo novo šolsko leto tako v šolah kot vrtcih. Najbolj stresno so ga - skupaj s starši - doživeli malčki, ki so se prvič srečali z vrtcem oziroma šolo. Obdobje brezskrbnosti bodo nadomestili z novim poglavjem v svojem življenju, ki naj bi jim prineslo predvsem radosti. Skrajšal se bo čas igre, ker se bo treba v preostalem času posvetiti novim znanjem in novim obveznostim. Pri pravilni razporeditvi bremen, ob šolskih tudi zu-najšolskih dejavnosti, bo še vedno tudi dovolj časa za igro, za srečevanje s prijatelji, predvsem pa za kvalitetno družinsko življenje.
V tem obdobju bo dobrodošla pomoč tudi staršem, ki se včasih ne znajdejo najbolj, ko želijo svojim na-debudnežem odpreti čim več novih svetov, ker jim želijo dati kar najboljšo življenjsko popotnico. Predvsem naj jim odprejo tisti svet, v katerem se tudi otroci najbolje vidijo; bolje en krožek manj kot več, da bo otrok lahko razvil potenciale na tistem področju, ki mu najbolj leži. Ni nujno, da je dober športnik tudi dober glasbenik in obratno. Otrokove koristi naj bodo tudi pri izbiri zunajšolskih dejavnosti na prvem mestu, ne pa neizpolnjene želje in pričakovanja staršev. Društev in drugih združenj, ki želijo mladim približati najrazličnejše dejavnosti, je veliko. Za vsakogar se bo našlo nekaj, da bo lahko ustvarjalno preživljal svoj prosti čas, da ga ne bo posrkala ulica. Naj ne bo kriza odgovor za krčenje programov tudi na tem področju. Družba mora zagotavljati kar najboljšepogo-je za življenje in delo mladih, ker so mladi tisti naš temelj, ki vodi v boljšo prihodnost, zato jim moramo zagotoviti kar najboljšo popotnico. Politika, takšna ali drugačna, naj ima toliko modrosti, da se bo znala ogniti politikantstvu tudi na tem področju. Še malo in bomo lahko videli, ali jim bo to uspelo; vroča jesen, ki jo napovedujejo, ker vrag šalo jemlje, naj v prvi vrsti prinese treznost na vseh področjih, ne pa novih fru-stracij, ki se bodo negativno odrazile tudi na mladi generaciji, ki naj bi predvsem razvijala svoje pozitivne potenciale.
Majda Goznik
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Poletna šola Socialnih demokratov
Brez močne socialdemokracije izhod iz krize ni mogoč
Na Ptuju je prejšnji četrtek potekala Poletna šola SD, ki so se je udeležili člani in članice stranke, predsedniki občinskih, območnih in pokrajinskih organizacij, poslanska skupina SD, pa tudi nečlani stranke, ki jih je zanimala vsebina predavanj in delavnic, ter strokovnjaki z različnih področij. V dneh Poletne šole se je na Ptuju sestal tudi kolegij predsednika in predsedstvo stranke ter člani Mladega foruma SD. Vrhunec dogajanja pa je pomenil pogovor Boruta Pahorja z aktivisti v predsedniški kampanji, predavanje Igorja Lukšiča o prihodnosti socialdemokracije, predlogi SD za izhod iz krize ter Rdeča noč na Ptujskem jezeru.
O Poletni šoli SD na Ptuju smo se pogovarjali z Deja-nom Levaničem, predsednikom SD Ptuj.
Od četrtka, 30. avgusta, do nedelje, 2. septembra, je na Ptuju potekala Poletna šola SD. Nam lahko predstavite Poletno šolo SD in njene cilje?
»Poletna šola je začetek projekta znotraj Socialdemokratske akademije, ki jo kot novo vodstvo ravno v teh dneh oblikujemo in organiziramo v obliko izobraževalnega in-
Povsod, kjer se je ustavil, je naletel na izjemno pozitivno vzdušje, na dober sprejem, široko podporo med ljudmi, ki izkazujejo pripravljenost, da ga podprejo tudi za naprej.
štituta. Zraven aktualnih političnih zadev, s katerimi se stranka sooča v dnevni politiki, je stranka svojo pozornost namenila tudi izobraževanju članstva, treningom za javno nastopanje, predavanju zanimivih in znanih osebnosti ter skozi celoten proces poletne šole oblikovala tudi nekatere svoje politične usmeritve. V prihodnje si želimo oblikovati izobraževalni center znotraj stranke, ki bo širil znanje o socialni demokraciji, njenih programskih usmeritvah, bo-
V stikih z ljudmi je dobil veliko energije za svojo vnovično kandidaturo.
Hvaležen je za tako visoko stopnjo podpore, je 30. avgusta povedal med kratkim obiskom
lje organiziral delo stranke na lokalnih nivojih, povezal simpatizerje in tiste, ki želijo z nami sodelovati.«
Kdo so bili udeleženci šole letos na Ptuju in katere teme je odprla?
»Poletne šole so se udeležili člani in članice stranke, predsedniki občinskih, območnih in pokrajinskih organizacij, poslanska skupina SD, tudi nečlani stranke, ki jih je zanimala vsebina predavanj in delavnic, ter strokovnjaki z različnih področij. Zraven tega
na Ptuju, ko je obiskal stojnico, na kateri so zbirali podpise podpore za njegovo vnovično predsedniško kandidaturo. V zelo kratkem času je na celem območju Slovenije zbral več
so se v času Poletne šole SD na Ptuju sestali tudi kolegij predsednika in predsedstvo stranke ter člani Mladega foruma SD. Vrhunec poletne šole je predstavljal pogovor Boruta Pahorja z aktivisti v predsedniški kampanji, predavanje dr. Igorja Lukšiča, predsednika SD, o prihodnosti Socialne demokracije, predlogi SD za izhod iz krize, ki sta jih predstavila Dejan Židan in Anja Kopač Mrak, ter Rdeča noč na Ptujskem morju, torej na
kot 13 tisoč podpisov za vložitev svoje kandidature, oddal pa jih je 31. avgusta.
V stanju, kakršnem se nahaja Slovenija, bi bilo presenetljivo, če se ne bi odločil za ponovno kandidaturo, prav tako pa tudi z vidika kandidatov, ki se ponujajo, je povedal. V celem svojem dosedanjem predsedniškem mandatu tudi sicer uživa veliko podporo javnosti in ljudje so ga pripravljeni podpreti tudi v drugo. Ob odločitvi za vnovično kandidaturo se je tudi odločil, da je treba podpise podpore zbrati čim prej, da se bo lahko posvetil delu predsednika; september bo namreč izjemno zahteven mesec na slovenskem političnem odru.
Njegova volilna strategija oziroma kampanja bo aktivna in prijazna do ljudi, da bo dobil čim več podpore državljank in državljanov za ponovni predsedniški mandat. Storil bo vse, kar je treba, da bo zmagal, je še povedal.
MG
Ranci, kjer se je zraven udeležencev poletne šole SD zbralo več kot tisoč obiskovalcev.«
Predlagane reforme bolj surove in nečloveške
Petkova večerna tema Poletne šole SD je bila prihodnost socialne demokracije. Kaj je ob tej priložnosti predsednik SD Igor Lukšič še posebej izpostavil?
»Predsednik SD Igor Luksič je na predavanju o socialni demokraciji v 21. stoletju poudaril, da se tako v Sloveniji kot v Evropi izkazuje, da lahko le močna socialdemokracija rešuje probleme, ki so nastali ravno v časih, ko so države in vlade vodili konservativni oziroma liberalni voditelji. V Sloveniji ima socialna demokracija dolgo tradicijo, več kot 115 let, stranka SD pa ima zraven izkušenj v prejšnjem mandatu tudi že pripravljene vsebinske predloge za hitrejši izhod Slovenije iz krize. Veliko predlaganih vladnih reform, ki jih je zrušila Janševa stranka v času, ko je bila v opoziciji, sedaj prihaja ponovno iz predalov, vendar bolj surove in nečloveške. Varčevalni paket, ki ga je sprejela ta vlada, ni rešil ničesar, povečal pa je strah med državljani, ta pa negativno vpliva na potrošnjo in investicije. Začaran krog neo-liberalne politike se ponavlja, rešitve, ki so nam jih obljubljali, ni, je pa veliko strahu in groženj. Brez močne socialne demokracije tako v Sloveniji kot državah EU ne bo možno obrniti negativnega trenda ekonomske in privatizacijske politike, ki na žalost državljanom zgolj jemlje, koristi od profita pa nima nihče razen
peščice izbranih.«
V okviru projekta Skupaj za skupno pa je kandidat SD za predsednika države Borut Pahor skupaj s svojo ekipo ponovno naredil nekaj dobrega za skupnost. Urejali so okolico šole dr. Ljudevita Pivka, barvali ograjo, vrata in okenske okvire. Kaj pa so povedali ob tej priložnosti? Vendarle gre za področje vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, ki je še posebej občutljivo in ki bi mu morala tako ožja kot širša skupnost dati ustrezno pozornost?
»Z delovno brigado Skupaj za skupno želimo z ekipo in večjim številom prostovoljcev vzpodbuditi ljudi v posameznih krajih, da vsak po svojih močeh prispevamo k skupnemu dobremu tam, kjer živimo in delamo. Namen te akcije je, da naj nas v teh težkih časih združuje želja, da vsak po svojih močeh prispeva k skupnemu dobremu v okolju, ki nas bogati, in ga tudi mi bogatimo z odprtostjo, strpnostjo in sodelovanjem. Ekipa Boruta Pahorja se je ravno na Ptuju razširila in vključila vse, ki so želeli pomagati, teh je bilo skupaj 40. Vsi vemo, s kakšnimi težavami se sooča Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka. Ni prav, da je tako, zato je treba vedno znova opozarjati na anomalije, ki se dogajajo okoli nas. Zahvala gre tudi kolektivu šole, ki nam je omogočil izvedbo tega projekta. Ekipa Boruta Pahorja bo tudi naprej skupaj s prostovoljci poskušala organizirati različne delovne akcije, s katerimi želimo pomagati pri obnovi posameznih objektov, pomembnih za skupnost in ljudi, vzpodbuditi medosebno pomoč, solidarnost in razumevanje.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik države Danilo Türk med obiskom ptujske stojnice za zbiranje podpisov podpore za njegovo vnovično predsedniško kandidaturo
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič je predaval o prihodnosti socialdemokracije, ki ima v Sloveniji že več kot 115-letno tradicijo.
Ptuj • Predsednik države na ptujski stojnici
Z aktivno in prijazno kampanjo do zmage
Zdajšnji predsednik države Danilo Türk je v času zbiranja podpisov podpore za svojo vnovično kandidaturo obiskal vse slovenske pokrajine, ni pa mogel obiskati vseh krajev.
Ptuj • 18. skupščina Perutnine Ptuj
Vodstvo zadovoljno, delničarji brez dividend
Potem ko je kar nekaj časa kazalo, da zna biti letošnja, 18. skupščina Perutnine Ptuj ena od najzanimivejših doslej in se je še dva dni pred srečanjem delničarjev zgodila zanimiva, 3000 evrov vredna transakcija na račun Društva malih delničarjev s pojasnilom, da gre za „glasovalno provizijo", se je v petek pozno popoldne vse izteklo v smislu reka: tresla se je gora, rodila se je miš ...
Kratek povzetek skupščine je namreč pokazal, da delitve dobička ne bo, kar so sicer želeli tako mali delničarji kot Perutninarska zadruga, prav tako je bila (proti predlogu malih delničarjev) podeljena razrešnica upravi in nadzornemu svetu za leto 2011.
Na skupščini se je sicer zbralo za 5.327.841 delničarjev z delnicami z glasovalno pravico, kar je predstavljalo 93,27 odstotka kapitala z glasovalno pravico. Delničarji so potrdili poročilo o poslovanju v letu 2011, poročilo nadzornega sveta, največ časa pa je bilo posvečenega revizijskemu poročilu družbe BDO, ki je bilo na koncu tudi potrjeno z 88,1-odsto-tno večino.
O razrešnici upravi in o razrešnici nadzornemu svetu so delničarji glasovali ločeno, vendar so jo potrdili vsakemu z več kot 98,8-od-stotno večino. Za Revizorsko hišo, ki bo revidirala poslovanje Perutnine Ptuj za letošnje poslovno leto, so delničarji z 99,99-odstotno večino potrdili revizijsko družbo KPMG Slovenija.
Predlog za izplačilo dividend so podali tako mali delničarji iz Društva MDS kot Perutninarska zadruga, vendar kot že povedano, je obveljal nasprotni predlog uprave pod vodstvom Romana Glaserja, in sicer da družba od 4,77 milijona evrov bilančnega dobička 2,39 milijona evrov razporedi med druge rezerve, preostanek pa ostane nerazporejen. Predlog malih delničarjev je bil, da bi za dividende namenili 1,6 milijona evrov oziroma 28 centov bruto na delnico, medtem ko je bil predlog Perutninske zadruge Ptuj, da bi delničarjem razdelili vsaj pol milijona evrov.
Glede ugotovitev opravljene posebne revizije, kjer naj ne bi bilo odkritih nobenih večjih nepravilnosti, je predsednik društva MDS Rajko Stankovic po skupščini povedal, da je iz nje vendarle razvidno, da je uprava s sklepanjem nekaterih poslov opustila načelo dobrega gospodarja, ki ga je nadomestila »z lastnim upravljavskim interesom«. Po njegovih trditvah je bila namreč družba zaradi tega med drugim ob

Predsednik uprave in generalni iztekom skupščine zadovoljen.
Foto: SM
direktor PP Roman Glaser je bil z
26 milijonov evrov zaradi nakupa deleža v Merkurju. Mali delničarji so zato na skupščini zahtevali imenovanje pooblaščenca, ki bi proučil, ali obstaja pravni temelj za vložitev odškodninskih tožb zoper Glaserja in nekatere člane nadzornega sveta, na čelu katerega je Radovan Stonič. Ker je bil takšen predlog zavrnjen, so napovedali izpodbojno tožbo.
Prvi mož Perutnine Ptuj je po skupščini dejal, da je ta potekala korektno, da je družba PP lani imela slabih 149 milijonov evrov pri-
Ormož • 48 medalj za vina P&F
Tudi rdeča vina P&F nad oblaki
Vina iz ormoške in ljutomerske kleti so se v letošnjem letu predstavljala na številnih domačih in mednarodnih ocenjevanjih vin, tudi na Decanter World Wine Awards 2012 (Velika Britanija), Berliner Wein Trophy 2012 (Nemčija) in Concours Mondial de Bruxelles 2012 (Belgija). Na vseh tekmovanjih skupaj so se okitila z 48 medaljami.
Med vini, ki jih lahko okušamo tudi v Sloveniji, so najpre-stižnejše nagrade prejela vina sauvignon Gomila 2011, ki je dobitnik zlate medalje v Bruslju. Zlato medaljo v Berlinu so si prislužila kar tri vina, in sicer vino kleti Jeruzalem Ormož ledena trgatev 2009, p&f sauvignon blanc & pinot grigo ter p&f sauvignon blanc. V Londonu so bila nagrajena prav vsa prijavljena vina, med njimi so si štiri - Gomila 2011, sau-vignon Gomila 2011, ledeno vino Jeruzalem Ormož 2009 in renski rizling 2011 - prislužila srebrno medaljo.
Z uspešnimi nastopi na ocenjevanjih so vina letnika 2011 pripomogla k širjenju na nizozemski, angleški in nemški trg, po novem pa bodo njihova vina pili tudi v Rusiji in Kanadi. Prav tako so zadovoljni z doseženim na področju rdečih vin, kjer njihova zvrst caberneta sauvignona in merlota, letnik 2011, svojim potnikom ponuja letalska družba Brussels Air-
lines. Rdeče vino na letalih se tako nad oblaki pridružuje že prisotnim belim vinom zvrsti šipon in sauvignon, sauvignon Gomila, ki že leti pri letalski družbi KLM Royal Dutch.
Vso pozornost pa bodo sedaj v kleti namenili letniku 2012, ki za kletarjenje ne bo lahek. Zaradi suše in vročine, ki sta zaznamovali letošnje pole-
hodkov in dobrih 650.000 evrov čistega dobička, skupina PP pa je realizirala 257 milijonov evrov prihodkov, kar je za 6,3 odstotka več kot lani: „Najbolj smo rasli na segmentu naše osnovne dejavnosti, perutninarstva, kjer so prihodki zrasli za 11 odstotkov in so v letu 2011 predstavljali skoraj 94 odstotkov vseh prihodkov od prodaje Skupine Perutnina Ptuj," je poudaril Glaser. Na vseh trgih so tako ptujski perutninarji v letu 2011 prodali skoraj 80 milijonov kilogramov perutninskega mesa in izdelkov. V letu 2011 so se količine povečale za šest odstotkov na trgu Evropske unije, za osem odstotkov na trgu JV Evrope, v Sloveniji pa so ostale na enaki ravni kot leta 2010.
Skupina z izgubo, o dokapitalizaciji na izredni skupščini
Kljub spodbudnim rezultatom pa so na ravni Skupine PP zabeležili okoli 2,3 milijona evrov izgube, pretežno zaradi povezanih družb. Negativen poslovni izkupiček je po Glaserjevih besedah poleg splošnih gospodarskih razmer posledica dejstva, da se financirajo le še z lastnimi viri, medtem ko bančnih kreditov že dve leti ne prejemajo. Med razlogi so tudi velike tečajne razlike v preteklem letu v nekaterih njihovih podjetjih v tujini, zlasti v Srbiji.
Po Glaserjevih besedah letos poslujejo bolje kot lani, a jih zelo skrbi, kaj se bo zgodilo s cenami surovin. „Izje-mne rasti cen posameznih surovin, velikokrat tudi več kot 100 odstotkov, so glavni krivec za slabšo ekonomiko poslovanja," je povedal dr. Roman Glaser in razložil, da so v Skupini Perutnina Ptuj za surovine porabili veliko več kot leto prej, trendi ra-
sti pa se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Sicer pa se je vodstvu Perutnine Ptuj z bankami že uspelo dogovoriti za reprogramiranje posojil, vendar bo po prepričanju Romana Glaserja za razvoj korporacije in boljšo prihodnost vseeno treba priti do svežega kapitala. Slednjega načrtuje pridobiti z napovedano dokapitalizacijo družbe, ki naj bi po lanskemu neuspelem poskusu letos vendarle stekla. Neuradno naj bi bili v igri štirje potencialni partnerji, kdo so, pa za javnost ostaja skrivnost. Po besedah Simona Toplaka, predsednika Perutninarske zadruge in člana nadzornega sveta, bo Roman Glaser pred potrditvijo morebitnega novega solastnika Perutnine Ptuj moral sedanjim solastnikom vendarle razkriti identiteto vlagatelja oziroma vlagateljev, sicer se zna manever z dokapitalizacijo ponovno zaplesti ...
O načrtovani dokapitali-zaciji naj bi se sicer odločalo na posebni oziroma izredni skupščini, praviloma še letos.
SM
(¡Cradioptuj
89,8° 98,2• 104,3
^^^^	www.radio-tednik.si
tje, bo vsebnost aminokislin v grozdnem soku zelo nizka, kar pomeni, da bodo fermentacije zahtevne. Predvsem bo zato treba pravilno in pravočasno ukrepati ob pojavu bekserja, ki se bo pojavljal nadpovprečno pogosto, je prepričan Mitja Herga, direktor in enolog pri P&F Jeruzalem Ormož.
Viki Ivanuša
Prlekija • Odprta sodobna oljarna
Židan pozval k solidarnosti
Splošna kmetijska zadruga (SKZ) Ljutomer-Križevci je v Ključarovcih v občini Križevci odprla sodobno oljarno.
Foto: Viki Ivanuša
Vina P&F so si letos prislužila 48 medalj na mednarodnih ocenjevanjih.
Vrednost naložbe znaša nekaj več kot 900.000 evrov, proizvodnja pa se usmerja v predelavo bučnic za olje, pekarstvo in prehrano. Zmogljivost oljarne se predvidena v iztisnjenih 100.000 litrih bučnega olja letno, za izgradnjo objekta pa so se odločili, ker z izjemo manjših zasebnih oljarn večje v pomurskem prostoru ni. Kar dve tretjini od skupno 6000 hektarjev slovenskih površin z bučami sta v Pomurju, za bučno olje pa obstaja vse večji interes tudi tujega trga, še zlasti v ZDA, Rusiji, Avstraliji in Švici. SKZ je v obdobju petih let za obnovo - med drugim je bila postavljena sončna elektrarna - namenila 2,5 milijona evrov.
Pomembno gospodarsko pridobitev v Prlekiji je slavnostno odprl predsednik odbora
DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Dejan Židan. »Pridelati bomo morali več hrane, kmeta pa pri ustvarjanju mora podpirati tudi dr-
žava,« je dejal Židan in apeliral na člane zadruge na solidarnostno pomoč ob letošnji katastrofalni suši.
NŠ
Križevski župan Branko Belec, poslanec in predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo Dejan Židan in direktor Splošne kmetijske zadruge Ljutomer-Križevci Jože Štuhec
Foto: NS
Kidričevo • Živahno že na prvi popočitniški seji
Še letošnjo jesen gradnja zdravstvenega doma?
Svetniki občine Kidričevo so v četrtek, 30. avgusta, na prvi popočitniški seji z desetimi točkami opravili v uri in pol. Izvedeli smo, da naj bi zgradnjo zdravstvenega doma Kidričevo pričeli še letošnjo jesen, prenovljen dvorec Šterntal pa naj bi postal multicenter Kidričevo.
Na 16. redni seji so brez težav potrdili poslovni načrt Komunale Slovenska Bistrica za oskrbo s pitno vodo v občini Kidričevo za leto 2012. Kot je pojasnil predstavnik tega podjetja Dušan Moškotovc, gre za golo formalnost, ki ne bo vplivala na spremembo cene oskrbe s pitno vodo, saj je vlada do 31. decembra letos cene vode zamrznila. Svetniki so prisluhnili predsedniku odbora za gospodarsko infrastrukturo Andreju Napastu, ki je menil, da lahko program potrdijo, Komunali Slovenska Bistrica pa predlagal, da bi tudi oni javno objavljali rezultate rednih analiz vzorcev pitne vode. Brez razprave so potrdili tudi poslovni načrt Komunalnega podjetja Ptuj za oskrbo s pitno vodo v občini Kidričevo za leto 2012, ki ga je svetnikom na kratko predstavil predstavnik tega podjetja Marjan Gregorin-čič.
Brez zapletov so potrdili tudi dokumentacijo za izgradnjo novega zdravstvenega doma v Kidričevem, pri čemer je župan Anton Leskovar pojasnil, da je pripravljavec izdelavo omenjene dokumentacije iz neznanih razlogov zavlačeval, saj so na izdelavo čakali vse od novega leta. Obenem pa je izrazil prepričanje, da bodo po sprejemu dokumentov uredili tudi vso drugo dokumentacijo, tako da bi lahko gradnjo prepotrebnega zdravstvenega doma pričeli še to jesen. Pojasnil je tudi, da so bili prepričani, da bo ministrstvo za zdravstvo v marcu
objavilo razpis za sredstva za gradnjo zdravstvenih domov, žal pa ga kljub obljubam ni bilo in ga še vsaj dve leti ni za pričakovati. Ker pa bi lahko od državi pridobili le okoli 30 do največ 40 odstotkov potrebnih sredstev in ker se za nov zdravstveni dom v Kidričevem dogovarjajo že več let, saj ga njuno potrebujejo, pa so se odločili, da ga bodo zaradi trenutno ugodnih cen zaradi krize v gradbeništvu poskušali zgraditi na osnovi-javno zasebnega partnerstva; potrebna sredstva občine pa naj bi zagotovili iz občinskega proračuna.
Milan Fideršek se je z županovim predlogom sicer strinjal, a je menil, da je cena stanovanj, ki naj bi jih zgradili nad zdravstvenim domom, za to območje previsoka, saj naj bi bila okoli 1100 evrov za kvadratni meter.
O gradnji zdravstvenega doma opozicija ni bila niti obveščena
Ves ogorčen pa je bil vodja opozicijske LDS Zoran Žun-ko, ki je sicer menil, da zdravstveni dom v Kidričevem nujno potrebujejo, županu in vladajoči koaliciji pa je očital, da so se o podrobnostih gradnje pogovarjali sami, ne da bi o tem vsaj obvestili predstavnike opozicijskih strank:
»Če so podrobnosti o gradnji zdravstvenega doma že dorečene, potem moram reči, da ste o novem zdravstvenem domu odločali le ti, župan,
in mogoče še dva ali trije iz tvoje koalicije. Do sedaj smo se za vse večje projekte v občini delali skupaj, vedno smo sedli skupaj in se pogovorili, kakšen naj bol naš novi vrtec, naša nova športna dvorana in vse druge občinske investicije. O podrobnostih glede gradnje novega zdravstvenega doma pa jaz in drugi iz opozicije ne vemo nič. Popolnoma nič. In če je vse že dogovorjeni in izbrano, potem hvala lepa, mi se o tem ne bomo več pogovarjali, to je vaša zadeva, vi ste se odločili zanjo brez nas in vi zanjo tudi odgovarjajte. Če ste se o vsem že sami dogovorili in odločali, potem pri tem ne želimo sodelovati.«
Župan Anton Leskovar je pritrdil, daje idejni projekt novega ZD že končan, in pojasnjeval, da bi o njegovi vsebini razpravljali na seji že mnogo prej, žal pa naj bi jih pri tem omejili predstavniki spomeniškega varstva. »Kar pa se tiče razporeditve prostorov
v zdravstvenem domu, so ti usklajeni med projektantom in predstavniki zdravstvenega doma. Če pa si vi mislite, da ste za to bolj poklicani, pa ne vem, kaj storiti.« je menil župan. A Zoran Žunko se s tako razlago ni strinjal: »Kar ste rekli, enostavno ni res, zdravstveni dom bi lahko stal že pred tremi leti in takrat nas ne bi stal niti 100.000 evrov več, zdaj pa nas bo stal veliko več. Ampak vi ste imeli svoje pritiske na gospoda Štajnbar-herja in zato nismo mogli pričeti razširitve in dograditve bloka, v katerem je sedaj ZD. To bi že lahko bilo vse urejeno, ampak zaradi zavor in pritiskov nismo uspeli, sedaj nas bo pač prišlo vse veliko dražje. O vaših dogovorih bi nas lahko vsaj obvestili, pa bi bila zadeva rešena.«
Poleg tega pa je Stanislava Lampiča zanimalo ali je župan prepričan, da se bo v primeru javno-zasebnega partnerstva našel primeren partner, a ni dobil jasnega
odgovora. Kljub vsemu pa so DIIP za izgradnjo zdravstvenega doma Kidričevo z večino glasov vendarle potrdili. V povezavi s tem so nato potrdili tudi še sklep o ugotovitvi javnega interesa za javno-za-sebno partnerstvo pri gradnji zdravstvenega doma.
Objekt, ki naj bi ga pričeli graditi še letošnjo jesen na prostoru med domom upokojencev in novim večnamenskim blokom, to je tam, kjer je bil stari otroški vrtec, naj bi veljal okoli 2 milijona evrov. Gre za izpeljavo projekta javno-zasebnega partnerstva za postavitev večnamenskega objekta, ki naj bi ponujal zdravstvene storitve in stanovanja. Občina naj bi v projekt vložila zemljišče in investirala v pritličje ter ustrezen del kleti, ki bo namenjen pritličju. Javno-zaseb-ni partner pa naj bi investiral izgradnjo prvega in drugega nadstropja, to je stanovanjski del. Občina naj bi nosila tveganje dejavnosti v pritličju, javno-zasebni partner pa ri-ziko prodaje oziroma najema stanovanj v prvem in drugem nadstropju.
Dvorec Šterntal preuredili v multicenter Kidričevo
Brez zapletov pa so potrdili projekt z naslovom Dvorec Sternthal - Multicenter Kidričevo. Gre za celostno rekonstrukcijo in ureditev propadajočega nekdanjega dvorca Šterntal ob jugozahodnem
delu naselja Kidričevo, ki mu domačini pravijo grad. Investicija je ocenjena na okoli 1,8 milijona evrov, s temeljito prenovo in delno prezidavo objekta pa naj bi zagotovili večnamenski center z ustreznimi prostori za občinsko upravo in župana, prostore za delovanje Zveze kulturnih društev, protokolarni prostor z večnamensko dvorano za poroke, krajevni in policijski urad ter tudi prostor za muzej, kulturno in društveno dejavnost ter knjižnico. Ob tem je župan Anton Leskovar pojasnil, da naj bi s tem projektom še letos kandidirali za pridobitev nepovratnih sredstev za razvoj regij v višini 715.000 evrov, ter izrazil prepričanje, da bodo potem lahko rekonstrukcijo dvorca pričeli že naslednje leto, saj imajo v ta namen že na razpolago okoli 1,3 milijona evrov.
Potrdili so tudi projekt in investicijski program za rekonstrukcijo štirih javnih cest in cestne razsvetljave v naselju Apače, ki naj bi veljal okoli 1,1 milijona evrov. Brez zapletov so potrdili sistemizacije delovnih mest za enoti vrtcev Kidričevo in Cirkovce, ki sedaj delujeta v okviru OŠ Borisa Kidriča Kidričevo ter OŠ Cirkovce. Na predlog župana so potrdili tudi načrt za širitev ceste Apače - Lovrenc, ki naj bi veljala 274.000 evrov, čeprav je Stane Lampič opozoril, da sprejemajo investicijo, ki je ni v občinskem proračunu in zanjo ni bil sprejet niti rebalans proračuna.
M. Ozmec
Ljutomer • Razprtije v lokalni politiki
Razvojno partnerstvo na dveh bregovih
Politično dogajanje v Ljutomeru je zaradi izstopa strank LDS, NSi in SLS ter list Mlada Prlekija in MI smo prava lista iz Lotmerškega razvojnega partnerstva (LRP) dodobra razgreto. O prihodnjem delovanju LRP so na nedavni tiskovni konferenci svoja stališča predstavili preostali člani tovrstnega sodelovanja: Janez Kardoš (predsednik lokalnega odbora ZARES in občinski svetnik), Janez Vencelj (podžupan, član lokalnega odbora SMS in občinski svetnik), Jože Panič (član lokalnega odbora NSi in občinski svetnik) in županja občine Ljutomer Olga Karba.
Najprej je županja poudarila, da ostali partnerji LRP pozdravljajo nedavno odločitev treh strank in dveh list, ki so se odločile o izstopu iz partnerstva. »Ne želim osebno presojati, kdo dela prav in kdo narobe, saj je to pravica občank in občanov. Zatrjujem pa, da smo člani LRP dosledni pri izvajanju programa, ki smo si ga zastavili, saj smo ga uresničili že v 80 odstotkih. Menim, da bomo dobro delali tudi v prihodnje. Hkrati sem hvaležna vsem članom teh strank, ki so izstopile iz LRP, za vso podporo, ki so mi jo dali v predvolilnem času, in tudi za podpise, ki
so mi omogočili kandidaturo. Zato bom tem članom strank še naprej poročala o uresničevanju programa ...« Karbova je povedala še, da ni več prostora za morebitne dvoličnosti - da se dela eno, govori pa drugo. Zdi se ji zelo pomembno, da se pogovarjajo o vsebinah, o prihodnosti, o konkretnih zadevah, ne pa zgolj o kadrovanjih in podobnih nesmislih, od katerih v občini zagotovo ne bo napredka.
Janez Kardoš je dejal, da je bilo partnerstvo v zadnjem obdobju samo še na papirju, saj so nekatere stranke in liste bile v tem času domala povsem
Sodelujoči na tiskovni konferenci (z leve): Janez Vencelj, Olga Karba, Janez Kardoš, Jože Panič
neaktivne. »Sodelovanje je bilo odlično, dokler smo si delili posamezna mesta v občinskih odborih in raznih komisijah, po imenovanju podžupana pa je s strani nekaterih strank in list partnerstvo prenehalo delovati.«
Janez Vencelj: »Po izstopu teh strank in list je delo v partnerstvu veliko lažje, saj se lahko iskreno pogovarjamo in nam ni treba delovati skozi dvoličen odnos.« Poudaril je, da so v praksi bile le slabe izkušnje in slabi občutki. Vesel je, da obstoječi partnerji ostajajo zvesti programu in sporazumu o ustanovitvi LRP, zato so se odločili delati drugače in s spremenjenim načinom, ki jih povezuje.
Jože Panič je dejal, da mu politika v bistvu ne pomeni prav veliko, v aktualno lokalno dogajanje pa se je vključil, ker želi pomagati pri razvoju občine. Nagiba se k spremembam, ki omogočajo nove možnosti za boljše življenje in delo.
NŠ
Foto: NS
Rogoznica • Osrednja slovesnost ob devetem krajevnem prazniku
Praznik druženja in novih pridobitev
Niti slabo vreme v soboto, 1. septembra, ni skalilo prazničnih trenutkov ob 9. krajevnem prazniku četrtne skupnosti Rogoznica. Na osrednji slovesnosti, ki je potekala v dvorani gasilskega doma PGD Spodnji Velovlek, so letos podelili tri priznanja zaslužnim posameznikom oziroma organizacijam, podelili pa so tudi priznanja za športne rezultate, dosežene v okviru letošnjih prazničnih športnih prireditev.
Foto: Črtomir Goznik
Z razstave del 10. mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2012, na kateri je letos sodelovalo 26 umetnikov
Za aktivno delo in vsesplošen razvoj ČS Rogoznica je priznanje prejel Anton Lenart iz Spodnjega Velovleka, ki je pri svojih 76 letih še danes zelo aktiven, pomaga povsod, kjer je treba. Izkazal se je pri delu PGD Spodnji Velovlek: tri mandate je bil poveljnik društva, tri mandate blagajnik in dva mandata član nadzornega odbora. V KS Rogoznica je aktivno deloval od leta 1970 do leta 1980; to je bilo tudi obdobje njegovega aktivnega dela v SO Ptuj, v obdobju 1975 do 1980 pa je bil tudi delegat v tedanji republiški skupščini.
Za aktivno delo v lokalni skupnosti in prispevek pri njenem razvoju je priznanje ČS Rogoznica prejel tudi Stanko Menoni iz Nove vasi. Začel je kot mladinski aktivist, kasneje pa se je izkazal z delom na področju civilne zaščite, teritorialne obrambe in rezervnih vojaških starešin. Upokojil se je kot vodja izmene zaščite v TGA Kidričevo, v tistem letu se je vključil tudi v DU Rogo-znica, kjer so mu nemudoma zaupali delo tajnika društva in še danes je njegova gonilna sila.
Ob 50. jubileju pa so priznanje podelili tudi ŠD Rogozni-ca, ki je ob prazniku MO Ptuj prejelo tudi plaketo MO Ptuj. V njegovem imenu je priznanje prevzel predsednik dru-
štva Drago Zorko.
Z izjemnimi likovnimi umetninami je letos postregla 10., jubilejna mednarodna likovna kolonija Rogoznica 2012, na kateri je letos ustvarjalo 26 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške (z otoka Paga) ter Bosne in Hercegovine. Po predstavitvi v gasilskem domu v Spodnjem Velovleku bodo razstavo prenesli v dvorano Doma krajanov Rogoznica, kjer bodo decembra letos pripravili tudi slovesnost ob 10. mednarodni likovni koloniji in jo povezali z odprtjem pregledne razstave vseh dosedanjih kolonij ter z izdajo jubilejnega zbornika.
Predsednik sveta ČS Rogoz-nica Janko Čeh je na sobotni osrednji slovesnosti ob 9. krajevnem prazniku v Spodnjem Velovleku, kjer je potekala tudi večina letošnjih športnih dogodkov, predstavil letošnje aktivnosti v ČS Rogoznica na področju cestnega programa in na nekaterih drugih področjih. Novembra letos bodo predvidoma dokončana dela v okviru I. faze rekonstrukcije ceste skozi Podvince, še v tem mesecu naj bi izvedli razpis za izvedbo del II. in III. faze rekonstrukcije Slovenskogoriške ceste, v teku pa je tudi razpis za obnovo kulturne dvorane v domu krajanov Rogoznica. Za ta dela je med izvajalci veliko zanimanja, saj so prejeli kar
petnajst ponudb. V Spodnjem Velovleku, ki je bil letos nosilec praznovanja ob 9. krajevnem prazniku, za njihovo izvedbo je nadvse požrtvovalno skrbelo PGD Spodnji Velovlek, za kar so se jim tudi javno zahvalili, so letos modernizirali štiri cestne odseke v skupni dolžini 1200 metrov. Že dlje časa pa si krajani tega območja prizadevajo tudi za kanalizacijo, vendar projektov še ni. Ena od možnosti bi bile individualne čistilne naprave, za katere je mogoče pridobiti tudi nekaj
državnega denarja.
V	Spodnjem Velovleku pa bo treba čim prej urediti tudi glavno križišče, ki je zelo nevarno, je povedal Čeh. Stroka je narisala tri predloge možnih rešitev, izmed teh naj bi izbrali najboljšo.
Prehodni pokal osvojilo Pacinje
V	soboto so v Spodnjem Velovleku razglasili tudi najboljše v letošnjih športnih aktivnostih. Krajani oziroma vasi
ČS Rogoznica so se pomerili v številnih športnih disciplinah, ki so privabile okrog 400 udeležencev, kar je največ doslej, je zadovoljen povedal predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh. Najmnožičnejše je bilo kolesarjenje, ki je privabilo 200 udeležencev. Pokal vasi, za dosego katerega je štel skupni seštevek vseh disciplin, je letos pripadel Pacinju, na drugo mesto se je uvrstil Kicar, na tretje pa Podvinci.
Pacinjčani so se za prehodni pokal nadvse potrudili.
Namizni tenis je privabil 28 igralcev. Med posamezniki je slavil Milči Kristovič, drugi je bil Alen Kukovec, tretji pa Denis Modrič. Med vasmi je slavilo Pacinje, druga je bila Nova vas, tretji pa Kicar. V košarki, kjer so organizirali tekmovanje trojk, so nastopile štiri ekipe. Prvo mesto je osvojil Kicar, drugo je bilo Pacinje, tretje mesto je zasedla ekipa Spodnjega Velovleka. Karte je premešalo kar 32 igralcev. Med posamezniki je bil prvi Zlatko Kristovič, drugi Martin Vrbančič, tretji pa Drago Zor-ko. Najboljši kartaši so doma v Pacinju, sledijo Rogozniča-ni, tretje mesto pa je zasedla ekipa Kicarja. V šahu se je pomerilo deset igralcev. Avgu-stin Štefanec je bil prvi, Boris Žlender drugi, tretji pa Martin Vrbančič. Med vasmi je prvo mesto pripadlo Kicarju, druga je bila ekipa Rogoznica 2, tretja pa Rogoznica 1. V pikadu se je pomerilo 23 udeležencev. Prvo mesto med posamezniki je zasedel Boštjan Ciglar, drugi je bil Marjan Makovec, tretji pa Vlado Sužnik. Med vasmi je bilo najuspešnejše Pacinje, na drugo mesto se je uvrstil Kicar, na tretje pa ponovno Pacinje. Rusko kegljanje je privabilo devet ekip; prvi so bili Podvinčani, druga je bila ekipa Pacinja, tretja pa Kicar-ja. V nogometu se je pomerilo osem ekip. Prvo mesto je med vasmi zasedlo Pacinje, drugi je bil Kicar, ekipa Podvincev pa je bila tretja.
Sobotno veselo druženje krajanov ČS Rogoznica se je raztegnilo pozno v noč. Vzdušje so pomagali ohranjati člani ansambla Zreška pomlad.
MG
kot gostje, čeprav s svojim kvalitetnim igranjem zelo promo-virajo občino Majšperk.
Na predlog komisije za priznanja in odlikovanja so sprejeli sklep, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku plaketo občine Majšperk podelili Antonu Vuku, priznanja pa bodo prejeli Cirila Purg, Srečko Ta-ciga in Stanko Hernja. Seznanili so se tudi s poročilom o polletni realizaciji občinskega proračuna, ki je po besedah županje dr. Darinke Fakin nekoliko več kot 50-odstotna, med pobudami in vprašanji pa so pomemben del razprave namenili posledicam suše, kakršne v teh krajih ne pomnijo že več kot 50 let, vsi kmetijski pridelki in vinogradi so močno prizadeti, zato v teh dneh ocenjujejo škodo; zaradi suše pa so gasilska društva gospodinjstvom, ki so ostala brez vode, razvažala izjemno velike količine vode.
Na predlog županje so sprejeli tudi sklep o začasni višini najemnine za dvorano v novem kulturno-poslovnem centru, preden pa so se razšli, pa so prvi seji v novih prostorih nazdravili s spominskim vinom.
M. Ozmec
Majšperk • Prva seja v novem kulturno-poslovnem centru
Tako hude suše ne pomnijo
Prva popočitniška seja sveta občine Majšperk, ki je bila v četrtek, 30. avgusta, bo v analih te občine zapisana kot prelomna, saj so se svetniki z županjo prvič sestali v novi, veliko večji in sodobno opremljeni sejni sobi v prostorih nedavno odprtega kulturno-poslovnega centra Majšperk.
Pri obravnavi predlaganega dnevnega reda je kazalo, da se bo nekoliko zapletlo, saj je svetnik Branko Karneža predlagal, da bi obravnavo sprememb statuta občine umaknili z dnevnega reda, ker da za to niso izpolnjeni vsi pogoji, a je po krajši razpravi svoj predlog umaknil. Ko so se potem v drugi obravnavi lotili obravnave sprememb statuta, so na predlog županje dr. Darinke Fakin najprej sprejeli sklep, da je v bodoče treba vse posnetke sej občinskega sveta objaviti na spletni strani občine teden dni po seji. Čeprav je Janez Vedlin jasno povedal, da bo glasoval proti predlaganim spremembam statuta zaradi člena, ki govori o več podžupanih, saj meni, da je dovolj le eden, so svetniki z večino glasov spremembe statuta podprli. Nato so brez pripomb v drugi obravnavi potrdili tudi poslovnik občinskega sveta.
Po krajšem pojasnilu, da gre za usklajevanje z zakonodajo in nekatere varčevalne ukrepe, so potrdili spremembe pravilnika o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles in članov drugih organov občine. Potrdili so tudi sistematizacijo delovnih mest Vrtca Majšperk za šolsko leto 2012/13. Gre le za spremembe pri sistematizacijah za računovodjo in poslovnega sekretarja, ki so posledica veljavnih normativov.
Brez pripomb so potrdili sklep o razveljavitvi sklepa o sodelovanju občine Majšperk s prevozniškim podjetjem Ve-olia transporti, saj sedaj šolske prevoze sofinancira država in sofinanciranje občine ni več potrebno. Soglašali so tudi s predlogom sklepa o ugotovitvi javnega interesa pri izgradnji plinovoda na nepremičninah v k. o. Gaj, kjer gre za ustano-
vitev služnosti za izgradnjo plinovoda.
Razprava pa se je nekoliko razširila, ko so se lotili predlaganega sklepa o oddaji
poslovnih prostorov novega kulturno-poslovnega centra v najem posameznim društvom v občini, pri čemer je županja pojasnila, da gre le za začasen
sklep, ki ga bodo ob koncu leta prilagodili dejanskim potrebam in obsegu aktivnosti posameznih društev. Dragan Murko je posebej pohvalil občinsko upravo, da je predlagala oddajo prostorov v najem tudi občinski organizaciji Rdečega križa, ki ima v teh dneh zaradi krize še posebej veliko dela, zadovoljen pa je bil tudi z dejstvom, da bodo končno dobili svoje prostore tudi člani tamburaškega orkestra, ki so se sedaj selili v druge prostore
Foto: M. Ozmec
Ker se je v četrtek, 30. avgusta, zgodil zgodovinski dogodek v delovanju občinskega sveta, je bil spominski posnetek svetnikov z županjo dr. Darinko Fakin neizbežen.
Ormož • Proizvedli 8700 megavatnih ur električne energije
Bioplinarna obratuje že leto dni
Te dni je minilo leto dni od začetka obratovanja Bioplinarne Šijanec v Ormožu. Lastnik Robi Šijanec je s prvim letom delovanja zelo zadovoljen, pa tudi okolje je bioplinarno, proti kateri je bilo v začetku precej odpora, sprejelo.
Foto: Viki Ivanuša
Robi Šijanec je s prvim letom obratovanja bioplinske naprave zelo zadovoljen.
„Po pregledu načrta in dejanskega obratovanja lahko povem, da smo dosegli rekordno število ur obratovanja. Ob zagonu smo načrtovali 500 ur izklopov zaradi remonta, dejansko pa smo dosegli le 50 ur izpada oziroma le 10 % načrtovanega. Če bo naprava obratovala tako naprej, bomo zelo zadovoljni. To je gotovo tudi plod dela nas vseh, saj so se vsi zaposleni, skupaj z mano, z napravo vsak dan ukvarjali maksimalno zavzeto," je povedal Robi Šijanec.
V letu dni so v bioplinarni proizvedli 8700 megavatnih ur električne energije, s katero trgujejo na borzi. Glavni sedež borze je v Švici, vsaka država pa ima tudi svojo borzo, distributerje, prodajalce in proizvajalce. Slovenija ima 5 elektrodistributerjev ter dve večji (GEN-I in Holding Slovenske elektrarne) in več manjših podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo energije. Neposredni proizvajalci, kot je Bioplinarna Šijanec, pa se na podlagi glavne borzne cene s prodajalci pogajajo za ceno
prodane električne energije. Seveda je cena električne energije iz različnih elektrarn (hidro, jedrske, termo, sončne ...) različna. Prodajalci potrebujejo vse vrste, saj morajo zadovoljiti predpisane kvote iz posameznih energij, predvsem je treba upoštevati delež energije iz obnovljivih virov. Potrebe po določeni energiji regulirajo ceno, trgovanje pa poteka globalno.
„Prodaja energije se zelo orientira po vremenu. Ker je trenutno padlo veliko dežja, tudi cena električne energije pade. Količina proizvedene energije pa povzroča padec cene energije na borzi," pojasni Robi Šijanec, ki trenutno energijo prodaja Elektru Maribor, pa tudi drugim.
V prihodnosti manj koruze za bioplinarno
Robi Šijanec pravi, da tudi s kmeti z območja Ormoža, Ptuja in Ljutomera, pri katerih zagotavlja surovino za bioplinarno, odlično sodelu-
jejo. Koruzo bioplinarna sili-ra z lastnimi stroji. Prvo leto so kmetom pridelek plačali, še preden so šli kombajni na njivo, letos pa so se dogovorili za plačilni rok 30 dni. V dobrih treh tednih so si zagotovili potrebno surovino.
V preteklem letu so izdelovali različne mešanice vho-
dne surovine s travo, silažno koruzo, krompirjem, listjem, odpadno sladkorno peso, tudi odpadnim sadjem in zelenjavo, gnojem. „Prvi pogoj je, da so delci zelo drobno zmleti, zato smo kupili dodaten stroj za mletje. Pri takšni mikrofrakciji je bakterija bolj uspešna pri predelavi in to
pri proizvodnji za do 20 % zmanjša količino vhodne surovine. Na bioelektrarni imamo takšen princip dela, da se nikoli ne zbirajo nobeni odpadki, ampak se le pripeljejo in takoj vključijo v sistem. Skladišči se samo silaža," pravi Robi Šijanec. Lani so potrebovali okoli 15.000 ton vhodne surovine, v drugem letu obratovanja računajo na maksimalno 12.000 ton. Od tega je še vedno največji delež koruzne silaže, ki je bodo prihodnje leto porabili okoli 8000 ton. V prihodnosti pa bi želeli v procesu porabiti le 30-40 % koruze, saj se zavedajo, da je koruza prvenstveno namenjena prehrani ljudi. V minulem letu so eksperimentirali z različnimi vhodnimi surovinami, tako so predelali okoli 2500 ton viškov krompirja, ki ga kmetje in zadruge zaradi uvoza niso mogli prodati. Pokazal se je kot kar kvaliteten energent, ki pa ga je treba dobro zmešati z drugimi sestavinami. Veliko so porabili tudi sladkorne pese, pesnih rezancev in melase iz Madžarske. Veliko možnosti
pa vidijo pri izkoriščanju odpadne zelenjave in sadja, ki sedaj propada na deponijah.
Pri obratovanju nastaja tudi hranilen kosubstrat, ki ga kmetovalcem ponujajo zastonj za gnojenje njiv. Zaračunajo le stroške, ki jih imajo s prevozom na njivo. Na voljo pa je tudi suhi gnoj po 1,5 evra za kubični meter.
Na vprašanje, ali so imele visoke temperature kakšen vpliv na delovanje biopli-narne, pa je Robi Šijanec povedal, da so v času najhujše vročine čez dan za malenkost zmanjšali moč elektrarne, čez noč pa so delovali povsem normalno. To so storili zato, ker mora imeti vhodni zrak sistema za hlajenje motorja temperaturo do 30 stopinj, tokrat pa je bila tudi skoraj 10 stopinj več. Z zmanjšano močjo so kompenzirali visoko temperaturo zraka.
V Avstriji je v tem času okoli 30 % bioplinarn v rdečih številkah, številnim se tudi pri nas ne piše dobro. Robi Šija-nec razvoj dogajanja komentira, da je uspešnost poslovanja odvisna predvsem od tega, kako je bioplinarna financirana in od angažiranosti lastnika. Pomembno se mu zdi tudi vključevanje v lokalno okolje skozi sodelovanje z društvi in šolami, dobrodelnimi in športnimi dogodki, ki jih Bio-plinarna Šijanec napoveduje tudi za prihodnje leto.
Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • 10. dan odprtih vrat oljarne
Praznik buč in olja
Prihodnjo soboto, 8. septembra, v središki oljarni napovedujejo dan odprtih vrat oziroma praznik buč. Prireditev poteka letos že 10. in ob okrogli obletnici so se organizatorji še posebej potrudili, saj vabijo tudi na brezplačen ogled muzeja v Ormožu in v Središču ob Dravi ter vinske kleti Ormož.
Dan odprtih vrat oljarne v Središču ob Dravi se bo pričel ob 9. uri, različne aktivnosti pa se bodo raztegnile do poznega popoldneva. Takšen dan velja izkoristiti za ogled proizvodnje, kjer omamno diši po svežem olju. To obiskovalce raz-vname in pripravi za pokušine
najrazličnejših dobrot iz buč, bučnih koščic in olja. Gospodinje obljubljajo bogato kulinarično razstavo, na kateri se obiskovalci vsako leto čudijo domiselnosti in pestrosti jedi iz buč. Ogledati si bo mogoče razstavo buč najrazličnejših sort. Turistično društvo Sredi-
šče ob Dravi je v ta namen zasadilo kar 30 arov okrasnih in drugih buč, tako da bo kaj videti. Kuharske ekipe se bodo tudi letos pomerile v kuhanju bučnega golaža, potek bo spremljala strokovna komisija, ki bo na koncu izdelke tudi ocenila. Organizatorji so po-
vabili tudi razstavljavce starih obrti, ki se bodo predstavljali na stojnicah, vsi zainteresirani pa si bodo lahko ogledali tudi ponudbo kmetijske mehanizacije Avtocentra Ormož. Za razvedrilo bodo poleg nastopov številnih domačih društev poskrbeli tudi s priljubljenimi bučnimi igrami, pri katerih morajo tekmovalci opraviti različne naloge z bučami.
Kmalu certifikat za središko bučno olje
Sicer pa je v oljarni te dni zelo živahno, saj so v zadnjem avgustovskem tednu pričeli z odkupom buč. Sonja Krabo-nja, vodja profitnega centra oljarne in mešalnice v Središču ob Dravi, je povedala, da ima podjetje Jeruzalem Ormož SAT, d. d., lastne proizvodnje buč nekaj čez 200 hektarjev. Če sklepajo po prvih pridelkih, ki jih že sušijo, lahko letos pričakujejo povprečno letino. Prve buče sicer še niso bile popolnoma tehnološko dozorele, vendar Sonja Krabonja meni, da se bo to v tem tednu
popravilo. V zadnjih letih se pridelovalci precej odločajo za pridelavo bučnic, ki so tudi finančno kar zanimive, saj jih odkupujejo po 3,20 evra za kilogram.
Proizvodnja olja se orientira po prodaji, tako da letno stisnejo med 80 do 90.000 litrov čistega bučnega olja. Olje prodajajo v vse večje trgovske verige, ki so prisotne na slovenskem trgu, precej olja pa prodajo tudi v lastni trgovini v Središču ob Dravi, saj je obisk oljarne vključen v večino izletniške ponudbe po okolici. Ponosni so tudi, da sta jih trgovski hiši Mercator in Spar izbrali za proizvajalca njihovih izdelkov premium, olj najvišje kvalitete. „Gre za štajersko-prekmursko bučno olje, kvaliteta je povsem enaka središkemu bučnemu olju. V
oljarni se veselimo tudi certifikata za štajersko-prekmursko bučno olje, ki ga bomo prejeli septembra in ga dosegajo štirje slovenski proizvajalci," je povedala Sonja Krabonja.
V podjetju veliko delajo na promociji, saj je težko dobiti svoj prostor na trgovskih policah. Na trg prihaja veliko različnega olja, substituti, mešanice iz različnih vrst buč, vse pa je označeno kot 100 % bučno olje. Zato so aktivni na promocijah v trgovinah, sejmih, na kulinaričnih prireditvah, na katerih poskušajo pridobiti nove kupce, saj se zavedajo, da je prepoznavnost in vrednotenje izdelka ključnega pomena. V oljarni je zaposlenih šest, dve pa tudi v trgovini. V času sezone sušenja pa še dodatno zaposlijo kakšnega sezonskega delavca.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Sonja Krabonja, vodja profitnega centra oljarne in mešalnice v Središču ob Dravi, obljublja, da se bodo za 10. praznik buč še posebej potrudili.
Evropska Unija • Coeure iz ECB:
Razmišljamo o vseh možnih ukrepih za zaščito evra
Člani sveta Evropske centralne banke (ECB) razmišljajo o vseh možnih ukrepih za zagotovitev učinkovitega delovanja denarne politike in zaščito evra, je danes na poslovni konferenci blizu Pariza dejal francoski član izvršilnega odbora ECB Benoit Coeure. Ob tem je ponovil, da bo ECB s posegom na trgu državnih obveznic pomagala le pogojno.
Coeure je tako po poročanju tujih tiskovnih agencij ponovil odločitev sveta ECB, da bodo v Frankfurtu z odkupovanjem obveznic na sekundarnem trgu pomagali le tistim ranljivim članicam, ki bodo najprej za pomoč pri zniževanju cene zadolževanja zaprosile v okviru mehanizmov za stabilnost evra.
Voditelji evrskega območja so se junija dogovorili, da bodo članice lahko zaprosile za poseg začasnega (EFSF) ali stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) na primarnem trgu državnega dolga v zameno za dosledno izvajanje danih varčevalnih in reformnih zavez na ravni EU. _ V zvezi s takšno rešitvijo se omenjata predvsem Italija in Španija, pa čeprav tako v Rimu kot v Madridu pravijo, da za pomoč ne mislijo zaprositi. Bolj bi si želeli vnovičnega posega ECB na sekundarnem trgu, kot so to v Frankfurtu storili že lani poleti.
Več podrobnosti o ukrepanju osrednje denarne ustanove območja evra naj bi bilo jasnih po zasedanju sveta ECB prihodnji četrtek, Coeure pa je danes ponovil, da bo ECB v okviru svojega mandata storila vse za zaščito celovitosti in enotnosti evra.
Tako kot že pred dnevi predsednik ECB Mario Draghi je tudi Coeure opozoril, da kriza in negotovost finančnih trgov v vse večji meri povzročata, da območje evra ni več enotni trg kapitala, saj banke zaradi nezaupanja vse manj posojajo preko nacionalnih meja.
»Največji strah za skupno valuto je izguba zaupanja v evro. Enotnost območja evra je ogrožena,« je bil jasen Francoz. (sta)
Los Angeles • Po
obisku narodnega parka
Več tisoč obiskovalcev ogroženih zaradi virusa
Približno 10.000 obiskovalcev kalifornijskega Narodnega parka Yosemite je bilo morebiti izpostavljenih smrtonosnemu virusu, za katerim umre eden od treh okuženih in ga ni mogoče ozdraviti. Doslej so potrdili šest primerov okužbe z virusom, od tega sta dve osebi umrli, so v petek sporočile ameriške zdravstvene službe.
Foto: elcap.pics.com
Zdaj preiskujejo še več domnevnih primerov redkega hantavirusnega pljučnega sindroma (HSP). Iz ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni pa so sporočili, da je mogoče ogroženih še 10.000 obiskovalcev, ki so bili med junijem in avgustom letošnjega leta nastanjeni v desetih kočah v Narodnem parku Yosemite.
Upravljavci parka so ta teden koče zaprli in obvestili obiskovalce, ki so med 10. junijem in 24. avgustom prebivali v teh kočah ter jih opozorili, naj bodo pozorni na simptome obolenja HSP. 24. avgusta so tudi dezinficirali koče, poroča francoska tiskov-
na agencija AFP.
Inkubacijska doba HSP traja od enega do šestih tednov po okužbi. Med simptomi so vročina, glavobol, bolečine v mišicah, bolezen pa pogosto hitro napreduje ter vodi v hude motnje dihanja in v nekaterih primerih smrt. Za obolenje ne obstaja nobeno specifično zdravilo, vendar zgodnje odkritje okužbe in ustrezno podporno zdravljenje poveča možnost preživetja.
Hantavirus je redka bolezen, ki se prenaša v urinu, slini in iztrebkih miši. Bolezen so odkrili leta 1993, od takrat pa so v ZDA zabeležili 587 primerov, od tega se jih je tretjina končala s smrtnim izidom. (sta)
New York • Volilna kampanja v polnem teku
Najbolj odprta in dostopna demokratska konvencija doslej
Ameriška demokratska stranka bo ta teden na nacionalni konvenciji v kraju Charlotte v Severni Karolini potrdila Baracka Obamo in Josepha Bidena za svojega predsedniškega oziroma podpredsedniškega kandidata. Pri tem obljubljajo, da bo dogodek najbolj odprt in dostopen v zgodovini konvencij.
1	» ■
	■¿'m
	
r *	1 1
Rw !	'KJ
	
To sicer zagotovo ne bo držalo glede varnostnih ukrepov, ki bodo še bolj ostri kot pri republikancih v Tampi, čeprav protestnikov tudi v Charlottu ne pričakujejo kaj več kot na Floridi, kjer so bili komajda opazni. Predsednica nacionalnega odbora stranke Debbie Wasserman Schultz je napoved o najbolj odprti in dostopni konvenciji utemeljila med drugim s tem, da bo na njej sodelovalo rekordno število delegatov - 6000.
Ob tem mora biti v vsaki državni delegaciji pol žensk in pol moških, poleg tega pa mora imeti vsaka tudi zadostno število predstavnikov manjšin, kot so temnopolti, Latinoameričani, Azijci, homoseksualci in drugi. Sc-hultzova je napovedala, da bo Charlotte v prihodnjem tednu obiskalo 35.000 ljudi. Konvencija bo uradno trajala le tri dni, to je od 4. do 6. septembra, prireditve pa se začenjajo že v ponedeljek, na čelu z velikim praznovanjem sredi mesta na dan dela.
Demokrati so se letos odločili, da za konvencijo ne bodo sprejemali denarja od kor-poracij, lobistov in posebnih odborov za politične akcije, zaradi česar so imeli nekaj težav pri zbiranju zadostnih sredstev. Problem je tudi v navdušenju volilne baze, na kar je v svojem govoru v pretekli teden v Tampi pravilno opozoril predsedniški kandidat republikancev Mitt Romney. Po štirih letih počasnega gospodarskega okrevanja in visoke stopnje brezposelnosti sta se gesli o upanju in spremembah iz kampanje leta 2008 izpeli.
Schultzova je zagotovila, da bo konvencija volivcem pokazala jasno razliko med Obamo in Romneyjem tudi glede ekonomije. Za razliko od republikanske naj bi bila predstavljena vizija trajnega gospodarskega razvoja s poudarkom na varnosti srednjega razreda, ustvarjanja dobrih delovnih mest, izplačevanja dolga, vlaganja v izobraževanje, inovacije, energijo in infrastrukturo in davčne reforme, ki bo bolj pravična.
Demokrati dokončni program konvencije, skupaj s strankarsko politično platformo za naslednja štiri leta in oddajo delegatskih glasov Obami ter Bidenu, še pripravljajo. Platforma bo za razliko od republikanske vsebovala podporo pravici do splava in homoseksualnim porokam, ne glede na to, da so volivci Severne Karoline na referendumu maja letos tovrstne poroke prepovedali z ustavo, kar je sprožilo razprave o selitvi konvencije drugam. Obama je leta 2008 v državi tesno zmagal in demokrati upajo, da mu bo to uspelo tudi tokrat, zato selitve ni bilo.
Predvsem sreda bo namenjena napadom na republikance in osrednjo vlogo so demokrati v ta namen dali nekdanjemu predsedniku Billu Clintonu. Biden, ki ga Obama kljub ugibanjem ni odpustil, bo predsednika predstavil v četrtek zvečer po krajevnem času, Obama pa bo zaradi časovne razlike govoril šele okrog 4. ure zjutraj v petek po srednjeevropskem času. (sla)
Zagreb •
Korupcijska afera brez konca
Proti Sanaderju nova obtožnica za korupcijo
Foto: nacional.hr
Foto: topnews.ae
Hrvaški protikorupcij-ski urad je v petek vložil novo, peto obtožnico za korupcijo proti nekdanjemu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju, in sicer zaradi sodelovanja pri sporni prodaji poslovnega poslopja hrvaški vladi, poroča Jutarnji list na svoji spletni strani. Kot dodaja, Sanaderja bremenijo, da je zaslužil 17 milijonov kun (2,3 milijona evrov).
Poleg Sanaderja so, kot neuradno trdi časnik, obtoženi tudi bivši minister za regionalni razvoj, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Petar Čobankovic, nekdanji saborski poslanec HDZ in znani zagrebški mesar Stjepan Fiolic ter glavni direktor podjetja Inženirski biro Mladen Mlinarevic. Tožilstvo naj bi bremenilo tudi podjetje Mesnice Fiolic kot pravno osebo.
Preiskovalci Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) so sredi julija zaslišali Sanaderja kot osumljenca v primeru sodelovanja pri sporni prodaji poslovnega poslopja v Planinski ulici v Zagrebu. Po koncu zaslišanja je Sanader pred novinarji zanikal navedbe, da se je dogovarjal glede prodaje poslopja vladi.
Preiskava je potekala pet mesecev, Uskok pa bremeni Fiolica, da je pomladi 2009 prodal sporno poslopje ministrstvu po občutno višji ceni od tiste, ki je bila na nepremičninskem trgu. Ob tem naj bi mu pomagali Sanader, Čobankovic in Mlinarevic, navaja še časnik. Kot pojasnjuje, je Mlinarevicevo podjetje pripravilo prenapihnjeno oceno vrednosti poslopja in zemljišča. Pri prodaji naj bi oškodovali proračun za 26,4 milijona kun (3,5 milijona evrov). Fio-lic naj bi preiskovalcem povedal, da sta se z Mlinarevicem dogovorila za izdelavo lažne ocene vrednosti poslopja in zemljišča, ki jo je nato pripravil sodni izvedenec Mate Bitanga. V začetku preiskave je bil Bitanga osumljenec, vendar so potem ugotovili, da ni imel glavne vloge.
Hrvaški mediji so poročali, da je Čobankovic preiskovalcem povedal, da je prišlo do nakupa poslopja na zahtevo Sanaderja. Jutarnji list navaja, da naj bi se Čobankovic dogovoril z Uskokom za milejšo kazen, približno leto dni zapora. Uskok bremeni Sanaderja, da je na ožjem kabinetu svoje vlade prepričal ministre o potrebi nakupa poslopja. Vlada je že naslednji dan, 2. aprila 2009, na zaprti seji pogodbo o nakupu tudi potrdila.
Fiolic je najprej trdil, da je denar od prodaje zadržal zase,
Gospodarstvo po svetu
Berlin • Drugi največji nemški letalski prevoznik Air Berlin pospešeno išče namestnika za trenutnega prvega moža Hart-muta Mehdorna. Interesenti v luči težkega položaja, v katerem se družba nahaja, ne stojijo ravno v vrsti, je ta teden poročal časnik Financial Times Deutschland. Air Berlin naj bi novega prvega moža izbral najkasneje do februarja, lahko pa bi do tega prišlo še prej, so časniku razkrili viri. Mehdorn, nesojeni rešitelj Slovenskih železnic, ima sicer »vse niti pri Air Berlinu trdno v rokah«, a je že pred časom napovedal, da bo tekom prihodnjega leta odstopil. Sam je namreč pogosto poudarjal, da je na Air Berlinu samo začasno.
Seul • Južnokorejski avtomobilski proizvajalec Hyundai Motor je s sindikatom v podjetju ta teden dosegel načelni dogovor o ukinitvi nočnih izmen in povišanju plač, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Dogovor bo, če ga potrdijo še delavci, prekinil serijo stavk, ki se je začela julija. Hyundai se je s sindikatom pogajal štiri mesece. Rezultat pogajanj je tudi ukinitev nočnih izmen od marca 2013. Hyundai bo vložil 300 milijard wonov (211 milijonov evrov) za povečanje proizvodnih zmogljivosti, ki mu bodo omogočili ohranitev trenutne ravni proizvodnje kljub krajšemu delovnemu dnevu. Dogovor bo več kot 40.000 članov sindikata potrjevalo v ponedeljek. Če bodo dejansko za, ostaja vprašanje, saj sindikati opozarjajo na nekaj podobnih situacij v preteklih letih, ko je bil dogovor s strani delavcev zavrnjen.
Bagdad • Irak je avgusta izvozil rekordno količino nafte v zadnjih več kot 30 letih, proizvodnja pa se še povečuje, so danes sporočili z iraškega ministrstva za nafto. Minuli mesec je izvoz znašal povprečno 2,565 milijona sodov nafte na dan, prihodki pa so ob povprečni ceni 106 dolarjev za sod znašali 8,442 milijarde dolarjev. Po navedbah ministrstva Irak trenutno proizvede 3,2 milijona sodov nafte na dan. Izvoz je julija znašal povprečno 2,516 milijona sodov na dan. Irak ima za 143,1 milijarde sodov nafte in 3200 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina dokazanih rezerv, kar ga uvršča med države z največjimi rezervami na svetu, poroča francoska tiskovna agencija aFp.
Rim • Italijanski proizvajalec testenin Barilla se namerava širiti v ZDA. Družba s sedežem v Parmi namerava na ameriškem trgu vzpostaviti verigo restavracij in tako poskrbeti za večjo priljubljenost testenin v Severni Ameriki. Prvo restavracijo pod znamko Barilla naj bi odprli leta 2013 v New Yorku, so poročali italijanski mediji. Ključna sestavina novega recepta za gospodarsko rast je: prepričati Američane, da bi jedli več ogljikovih hidratov, je dejal predsednik družbe Guido Barilla. Večina Američanov je testenine, a ne zelo pogosto, zato v družbi ne dvomijo v možnosti za širitev v ZDA. Za uspeh na ameriškem trgu v Barilli stavijo predvsem na novo linijo že pripravljenih jedi, ki jih je treba le pogreti v mikrovalovni pečici. To so predstavili v februarju in poželi velik uspeh.
Zagreb • Hrvaška kmečka stranka je danes v več mestih po državi začela zbirati podpise pod zahtevo za znižanje davka na dodano vrednost (dDv) na prehrambene izdelke. Vse države članice imajo nižjo stopnjo DDV na hrano kot Hrvaška, z znižanjem davka pa bi državljanom zagotovili cenejšo hrano in spodbudili potrošnjo domačih izdelkov, pravijo. Hrvaška je z letošnjim marcem zvišala splošno stopnjo DDV s 23 na 25 odstotkov. To je druga najvišja stopnja DDV v Evropi, znižana desetodstotna obdavčitev pa velja le za jedilna olja in maščobe, hrano za dojenčke in storitve oskrbe z vodo.
Madrid • Odtok kapitala iz Španije, ki so ga pospešile težave tamkajšnjih bank, je v letošnjem prvem polletju dosegel nove rekordne vrednosti. Iz države je v prvih šestih mesecih odteklo skupaj 219,8 milijarde evrov, kažejo podatki španske centralne banke iz Madrida. V enakem obdobju lani je Španija še beležila dotok svežega kapitala v višini 22,5 milijarde evrov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Samo v juliju je iz države odteklo 56,6 milijarde evrov, potem ko se je že mesec prej umaknilo 41,4 milijarde evrov. Maja je izbruhnila kriza četrte največje španske banke Bankia, ki za očiščenje svojih bilanc potrebuje od države najmanj 23,5 milijarde evrov. V letošnjem prvem polletju je Bankia ustvarila rekordnih 4,45 milijarde evrov izgube, v tem času pa so njeni komitenti z bančnih računov dvignili skoraj sedem milijard evrov. (sta)
RADIOPTUJ
89,8 o98,2° 104,3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Gospodarski izziv z Mojco Zemljarič. Vsak ponedeljek ob 11. uri in ponovitev v torek po 19. uri.
potem pa si je premislil in povedal, da je Sanaderju na njegovo zahtevo izročil približno 17 milijonov kun. Povedal naj bi tudi, da je bil Sanader jezen, ker je bil ves denar v kunah. Zahteval naj bi namreč tudi milijon evrov za domnevno lobiranje v EU.
Proti Sanaderju se bosta
septembra nadaljevali sojenji v primerih Fimi-media, ter Hypo in Mol, ki sta ju združili v eno obtožnico. Tožilstvo je letos vložilo in na to umaknilo zaradi dopolnitve še dve obtožnici za korupcijo, v katerih je med obtoženci tudi Sanader, še spominja Jutarnji list. (sta)
Slovenija • So pri nas dentalne storitve res toliko dražje
Zobje pri hrvaških zobarjih tudi do trikrat cenejši
Že kar nekaj let je „dentalni turizem" predvsem na Hrvaškem v polnem razmahu. Bistveno krajše čakalne vrste kot v Sloveniji in ceneje opravljena storitev sta glavna razloga, da se marsikdo odloči za hrvaške zobozdravnike. Njihova vrlina naj bi v prvi vrsti bila hitrost, kar pa je po mnenju slovenskih zobozdravnikov sočasno tudi največja težava, saj prihaja do napak, ki so posledica površnosti. Sama kvaliteta materialov naj bi bila primerljiva naši.
Tisti, ki so se v prvi vrsti zaradi cene in hitrosti pregleda ter kompletne storitve odločili, da pri nas ne bodo več čakali na zobozdravnike, ter so se odpravili na Hrvaško, so po navadi s svojo odločitvijo zadovoljni. Hrvaške zobarje praviloma ocenjujejo kot usposobljene, zobne storitve pa kot hitro opravljene in precej cenejše v primerjavi z našimi. „Saj ne, da pri nas ne bi bila zadovoljna, moja zobozdravnica je povsem v redu, cene, ki jih pa ima, pa so definitivno previsoke. Zakaj bi tu za en zob plačala 300 evrov, ko pa sem se peljala le nekaj kilometrov preko meje in tam plačala trikrat manj. Obenem pa sem zobe dobila v dveh tednih, kar bi pri nas težko doživela," pravi 53-le-tna Vesna C., ki je ravno pred kratkim dobila novo protezo. Kot pojasnjuje, je poklicala le dan pred pregledom, takoj so jo naročili, opravili vse potrebno in v roku dveh tednov je že dobila nove zobe.
Kot trdijo naši sogovorniki, so na čali tudi do trikrat manj, kot bi pri no hitreje opravljena.
Hrvaškem za enako storitev planas, storitev pa je bila neprimer-
Ravno protetika pa je tisto, po kar se Slovenci najpogosteje odpravljajo na Hrvaško. Ker so pri nas čakalne vrte precej dolge, ljudje ubirajo bližnjice.
„Opažamo,da se majhen del pacientov odloči in gre k zobozdravnikom v tujini, predvsem na Hrvaško. Opažamo pa tudi, da je zaradi tega, ker je protetika narejena hitro, veliko površnih napak,"
pojasnjuje Verica Šucur, dr. dent. med, ki ugotavlja, da pri kvaliteti materialov ni bistvenih razlik. Prepričana je, da napake nastajajo zaradi tega, ker zobozdravniki delajo prehitro. Obenem Šucurjeva dodaja, da razlike v ceni niso takšne, kot so predstavljene v javnosti. „Tudi pri nas na primer za izdelavo enega zoba računamo od 150 evrov naprej, vse je odvisno od tega, kakšne so zahteve pacienta ter kakšne kvalitete je material, iz katerega je izdelan," še dodaja Šucurjeva.
Po njenih izkušnjah je največja težava v tem, ker so ljudje prepričani, da jim vse storitve, vključno s protetiko, pripadajo brezplačno in da vse storitve krije zdravstveno zavarovanje.
Hrvati zagrabili priložnost
Ker se v zadnjih letih vedno več Slovencev odloča za „zobni turizem", so nekatere agencije že zagrabile priložnost. Ponujajo namreč kompletno storitev: od tega, da vam poiščejo primernega zo-
bozdravnika, do tega, da vam uredijo prevoz in nočitev. V nekaj klinikah imajo celo lastne apartmaje za svoje paciente. Na Krku ponujajo celo tako imenovane dentalne počitnice, pri čemer boste imeli v ceno vključeno popravilo zob, prevoz, nočitev in izlete.
Dentalni turizem Hrvati celo ocenjujejo kot glavni adut svojega zdravstvenega turizma.
Previdnost ne bo odveč
Odgovor na vprašanje, koliko lahko prihranite, če sploh kaj, z odhodom k hrvaškim zobozdravnikom, pa nikakor ni enoznačen. Vse je odvisno od želja pacienta in zahtevnosti dela. Primerjati cene pri nas in na Hrvaškem je precej težko, saj se te razlikujejo od ponudnika do ponudnika.
Razlike so tudi med slovenskimi zobozdravniki. Tudi ti nimajo za plačljive storitve enakih cen. Zobozdravniška zbornica sicer določi minimalne cene storitev, ostale variacije pa so v domeni ponudnika, torej zobozdravnika. Uporabljeni materiali so lahko enaki, cena pa precej različna. Podobna slika je tudi v tujini.
Samoplačniške zobne storitve lahko predstavljajo precej velik strošek, zato je treba predvideti tudi morebitne nevšečnosti. Pomembno je, da si zagotovite garancijo, ne glede na to, kje so vam neko storitev opravili.
Dejstvo je, da večja, kot je oddaljenost zobozdravnika, večji bodo tudi stroški uveljavljanja garancije.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Natalija Škrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
v
Sola stane
Iztekli so se čisto zadnji počitniški dnevi. Konec počitnic in začetek šole je eden tistih trenutkov, ko se pravzaprav zavemo, kako hitro teče čas, saj se nam zdi, da sta dva meseca minila, kot bi trenil z očesom. Pa je že konec veselja in se začnejo nove obveznosti.
Za številne starše so bile sicer počitnice pravi organizacijski zalogaj - kako dva meseca prilagoditi družinski urnik in zaposliti otroke, ni mačji kašelj. Tako da si ob pričetku šole mnogi starši prav oddahnejo, saj se življenje vrne v ustaljene tirnice. A zagotovo jim dih jemljejo stroški, ki jih imajo s pričetkom novega šolskega leta. Čeprav je osnovna šola pri nas brezplačna, to v resničnem življenju ne drži. V zadnjem času sem kar nekajkrat slišala zgodbe staršev o tem, koliko pravzaprav stane šola. Za prvošolčka denimo šolske potrebščine in vse, kar rabi za vstop v šolo, stane okoli sto evrov. Za nekoliko starejšega šolarja se ta znesek povzpne tudi do 250 evrov ali še višje. Res, da učbeniški skladi nekoliko zmanjšajo stroške, a vseeno je šola očitno zelo draga stvar. Čeprav je uradno javna in brezplačna. Kajti kupiti je treba delovne zvezke, ki niti pod razno niso poceni, pa torbo, barvice, peresnice, copate, šestila, kalkulatorje ... Pa so to samo stvari, ki se jih spomnim iz svojih, davnih šolskih let. Dandanes je zagotovo treba kupiti še kakšno modernejšo šolsko potrebščino, ki seveda veliko stane. Ob vsem tem so očitno starši naših šolarjev že pravi mali čarovniki, da zmorejo preračunati, nakupiti in predvsem plačati vse, kar njihovi šolarji potrebujejo. Še posebej, če imajo več šoloobveznih otrok. In ob tem seveda upajo, da njihovi šolarji niso podlegli modnim trendom in ne bodo zahtevali najnovejših in najdražjih torb, oblačil in pripomočkov. Kar je seveda podobno, kot če bi verjeli v pravljice, kajti potrošniška družba in vpliv okolja naredita svoje. Poleg tega pa je seveda treba računati s tem, da brez osebnega računalnika, s katerim bo šolar delal doma, pač ne gre. Kajti za domačo nalogo je treba poiskati podatke na svetovnem spletu, pripraviti računalniške predstavitve, kakšno stvar posredovati po elektronski pošti, tako da je tudi osebni računalnik že obvezni šolski pripomoček vsakega malo starejšega osnovnošolca. In kdo ga bo kupil? Seveda starši. Ker nimajo druge izbire in tudi zato, da bo otrok pač lahko v šoli dal vse od sebe. Kajti šola je pač njegova največja obveznost, kot neke vrste služba.
Pa se mi ob tem porodi misel: šola, vsaj osnovna, je uradno obvezna in brezplačna. A starše vendarle stane na stotine evrov ob začetku šolskega leta in tudi med letom. Na drugi strani pa imamo naše izbrane predstavnike ljudstva, ki so si svojo službo močno želeli in se zanjo tudi goreče potegovali. Torej zanje ni obvezna, lahko bi mirne duše počeli kaj drugega. A jim vse, kar potrebujejo za svoje delo, plačamo davkoplačevalci. Prenosne računalnike, tiskalnike, službene telefone in ure opravljenih (tudi zasebnih) klicev - nič od tega ni njihov strošek, kljub temu da so za svoje delo še mastno plačani.
Torej, če sem malo žleht, lahko zaključim: šola stane. Bolje je biti politik. A če bodo naši šolarji pridni in poslušni, bodo morda nekoč tudi sami deležni tovrstnih privilegijev.
GIMNAZIJA PTUJ
www.gimptuj.si
-	GIMNAZIJA
-	EVROPSKI ODDELEK
-	ŠPORTNI ODDELEK
-	MATURITETNI TEČAJ
S TRADICIJO IN Z ZNANJEM V SVET
IZBIRNOST V PREDMETNIKU ♦ ODPRTO OKNO V SVET ♦ INTERDISCIPLINARNO ZNANJE ♦ USPEŠNA MATURA « AVTONOMNO ZNANJE IN ODLOČANJE ♦ ODGOVORNO
VEDENJE ♦ VSI UNIVERZITETNI ŠTUDIJI DOMA IN V TUJINI ♦ STRPNOST ♦ MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA
Gimnazijci:
-	beremo,
-	debatiramo,
-	raziskujemo,
-	govorimo angleško, nemško, italijansko, francosko,
-	občasno tudi špansko, poljsko ali rusko,
-	potujemo,
-	pojemo,
-	plešemo,
-	rišemo,
-	opazujemo zvezde,
-	spoznavamo svet,
-	smo športniki in še kaj, ker se učimo za življenje.
V Šolskem letu 2012/13 bomo nadaljevali z že znanimi projekti in dejavnostmi, začenjali pa tudi z veliko novimi projekti in izmenjavami.
Vse dijake Gimnazije Ptuj vabimo, da se pridružijo ustvarjalnemu nabiranju znanj, izkušenj in prijateljstev.
Vrazova ulica 12,2270 Ormož www.lu-ormoz.si tel.: (02) 74 15 500	univerza.ormoz@amis.net
ljudska univerza	.. . . v .	„ .v v. |. . ,
ormož vsezivljenjsko učenje za uspesnejse življenje!
Programi za poklic: gastronomske in hotelske storitve (kuhar, natakar), prodajalec, ekonomski tehnik (PTI, poklicni tečaj), gastronomski tehnik (PTI);
jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina za tujce; Priprave za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij; Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle; Studijsko središče za e-izobraževanje (študij na daljavo):
Višješolski programi Zavoda IRC Ljubljana: ekonomist, logistično inženirstvo, organizator socialne mreže in visokošolski program Zavoda Erudio Ljubljana: podjetništvo in mednarodno poslovanje.
Enajst (11) brezplačnih krajših programov, ki jih financirata ESS in MIZKS:
Računovodske kompetence za začetnike;
Učenje kot temelj za premagovanje ovir v življenju;
Spoznajmo naše kraje - turizem in trajnostni razvoj v domačem okolju;
Oblikovanje in izdelovanje intemetnih strani;
Računalniška pismenost za odrasle; Računalniško in digitalno opismenjevanje; Most do izobrazbe; Beremo in pišemo skupaj;
Knjige so zame; Branje za znanje zabavo; Razgibajmo življenje z učenjem. Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info-točke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
Predstavili vam bomo programe, ki jih začenjamo izvajati jeseni 2012 in v začetku januarja 2013!
Ptuj • Zaključen festival Glasba v kloštru
Otroci iz vse Slovenije na enem festivalu
V petek se je zaključil še en poletni ptujski festival: Glasba v kloštru. Ta je potekal četrtič zapored, združil pa je 17 mladih glasbenikov, ki so igrali, nastopali, se kopali, družili ...
„Všeč mi je, da se res veliko naučimo. Kar se mi zdi pomembno, je to, da se nam učitelji posvetijo in da jih lahko vprašamo, česar ne razumemo. Na festivalu sem že tretjič zapored in spoznala sem veliko novih prijateljev. Sem tudi zelo vesela, da smo se šli kopat v ptujske Terme," pravi udeleženka festivala, mlada pianistka Carina Petrič.
Tudi Viktorija Ozmec in La-risa Šek sta mladi glasbenici, ki sta bili nad potekom dela na festivalu Glasba v kloštru zelo zadovoljni. Prihajata iz Ormoža in sta se dogajanja letos udeležili prvič. „Mama je videla na internetu, da na Ptuju poteka ta festival, in me je vprašala, ali bi se želela udeležiti. Ideja mi je bila všeč in mislim, da se naslednje leto spet vrnem na ptujski festival," pravi violinistka Viktorija.
Festivalsko dogajanje je tudi letos bilo zelo pisano. Od ponedeljka do petka so vse od jutra do poznih popoldanskih ur potekale delavnice, na katerih so mladi glasbeniki izpopolnjevali svoje glasbeno znanje. Prihajali so iz različnih krajev Slovenije in iz različnih glasbenih šol. Med udeleženci je bil celo mladi harmonikar iz Škofje Loke.
Igranje instrumentov, individualno učenje, spoznavanje novih učiteljev in načinov dela, sodelovanje na delavnicah, nastopanje na koncertih, druženje in kopanje v ptujskih Termah so le nekatere izmed aktivnosti, ki so v tem tednu povezovale 17 otrok. Večere so zaključevali s koncerti, razen v sredo, ko koncerta ni bilo. Sta pa zato v petek potekala dva zaključna koncerta: dopoldanski pred Mestno hišo in popoldanski v refektoriju Minoritskega samostana.
Kot pravi učiteljica na Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla in vodja letošnjega festivala Doroteja Dolšak, so z izvedbo zelo zadovoljni, prav tako s številom obiskovalcev na koncertih. Letos je udeležencev nekoliko manj kot lansko leto, kar je najverjetneje posledica finančne krize. Za udeležbo na festivalu je bilo treba odšteti 110 evrov po udeležencu, v ceno pa so bile vključene delavnice, individualno učenje, kosila, večerje, kopanje v ptujskih Termah, ogledi, izvedba kon-
certov ...
Da gre za kvaliteten festival, ki že postaja tradicionalen, dokazuje dejstvo, da so udeleženci zadovoljni in da se radi vračajo. Letos so spoznali klasicizem, ki velja za eno najbogatejših glasbenih obdobij, kaj jih čaka prihodnje leto, pa še ne vedo. Da bodo od festivala lahko čim več odnesli, pa bodo morali trdo vaditi tudi do naslednjega avgusta. Tudi na glasbenih šolah se je namreč včeraj pričelo novo šolsko leto.
Dženana Kmetec
Velenje • Vabljeni na Pikin festival
Pike Nogavičke se družijo že 23 let
Kitke, pegice in gusarji, ki marsikoga spomnijo na pustni čas, bodo že čez nekaj dni spet aktualni. Društvo prijateljev mladine Ptuj namreč tudi letos organizira družinski izlet na Pikin festival, ki vsako leto poteka v Velenju.
V nedeljo, 16. septembra, bodo Pike Nogavičke ponovno zavzele Velenje. Pikin festival, na katerem je vse v znamenju rdečelase pegaste deklice, kot vrsto let zapored tudi tokrat napoveduje pričetek jeseni. Gre za največji festival kulture, vzgoje, izobraževanja in zabave za otroke v Sloveniji, letošnji pa naj bi bil prav poseben, saj ga organizatorji pri-
pravljajo v sklopu dogodkov EPK 2012.
Festival, ki je namenjen vsem tistim, ki radi ustvarjajo, se zabavajo, družijo, si ogledajo lutkovno predstavo, se našemijo, letos poteka 23. zapored, tokrat pod geslom Pikasta kultura.
Na dogajanju ne bodo manjkale niti ptujske Pike Nogavičke. Društvo prijateljev mla-
dine Ptuj namreč organizira izlet, namenjen vsem, ki bi se želeli podati v mesto kitk in pegic. Zanje bodo poskrbeli že na poti proti Velenju, pletli jih bodo kar na avtobusu. Po poti se bodo ustavili na kmetiji Lamperček, kjer si bodo ogledali etnološki muzej ter pobožali katerega od domačih jelenov. Pred festivalom si bodo udeleženci privoščili kosilo ob Velenjskem jezeru, raziskali Velenje - med potjo od vile Čiračara do Pikine pošte pa bo dovolj časa tudi za ustvarjanje na različnih delavnicah. Ker Pika tudi letos pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, spodbujajo malčke, da začnejo zbirati plastične zamaške, ki jih bodo na festivalu podarili v dobrodelne namene.
Izlet je za otroke brezplačen, odrasli spremljevalci pa bodo zanj (prevoz, vstopnina, malica, kosilo) odšteli le 10 evrov. Prijave sprejemajo na Centru interesnih dejavnosti Ptuj od včeraj naprej, število mest pa je omejeno.
„Družinski izlet smo uspešno izvedli že lani. Takrat smo sto Pik in gusarjev pred Pikinim festivalom peljali še na ogled velenjskega gradu. Otroci so bili navdušeni, veseli pa smo bili tudi pozitivnega odziva in pohval staršev, ki so z nami preživeli prijeten dan.
Letos bomo v izlet vključili ogled kmetije, kjer nas bodo od blizu pozdravili jeleni, košute, damjaki in mufloni. Obisk bo sploh za otroke prav posebno doživetje, saj bodo lahko živali, ki niso plahe, nahranili in se jih celo dotaknili. Po kosilu pa bomo po dolgem in počez raziskali Pikino mesto ter pričakali Piko, ki bo odprla letošnji Pikin festival.
Še posebej bi želela izpostaviti, da dobrodelna Pika tudi letos zbira plastične zamaške za otroke iz socialno šibkejših družin. Otroci so ponosni, če lahko pomagajo, zato jim že danes pripravite vrečko ali košarico, kamor bodo zamaške odlagali," pravi Vojka Havlas, vodja projekta v Ptuju.
Dženana Kmetec
Utrinek z lanskoletnega Pikinega festivala
Pa brez zamere
Pivo kot dejstvo
Nekaj pivoznanskih cifer v premlevanje
Na tem mestu je bil v zadnjem času kar nekajkrat govor o primerjavi naše države in situacije, ki pri nas vlada, z drugimi (evropskimi) državami; izpostavljena je bila tudi absolutno nujna potreba, da se moramo za oblikovanje jasne slike o naši deželi na situacijo pri nas ozreti z distance, od zunaj - to je seveda mogoče tudi preko kritičnega pogled od znotraj, a je to toliko težje, saj ostajamo znotraj domačega okolja. Ker pa vem, kaj si večina misli o tovrstnih miselnih izvajanjih in kako "visoko" ceni humanistične znanosti ter družboslovni pristop ("kaj zaj neke filozofiraš tu, ne?!?"), tokrat v glodanje ponudimo nekaj številk, dejstev, torej facta bruta, saj so ena izmed tistih, ki jasno kažejo na to, v kakšni državi živimo. S tem bo zadovoljena tudi "kritična" javnost, ki nima časa za nekakšno "filozofiranje". Da pa se ne bomo preveč spuščali v ekonomske analize, poglejmo raje preprostejše, a zato še zgovornejše številke, saj je z njimi precej težje manipulirati kot pa z zapletenimi teorijami. In da bo stvar še bolj premočrtna in jasna, se osredotočimo na nekaj, kar je večini zelo blizu ali vsaj dobro poznano - pivo.
Pivo je v bolj poglobljenih razumevanjih in krogih poznano tudi kot socialni korektiv oziroma blažilec socialnih napetosti (v katerih obdobju se vsekakor nahajamo v sedanjosti), izrazito pivovarske nacije imajo na temo piva tudi en kup pregovorov (recimo češki pregovor, ki pravi, da tista vlada, ki podraži pivo, na naslednjih volitvah pade). Hkrati je pivo tudi na prvem mestu lestvice količine popitih alkoholnih pijač v Sloveniji; z zaostankom par desetletij pa smo, hvalabogu, tudi pri nas priča postopnemu osveščanju glede ogromno različnih stilov te pijače, saj s pomočjo več uvoznikov in entuziastov pri nas lahko nabavimo zmeraj več različnih vrst in stilov te starodavne pijače. Torej - da. Pivo je pomembno. Vse našteto ve tudi država, zato seveda pivo obdavčuje z davkom na alkohol oziroma trošarino (te se je bojda domislila že legendarna egipčanska kraljica Kleopatra, saj je pivo v Egiptu bilo izredno pomembno). A s trošarinami je tako, da njihovo višino vsaka država postavlja sama - da torej niso diktirane od EU-komisije ali katere druge evrokratske institucije. To nam omogoča primerjavo višine trošarine med posameznimi državami članicami, kar nam, kot boste videli, da izjemno pomenljivo sliko o tem, kako posamezne države klestijo svoje državljane. Pa poglejmo.
Za izračun vzemimo 1 hektoliter (100 litrov) piva, ki ima 4,9% alkoholno stopnjo (tako kot najbolj prodajana piva slovenskega pivovarniškega koncerna). Po formuli "hl x višina trošarine/hl x stopnja alkohola) dobimo za izbrane evropske države (in za obrtniške pivovarne z manj kot 40.000 hl letne produkcije, ki jih večina držav -Slovenija seveda ne - spodbuja) naslednje podatke. Pri nas mora proizvajalec ali uvoznik (kar se na koncu seveda prevede v "vi, potrošnik") za navedeno količino državi plačati 53,90 evrov trošarine (brez DDV!). Se vam zdi to veliko? Primerno? Malo? No, naredimo primerjavo. Najprej poglejmo, kako so stvari zastavljene v Franciji, ki je "vinska dežela", za kar se ima tudi Slovenija. Tam boste za isto količino piva plačali celih 8,04 evra trošarine! Da, več kot 45 evrov manj oziroma več kot 6,5-krat manj!!! Pa ima Francija "malce" višji standard, kot pa mi tukaj doli. Gremo dalje - saj morda so Francozi, ti blagi ekscentriki, pač zgolj izjema. Poglejmo, kako imajo to urejeno v naši EU-bližini. V Italiji boste za omenjeno količino piva primorani državi odšteti 26,32 evrov, na Madžarskem pa 24,45 evrov. V obeh primerih torej skoraj trideset evrov manj kot pri nas. Posebna zgodba je Avstrija, kjer boste državi frcnili 8,82 evrov, torej približno toliko kot v Franciji. Velika Britanija? 22,35 evrov. Nizozemska? 22,65. V Belgiji boste za navedeno količino odšteli 7,77 evrov. Na Balkanu, iz katerega tako klinično freudovsko silimo, najdemo recimo članico Bolgarijo, kjer za 1 hektoliter piva s 4,9-odstotno stopnjo alkohola plačujejo celega 1,86 evra. Ah, porečete, saj smo vendar bolj razviti od Bolgarije. Ah ja? Smo 28,28-krat bolj razviti, kolikor večje imamo trošarine na pivo??? Ali smo morda tam nekje kot Slovaška, naša sestra dvojčica? Ne, tudi od nje smo namreč po tej enačbi razviti več kot štirikrat bolj, saj tam za enako količino piva plačujejo 12,99 evra, torej več kot 40 evrov manj od nas. Da o pivskih deželah Nemčiji in Češki niti ne govorimo, saj se številke tam ustavijo pri 3,24 (Nemčija) in 3,78 evrov (Češka).
Če sestavimo lestvico, tako vidimo, da se Slovenija na lestvici trošarin nahaja na "odličnem" četrtem mestu, za nekajkrat bolj razvitima Finsko (117,21 evrov) in Švedsko (88,79 evrov), ter za nosilko bronaste trošarinske medalje Irsko (76,98 evrov), ki pa ima od leta 2005 uvedeno 50-odstotno povračilo trošarine za obrtniške pivovarne z manj kot 20.000 hl letne produkcije - torej tovrstne pivovarne v praksi plačujejo pol manj, kar znese 38,49 evrov trošarine, kar nas torej v razredu spodbujanja majhnih in srednjih podjetij (= pivovarn z manj kot 20.000 hl letne proizvodnje) postavlja na tretje mesto - po negativnosti, luzerstvu, seveda.
Vse navedeno govori samo zase, pa tudi tema in podatki so taki, da jih lahko razume povsem preprosta glava. Kako jih boste interpretirali, pa je vaša stvar, čeravno so podatki izjemno zgovorni. So neizpodbitna dejstva, facta bruta.
Ah, mimogrede; v Franciji, vinski deželi par excellence, se tudi na vino plačujejo trošarine - v Sloveniji je vino klasificirano kot hrana in ne kot alkoholna pijača, zato se zanj ne plačuje trošarina; za pivo, ki ima ponavadi kar pol manj alkohola kot vino, pa se, kot vidimo, plačujejo huronski zneski. Narobe svet. Oziroma, pravilneje - narobe Slovenija.
Gregor Alič
Nogomet
Sanjski prvi polčas Zavrča za 0:4
Stran 12
Motokros
Tim Gajser svetovni mladinski prvak!
Stran 12
14. PAOI 2012
Majcen Ljubičeva 6. v suvanju krogle
Stran 13
Rokomet
Jeruzalem Ormož drugi na turnirju v Italiji
Stran 13
Nogomet
V občini Markovci so glavni Stojnci
Stran 14
Atletika
Domjanova rekordno na domačem mitingu
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 8. krog
Če bi vodstvo zadržali vsaj pet minut
Celje - Aluminij 2:1 (0:0)
STRELCI: 0:1 Kurež (68.), 1:1 Močič (70.), 2:1 Ivanovič (85.)
CELJE: Kotnik, Vrhovec, Krajcer, Bajde (od 64. Horvat), Plesec (od 46. Močič), Kolsi, Korošec, K. Medved (od 58. Bilali), Ivanovič, Gobec, Žitko. Trener: Marijan Pušnik
ALUMINIJ: Murko, Topo-lovec, Sulejmanovič, A. Medved, Bingo, Spahič, Dreven-šek, Žagar (od 57. D. Rešek), Kožar (od 57. M. Rešek), Bešič (od 67. Kmetec), Kurež. Trener: Bojan Flis
Po štirih zaporednih zmagah je Kidričane čakal izjemno težak obračun na Areni Petrol, saj so tudi Celjani v dosedanjem poteku prvenstva pokazali konstantnost in motiviranost ter pod vodstvom Marij ana Pušnika kažejo povsem drugo podobo kot v lanski sezoni. Ker obe ekipi gojita napadalen nogomet, je bilo pričakovati dobro predstavo, kar se je pred približno 500 gledalci tudi dejansko zgodilo.
Bojan Flis tokrat ni mogel računati na Davida Kašnika, ki je bil odstoten zaradi poroke brata (bil je priča), zato pa je bil na klopi za rezervne igralce Mitja Rešek, ki je pričel na posojo iz Maribora. Že v prvem napadu na tekmi je bil v lepi priložnosti za strel Bešič, a je streljal slabo. V naslednji minutah so bolje kombinirali
domačini, ki so bili nekajkrat blizu zadetka, a je bil vratar Murko ali obramba Aluminija vedno na mestu. V 14. minuti je v kazenskem prostoru domačih preigraval Kožar, eden od Celjanov ga ja spotaknil, sodnik Habjanič iz Murske Sobote pa se ni odločil za najstrožjo kazen. Nekaj minut kasneje je Klemen Medved podal pred gol Murka, ki je žogo s parado odbil, obenem pa je vanj trčil Ivanovič. Kljub bolečinam je gostujoči vratar po prekinitvi nadaljeval srečanje. V naslednjih minutah so pobudo prevzeli gostje, ki so predvsem na
m
PRVALIGA
IMZ5
REZULTATI 8. KROGA:
Celje - Aluminij 2:1 (0:0); strelci: Močič (69.), Ivanovič (83.); Kurež (67.); Maribor - Rudar Velenje 4:0 (2:0); strelci: Berič (14.), Cvijanovič (33.), Tavares (82.), Ploj (89.);
Olimpija - Luka Koper 4:1 (3:1); strelci: Jovič (14. in 30. iz 11-m), Špo-rar (36.), Nikezič (60.); Popovič (27.);
Gorica - Domžale 1:2 (1:2); strelci: K. Jogan (34.); Požeg Vancaš (13.), Papež (23.);
Mura 05 - Triglav 2:1 (0:0); strelci: Fajič (66.), Bohar (74.); Jelar (56.)
1. MARIBOR	8	6	2	0	15:3	20
2. DOMŽALE	8	5	0	3	9:6	15
3. CELJE	8	4	3	1	9:7	15
4. LUKA KOPER	8	4	2	2	10:7	14
5. ALUMINIJ	8	4	0	4	10:11	12
6. OLIMPIJA	8	3	2	3	16:11	11
7. GORICA	8	3	1	4	13:12	10
8. TRIGLAV	8	2	1	5	4:7	7
9. RUDAR VELENJE	8	1	2	5	4:16	5
10. MURA 05	8	1	1	6	8:18	4
levi strani igrišča (Topolovec, Kožar, Kurež) nanizali nekaj nevarnih akcij in večkrat streljali od daleč, a je zelo razpoloženi domači vratar Kotnik ostal nepremagan. Na drugi strani se je nekajkrat zelo izkazal tudi Murko, tako da sta bila vratarja najbolj zaslužna za izid 0:0 ob polčasu.
V prvem delu smo tako spremljali izjemno dinamično in odprto srečanje, v katerem so se vrstile nevarne akcije na obeh straneh. Na razmočenem in spolzkem igrišču je bilo sicer težko kontrolirati žogo, a so igralci obeh ekip to vendarle počeli zelo dobro. Sodnik je v tem delu nekoliko prehitro pokazal štiri rumene kartone (Bingo in Medved pri Aluminiju), saj drseči starti niso imeli namena poškodovati tekmeca, ampak so bili izvedeni v boju za žogo.
Ob polčasu je Marijan Pu-šnik v igro poslal Marija Moči-ča, kar se je na koncu izkazalo za odločilno potezo tekme (po srečanju je domači trener povedal, da je bilo to načrtovano). »Desetica« v vrstah Celja
je namreč takoj prevzel vajeti igre v svoje roke in s streli tudi sam ogrožal gol tekmeca. Bojan Flis je menjave opravil nekoliko pozneje, vse še pri rezultatu 0:0. V 68. minuti pa smo videli zelo dobro izpeljano akcijo Aluminija: Aljaž Medved je v teku preigral tri igralce Celja in natančno podal do Ku-reža, ki je z močnim strelom po sredini gola povedel Aluminij v vodstvo - 0:1. Minuto kasneje bi lahko bil po nesporazumu Krajcerja in Kotnika izid že 0:2, a je domači vratar žogo ujel še pred golovo črto. Ko se gostujoči navijači po slavju ob golu še niso niti pošteno usedli na svoja mesta, pa so domačini že izenačili: akcijo je začel kapetan Gobec, žogo je podal do Močiča, ta pa je po nekaj korakih iz kakšnih 25 metrov silovito ustrelil in zadel spodnji kot vratarja Murka - 1:1. To je bila voda na mlin domačinov, ki so si s tem zadetkom priborili psihološko prednost. Gostje so sicer nadaljevali mirno, kljub agresivni igri Celjanov so pokazali odlično tehnično podkovanost in žogo zadrževa-
NAJ STRELCI: 6 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Dejan Žigon (Gorica); 4 zadetki: Marcos Tavares (Maribor), Roman Bezjak (Celje), Nusmir Fajič (Mura 05) ...
Še zadnji prihodi in odhodi
Tik pred koncem prestopnega roka (31. 8.) je prišlo še do zadnjih kadrovskih sprememb. Zanimivo je bilo tudi dogajanje v kidriče-vskem prvoligašu, katerega sta okrepila 21-letni Mitja Rešek (posoja iz Maribora) in 25-letni Jurica Jeleč, ki je nazadnje igral v Travniku v BiH.
Iz Aluminija so na posojo v Malečnik (3. SNL - vzhod) odšli trije mladi igralci: 20-letni Timotej Petek, 19-letni Blaž Cesar in 18-letni Primož Jus.
li v svoji posesti. Do spremembe rezultata bi lahko prišlo v 74. minuti, ko je Drevenšek iz prostega strela močno streljal, žoge se je dotaknil Mitja Rešek, vratar Kotnik pa je žogo kljub temu ujel. Ko je že kazalo na pravično delitev točk, pa so Celjani izvedli bliskovito akcijo, v kateri je bil znova v glavni vlogi Močič. Ta je v 85. minuti s peto lepo zaposlil Ivanoviča, ki je iz kakšnih 10 metrov zadel v polno - 2:1. Gostje so do konca
poskušali izenačiti, a jim to ni uspelo. Še najbližje zadetku je bil Kmetec v 94. minuti, a je z glavo streljal mimo gola.
Remi bi bil - glede na prikazano - zagotovo najbolj pravičen, a so Celjani izkoristili nezbranost v vrstah Aluminija in dosegli zadetek več. Gledalci so lahko zagotovo zadovoljni zapuščali stadion v Celju, saj so spremljali zelo odprto prvoli-gaško srečanje, s polno dinamike. Kot takšno je bilo zagotovo odlična propaganda za slovenski prvoligaški nogomet. Sledi reprezentančni premor, po katerem pa bo v Kidričevem znova vroče: v nedeljo, 16. 9, v goste prihaja ekipa državnih prvakov iz Maribora!
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Žagar, Marko Drevenšek in Adnan Bešič (vsi Aluminij, rdeči dresi) so bili vsaj enakovredni tekmec Celjanom, a so na koncu ostali brez točk.
Marijo Močič, igralec Celja: »Čeprav smo mlada ekipa, smo pokazali pravi karakter, saj smo uspeli preobrniti rezultat v svojo korist. Čeprav sem res sodeloval pri obeh zadetkih, pa je preobrat plod igre celotne ekipe. Obenem bi čestital Aluminiju za odprto igro.«
Marijan Pušnik, trener Celja: »Moji fantje so danes igrali bistveno boljše kot proti Mariboru, predvsem bolj agresivno. Kidričani niso slučajno imeli štirih zaporednih zmag, saj so odlična ekipa, zato smo se posebej dobro pripravili nanje. Na srečo se nam je potrpežljivost in vztrajnost obrestovala z dvema lepima zadetkoma. Močiča sem namerno poslal v igro s klopi in res je prinesel prevago v našo korist.«
Bojan Flis, trener Aluminija: »Želeli smo nadaljevati z našim nizom neporaženosti, a smo odigrali nekoliko slabše od pričakovanj. K porazu nas je prisilil dober, kakovosten in agresiven tekmec. Kljub vodstvu je bil v meni nekakšen strah, da bomo vse 'zapacali' in res se je tako zgodilo. Vem, da smo sposobni igrati bolje.«
Nogomet • 1. SNL
Domačini tokrat precej uspešnejši
V 8. krogu so bila donmača moštva precej uspešnejša od gostov, saj so na petih tekmah zabeležila štiri zmage; edine točke za v gosteh so osvojili Domžalčani, ki so slavili v Gorici. Strelci so bili v tem krogu razpoloženi, saj so dosegli 18 zadetkov. Prav na vrh lestvice strelcev se je z golom v Celju zavihtel Robert Kurež, ki ima za sabo res dober strelski niz (zadel je na zadnjih petih tekmah).
Prve zmage v tem prvenstvu so se veselili Sobočani, ki so v tem tednu končali z nastopi v kvalifikacijah za Ligo Evropa. Ta jim je zagotovo vzela izjemno veliko energije (na drugi strani prinesla precej nujno potrebnega denarja), zato se bodo odslej lažje osredotočili na lov za prvenstvene točke. Trenutna uvrstitev Mure zagotovo ni realen odsev kvalitete moštva, zato je po reprezentančnem premoru pričakovati dvig na lestvici. Premor bo zagotovo prav prišel tudi Goričanom, ki so po dobrem startu precej opešali in padli v negativno serijo treh porazov v zadnjih štirih krogih.
Menjava na trenerski klopi Olimpije je prinesla hipen pozitiven učinek, saj so Ljubljančani v derbiju kroga prepričljivo ugnali Koprčane. Prva dva zadetka za Olimpijo je prispeval Boban Jovič, predvsem prvi je bil pravi evrogol. V svojem slogu pa nadaljujejo aktualni državni prvaki iz Maribora: proti Rudarju znova niso navdušili, a so kljub temu zabeležili več kot prepričljivo in zasluženo zmago. Med drugim je zadel tudi Robert Berič, glavni osmoljenec iz kvalifikacijskih srečanj z Dinamom.
Prvenstvo se bo s tekmami 9. kroga nadaljevalo po reprezentančnem premoru, 15. in 16. septembra.
Jože Mohorič
Čas je za reprezentanco!
Slovenska nogometna reprezentanca bo s petkovo tekmo proti Švici v ljubljanskih Stožicah začela kvalifikacijski ciklus za nastop na svetovnem prvenstvu 2012 v Braziliji. Selektor Slaviša Stojanovič je svoje izbrance že zbral na Ptuju (treningi bodo potekali v Kidričevem), kjer se bo reprezentanca v miru pripravljana na pomembno srečanje. Največ težav selektorju povzroča odsotnost prvega vratarja (obenem kapetana) Samirja Handanoviča, ki okreva po operaciji. V petek se je na treningu poškodoval še Dare Vršič, zato je Stojanovič že vpoklical Etiena Velikonjo, ki ga sicer na prvotnem seznamu ni bilo.
Nogomet • 2. slovenska liga, 4. krog
Sanjski prvi polčas Zavrča za 0:4
Dravinja Kostroj - Zavrč 3:5 (0:4)
STRELCI: 0:1 Golubar (2.), 0:2 Kokol (9.), 0:3 A. Čeh (16., iz 11-m)., 0:4 Kelenc (40.), 1:4 Žurej (56.), 2:4 Čander (70.), 2:5 Golubar (81.), 3:5 Žurej (87.)
DRAVINJA: Klevže, Čander, Černec, Pristovnik, Šmitran, Gaber (od 82. Štrukelj), Če-renak, Kotnik (od 46. Žurej), Štante, Ribič, Boljanovic (od 39. Klokočovnik). Trener: Robert Pevnik
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sam-bolec, Murko, Kokol, Golubar, Kelenc (od 46. Matjašič), A. Čeh, Šnajder (od 80. Murat), Kuserbanj (od 55. Dugolin), Avguštin. Trener: Miran Emer-šič
Denis Kuserbanj, nogometaš Zavrča: »Tekmo smo pričeli tako, kot smo se dogovorili v slačilnici. Visoko smo stisnili nasprotnika, saj smo vedeli, da moramo izkoristiti ta težek teren. Tako smo dosegli to, kar smo se dogovorili. Vsekakor pa si ne smemo več dovoliti, da prejmemo tri zadetke v enem polčasu, saj je to nesprejemljivo in upam, da se nam to več ne bo dogajalo. Tudi v Črnomelj bomo šli po tri točke, saj želimo nadaljevati to zmagovalno serijo. Prepričan sem, da nam bo to tudi uspelo.«
Foto: Črtomir Goznik
Peti krog v 2. ligi je prinesel še tretjo zaporedno zmago nogometašev Zavrča, ki so se z novim slavjem že pomaknili pod vrh lestvice. Srečanje v Slovenskih Konjicah je bilo odigrano v hladnem in deževnem vremenu, razmere so bile na meji regularnega, saj je igrišče predvsem v drugem delu bolj spominjalo na kakšno njivo kot na nogometno igrišče.
Gostje so vse dvome okrog zmagovalca srečanja rešili praktično že v 16. minuti, ko so povedli z 0:3. Že v 2. minuti je naveza Kuserbanj - Golubar izigrala domačo obrambo, hr-
Josip Golubar je hitro dokazal, da bo za ekipo Zavrča primerna okrepitev.
vaški nogometaš pa je z diagonalnim strelom po tleh ugnal domačega čuvaja mreže. 150 gledalcem, med njimi jih je polovica stiskala pesti za goste, je bilo jasno, da pretirane nogometne lepote zaradi razmer ne bo, spremljali smo igro visokih podaj, v njej pa so se bistveno bolje znašli belo-črni, ki so se v 9. minuti spet veselili. Kelenc je z leve izvajal drugi kot, najvišji v domačem kazenskem prostoru je bil Kokol in z glavo mati-ral Klevžeta. Navdušenje gostujočih pristašev se še ni dobro
Tenis • TK Terme Ptuj
Še en uspeh Zidanškove
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj)
Pretekli teden je na igriščih ŽTK Maribor potekal ITF mladinski turnir 4. kategorije z imenom Radenska open. Na njem sta nastopila tudi Urh Krajnc Domiter in Tamara Zidanšek (oba TK Terme Ptuj).
Urh je kot 16. nosilec v 1. krogu z rezultatom 7:5, 7:6(5) izločil Italijana Moronija, v 2. pa še Nemca Alexandra Bra-una z rezultatom 6:2, 6:1. Za vstop v četrtfinale se je boril s Čehom Jakubom Filipskym, ki je pred tem izločil 1. nosilca turnirja, Nemca Baumana. Čeh je bil uspešnejši tudi v dvoboju z Urhom, slavil je z rezultatom
6:3, 5:7, 6:1. Na koncu se je izkazalo, da je Čeh v Mariboru izjemno razpoložen, saj je postal celo zmagovalec celotnega turnirja.
Uspešne igre na ITF-turnir-jih nadaljuje tudi Tamara. Ta je bila 12. nosilka, uspešno pa je preskočila kar štiri kroge (v glavnem turnirju je nastopilo 64 igralk) in se prebila vse do polfinala. Tam jo je ustavila Ljubljančanka Tina Mohorčič. Slovenske igralke so nasploh odlično izkoristile domači turnir, saj je bil polfinale povsem »slovenski«.
JM
ITF-turnir Radenska open, rezultati:
1.	krog: Zidanšek (12.) - Nina Drgalova (Slovaška) 6:2, 7:6(5)
2.	krog: Zidanšek (12.) - Nikola Kohoutova (Češka) 6:2, 7:5
3.	krog: Zidanšek (12.) - Ena Babič (Hrvaška) 7:5, 6:3 četrtfinale: Zidanšek (12.) - Hana Mraz (Slovenija) 6:4, 6:3 polfinale: Zidanšek (12.) - Tina Mohorčič (Slovenija, 16.) 2:6, 6:1, 3:6 finale: Eva Zagorac (Slovenija, 2.) - Tina Mohorčič 6:3, predaja
poleglo, že je bilo na semaforju 0:3. Po enajstmetrovki nad Avguštinom je k žogi pristopil izkušeni A. Čeh in domačega vratarja premagal z močnim strelom. Po teh dogodkih se je tempo igre precej umiril, ni pa se umiril dež, ki je še naprej neusmiljeno močil nogometaše obeh ekip in igrišče čedalje bolj spreminjal v blatno površino. Domačini v prvem delu sploh niso resneje zapretili. Gostje so s pametno igro povsem nadzirali položaj in v končnici prvega dela še enkrat zadeli. V 40. minuti je bil po lepi akciji Golubarja in Aleša Čeha iz bližine uspešen Kelenc, ki je Kle-vžeta matiral s strelom z leve po tleh. Prvi polčas se je tako končal z visokih 0:4 za goste, ki
Motokros
so kljub sila težkim razmeram prikazali odlično igro.
Povsem drugače pa so Zavr-čani nastopili v drugem polčasu, česar si ekipa, ki se bori za najvišja mesta na prvenstveni
lestvici, nikakor ne bi smela privoščiti. Predvsem je bila na prepihu obramba, ki si je nekajkrat privoščila nerazumljive napake, kar so domačini trikrat kaznovali. Najprej je zmedo v gostujočem kazenskem prostoru kaznoval rezervist Žurej, ki je v 56. minuti žogo le potisnil v prazno mrežo. Podobno je bilo tudi v 72. minuti, ko si je gostujoča vrsta privoščila še eno v nizu napak, kar je z lepim zadetkom izkoristil Čander in tekmo za nekaj minut naredil nekoliko negotovo. Zavrčani so bili v tem delu le bleda senca ekipe iz prvega dela igre, ko so bili samozavestni in suvereni ter se poigravali z nemočno Dravinjo. Na srečo so bili varovanci Mirana Emeršiča tisti, ki so v 81. minuti še enkrat zadeli in tako dokončno zapečatili usodo domače vrste. Ponovno je bil uspešen Golubar, ki je zadel s strelom z roba kazenskega prostora. Naleti domačih so se povsem unesli, kljub temu pa so v 87. minuti preko Žureja
znižali na končnih 3:5.
Zavrč je v Slovenskih Konjicah v prvem polčasu pokazal, kako se igra moderen nogomet, tudi če razmere niso najbolj primerne za igranje nogometa. Vsekakor mora biti to vodilo na naslednjih tekmah in se ne sme več primeriti padec koncentracije, kot se je to zgodilo v drugem polčasu, ko so domačim celo pustili, da se za nekaj trenutkov »vrnejo v igro«. Naslednja priložnost za napad na dominantno Krko bo že naslednji konec tedna, ko bodo nogometaši Zavrča gostovali v Črnomlju pri ekipi Bele krajine.
Tadej Podvršek
g
Kristian Kraus nova okrepitev Zavrča
V petek, 31. 8., se je končal poletni prestopni rok za nogometaše s pogodbami. Zadnji dan na nogometni tržnici so bili aktivni tudi v taboru drugoligaša Zavrča in v svoje »mreže« ujeli 19-letnega talenta Kristiana Krausa. Mladenič je pred časom nastopal za mlajše selekcije Jarenine, kjer je precej izstopal. S tem si je prislužil pot v italijanski klub Siena, kjer je branil barve belo-črnih v tamkajšnji »pri-maveri«. Sedaj se je pridružil četi Mirana Emeršiča, kjer bo pomagal predvsem napadalni vrsti. Prav tako je Zavrč registriral hrvaškega nogometaša Marina Perica, ki je z Zavrčem že nekaj časa treniral, toda težavo je predstavljala papirna »birokracija«. Sedaj so papirji iz Irana, kjer je Hrvat nazadnje igral, le prispeli in ofenzivno usmerjen vezist bo v bodoče na voljo trenerju Zavrča.
REZULTATI 5. KROGA: Dravinja Kostroj - Zavrč 3:5 (0:4), Krka -Šampion Celje 3:0 (1:0), Garmin Šenčur - Bela krajina 1:1 (1:0), Kalcer Radomlje - Krško 1:4 (0:3), Šmartno 1928 - Roltek Dob 0:3 (0:3)
1.	KRKA 5
2.	ZAVRČ 5
3.	GAR. ŠENČUR 5
4.	ŠMARTNO 1928 5
5.	ROLTEK DOB 5
6.	ŠAMPION CELJE 5
7.	KRŠKO 5
8.	BELA KRAJINA 5
9.	K. RADOMLJE 5
10.	DRAVINJA 5
5 G 3 G
2	3
3	G 2 1 2 1 1 2 1 2
G	18:2
2	12:9
G	M:7
2	8:8
2	9:5
2	7:7
2	M13
2	5:M
4	B:M
4	7:21
Tim Gajser mladinski svetovni prvak!
Pretekli vikend se bo z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega motokrosa, saj je 15-letni Tim Gajser, ki prihaja iz Pečk pri Majšperku, v Bolgariji postal mladinski svetovni prvak v razredu do 125 ccm. Tim je še enkrat več dokazal, da je pred njim ob trdem in zavzetem delu izjemna kariera v tem adrenalinskem športu, nenazadnje je tudi aktualni evropski prvak. Sicer pa se je 15-letnik s to tekmo poslovil od mladinskega staža, čeprav bi lahko - glede na leta - v njem nastopal še eno sezono. Pred njim so že izzivi v prestižnem razredu MX2 do 250 ccm, v katerem nastopajo največji mojstri svetovnega motokrosa.
Slovenska ekipa je v bolgarskem Sevlievu nastopila v naslednji sestavi: do 65 ccm: Luka Milec - KTM (AMD Slovenske Konjice); do 85 ccm: Nik Škor-ja - KTM (AGM Nemec Team), Urban Ražman - Suzuki (MK Rihenberk); do 125 ccm: Tim Gajser - KTM (KTM SilverActi-on Gajser Team), Nejc Gajser -KTM (KTM SilverAction Gajser Team), Dušan Rosseto - TM (Enduro klub Koper). Vodja ekipe je bil Sašo Kragelj.
Tudi preostali slovenski mo-tokrosisti so dosegli lepe rezultate, ki so zaradi izredno težkih vremenskih pogojev za tekmovanje vredni še toliko več.
Tim Gajser, KTM SilverAction Gajser Team, je v Bolgariji osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka!
Temperature na osrednjem delu Balkanskega polotoka so se namreč dvignile krepko nad 40 stopinj Celzija. Tudi huda pripeka ni zaustavila izjemnega mladega tekmovalca, ki je nase opozoril že na sobotnih kvalifikacijah, ko je zasedel 2. mesto. Sicer pa so sobotne kvalifikacije potekale na dobro pripravljeni progi, ki je postajala v nadaljevanju vedno bolj trda in prašna, saj so bile temperature zares izjemno visoke.
Po 2. mestu v kvalifikacijah v razredu do 125 ccm se je aktualni evropski prvak Tim Gajser z minimalnih zaostankom za vodilnim uvrstil v finale, kjer je imelo pravico nastopa 40 najboljših voznikov. Nedeljsko
dirkaško vročico v slovenskem taboru je Tim dvignil do neba, ko je okronal dirkaški dan še z nazivom svetovnega mladinskega prvaka v razredu do 125 ccm. V prvi vožnji (končni izid v točkah je sicer seštevek dveh finalnih voženj) je kmalu po startu prevzel vodstvo ter skozi celotno dirko dominiral v svojem slogu. Druga vožnja je bila za Tima bolj naporna, saj ga je italijanski voznik nekaj časa zadrževal na tretjem mestu, med tem pa je prvouvrščeni voznik - prav tako italijanski - že bežal naprej. Naš tekmovalec iz Pečk je ohranil mirne živce in z zbranostjo izkoristil pravi trenutek za napredovanje in napad na prvo mesto. Tega
je ohranil do konca tekme in prednost le še povečeval. Sicer pa uspeh Tima ni naključen, saj je bil skozi celo sezono neulovljiv za večino konkurentov. Kljub temu je imel ta zaključek v Bolgariji še poseben čar, saj so na dirki tekmovali tudi No-vozelandci, predstavniki Južne Afrike in celo Američani. Prav nemoč Američanov, ki velja za zibelko motokrosa in kjer tekmujejo največji mojstri tega športa, je kar malo presenečenje, saj so v Bolgarijo pripeljali dva najhitrejša iz njihovih julijskih izborov na tradicionalni amaterski olimpijadi Loretta Lynn MX, ki je valilnica najboljših motokrosistov na svetu.
Sicer pa na naslov Tima, ki je doslej tekmoval v »poltovarni-ški« ekipi KTM SilverAction Gaj-ser Team, zavoljo zadnjih imenitnih uspehov že prihajajo številne mamljive ponudbe. Tako so Timovega očeta Boga, ki je sicer tudi Timov trener, menedžer, pravzaprav nekakšna »deklica za vse«, že kontaktirala številna tovarniška moštva, med njimi tudi najuglednejša: Kawasaki, Suzuki, KTM in Yamaha. Pred njim so torej »sladke skrbi«, ki bi odpravile marsikatero finančno težavo ekipe, saj doslej razen vložkov staršev in pomoči manjših sponzorjev večje finančne injekcije še ni bilo.
tp
Rokomet • Prijateljske tekme
Jeruzalem drugi v Italiji
Rokometaši Jeruzalema so se minuli vikend mudili na mednarodnem turnirju v Italiji, katerega je odlično organiziral novopečeni italijanski prvoligaš Cassano Ma-gnano. Poleg gostiteljev in slovenske ekipe so na turnirju nastopili še Montelimar (Francija), Yverdon (Švica), Apatin (Srbija) in italijanski prvak Bolzano.
Ekipa trenerja Saša Prapotnika je odigrala pet tekem (tekme so trajale 2 x 22 minut), na katerih je slavila štirikrat in doživela en poraz. Edini poraz so Vinarjem zadali italijanski državni in pokalni prvaki iz Bolzana z rezultatom 26:24 (13:13). Ormožani so zamudili lepo priložnost, da na kolena položijo udeleženca kvalifikacij za uvrstitev v Ligo prvakov. Razlog poraza so bile številne tehnične napake in zgrešene stoodstotne priložnosti, ob tem je ekipa odigrala najslabšo tekmo turnirja v obrambi. Zaradi poškodb na turnirju niso nastopili Matej He-bar, Sandi Žuran in Anže Kljajič, ki bodo zagotovo odsotni še na uvodu v prvenstvo, ki se prične v soboto, 8. septembra, z gostovanjem Celja na Hardeku. Zaradi šolskih obveznosti sta manjkala še Marko Ogorelc in Damir Ma-vrič.
Za Jeruzalem so v Italiji nastopili: Boštjan Belec, Matic Šulek; Lino Kirič 2, Matic Topolovec 4, Denis Hrupič 4, Anže Deržič 5, Danijel Mesarič 9, Nejc Žmavc 4, Jan Gregorc 32, David Bogadi 23, Aleš Šišmanovič 12, Jaša Rajšp 3, Jaka Špiljak 16, Bojan Čudič 11, Siniša Radujkovič 8, trener Saša Prapotnik.
Rezultati: Montelimar 22:16, Yverdon 27:13, Apatin 34:16, Bolzano 24:26, Cassano Magnano 24:19.
Uroš Krstič
Kar 17 zadetkov Mateševe:
Mercator Tenzor Ptuj -ŽRK Ivanic 32:37 (15:19)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Mateša 17, Prapotnik 1, Bolcar 4, B. Selinšek 2, M. Se-linšek 3, Tumpej 3, Močnik, Bo-rovčak 2, Ivančič, Majcen, Kac, Žiher, Grabrovec, Kolednik, Zorec, Šrajner, Kovačič, Kozel, Lazar. Trenerja: Marjan Valenko in Tomaž Valenko
Ptujski ženski prvoligaš je moral v drugem pripravljalnem srečanju pred novo sezono doma priznati premoč novemu ambicioznemu hrvaškemu prvoligašu iz Ivanic Grada. Srečanje je bilo dinamično, polno preobratov, mladim Ptujčankam pa se je na koncu poznala utrujenost od napornih treningov. Zaradi službenih obveznosti je bil odsoten trener Nikola Bistrovič, kljub temu pa mlada domača vrsta večji del srečanja ni razočarala. V sami
končnici srečanja je nastopila praktična kadetska vrsta in nudila odličen odpor Hrvaticam, predvsem pa so mlada ptujska dekleta navdušila s pristopom in igro v obrambi. Samo srečanje je bilo dolgo časa izenačeno, nato pa je v končnici prvega dela popustila zbranost domačinkam. V drugem delu so Ptujčanke ponovno ujele gostje, toda na koncu so odločile izkušnje, te pa so v tem trenutku absolutno na strani hrvaške zasedbe.
Glede na to, da je ekipa v rdečem sila mlada, so bila tudi na srečanju z Ivaničem opazna precejšnja nihanja, ki pa jih bodo dekleta s številnimi težkimi tekmami prav gotovo odpravila, obenem pa bo letos še kako dobrodošla podpora s tribun. Naslednje srečanje bodo rokometašice Mercator Ten-zorja najverjetneje odigrala proti ekipi Zagorja.
tp
Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj 27:27 (12:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: P. Zorec, Hržič, Kavčič 1, Bombek, Hanželič 2, Horvat 3, Meško 1, Veselko 3, Marin, Ho-jžar, Ivančič 6, M. Špindler, Tušak 2, Lorenčič, T. Špindler 9, Preac, Dokša, D. Zorec. Trener: Bojan Munda.
DRAVA PTUJ: Verdenik 3, Šalamun, Čeh 2, Janžekovič 4, Toš 2, Požar 2, Sabo 2, Fridrih 3, Bezjak 1, Pukšič 3. Maroh 3, Lesjak 2, Grm, Bedenik. Trener: Tomi Ma-tjašič.
Srečanja sosedskih klubov so bila vedno zanimiva, saj roko-metašem daje lokalno rivalstvo dodatno spodbudo. Ta je v tem pripravljalnem obdobju zagotovo dobrodošla, trenerji pa z večjo angažiranostjo dobijo realen vpogled v trenutno formo. Na srečanju ni bilo popuščanja, to pa najbolje potrjuje podatek, da so domačini imeli 18, gostje pa 8 minut izključitev. Da igrajo domači v 1. B, Drava pa v 2. ligi, tokrat ni bilo opazno. Ptujčani so pred tem že premagali ekipo Gorišnice, s čimer resno mislijo glede visoke uvrstitve v prihajajočem prvenstvu.
V prvem polčasu je bila igra enakovredna, ekipi pa sta se izmenjevali v vodstvu. V zaključku prvega polčasa so gostje dosegli zadetek in tako v drugi polčas krenili z minimalno prednostjo. Domači rokometaši so drugi del tekme začeli odločneje, takoj izenačili in prešli v vodstvo. Slednje je nekaj minut pred koncem znašalo štiri zadetke (27:23) in kazalo je že na zmago Velike Nedelje Carrera Optyla. Ptujčani se niso predali in jim je z angažirano igro uspelo na koncu rezultat izenačiti.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Stela Mateša (ZRK MT Ptuj)
Paraolimpijske igre v Londonu • Atletika
Majcen Ljubičeva 6. v suvanju krogle
V Londonu od 29. avgusta dalje potekajo paraolimpijske igre, na katerih je med 22 slovenskimi športniki in športnicami tudi Tatjana Majcen Ljubič. Članica AK Cestno podjetje iz Ptuja je na največjem tekmovanju na svetu v soboto nastopila v suvanju krogle v kategoriji 54/55/56. V svoji paradni disciplini je orodje najdlje vrgla 6,24 metra (njen letošnji najboljši izid meri 6,31), kar je na koncu zadostovalo za zelo solidno 6. mesto.
Majcen Ljubičeva je po tihem upala še na malo daljši met, ki bi jo lahko povsem približal tako želeni olimpijski medalji. Žal se ji tokrat ni vse »poklopilo«; njena serija metov je bila 6,11, 5,93, 5,82, 6,03, 6,24 in 6,02 metra. Skozi vse mete je pokazala kon-stantnost, kar je posledica treninga pod vodstvom Go-razda Rajherja. Ta je po prvem nastopu svoje varovanke v Londonu na kratko povedal: »Tatjana mi je dejala, da se na sami tekmi ni najbolje počutila in je imela na nek način 'tež-
Rezultati v suvanju krogle:
1.	Liwan Yang (Kit) 1057 točk
2.	Marianne Buggenhagen (Nem) 946 točk
3.	Angela Madsen (ZDA) 934 točk
6. Tatjana Majcen Ljubič (Slo) 894 točk
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Majcen Ljubič
ke' roke. Imela je občutek, da bi sicer lahko sunila kroglo še malo dlje in v tem primeru bi bila zelo blizu medalji.«
Medalje so si sicer razdelile Kitajka Liwan Yang, Nemka Marianna Buggenhagen in Američanka Angela Madsen. Predvsem je presenetila doslej neznana Yangova, ki se je prvič pojavila na večjih tekmovanjih. V kategoriji 54, v
kateri tekmuje tudi Tatjana Majcen Ljubič, je sunila neverjetnih 750 centimetrov, kar je svetovni rekord! S tem dosežkom si je prislužila kar 1057 točk. Naša paraolimpijka je za sunek 624 centimetrov prejela 894 točk, kar jo je na koncu uvrščalo na 6. mesto, medtem ko je bila druga Slovenka Tanja Cerkovnik v tej disciplini 12. izmed 16 tekmovalk.
Tatjana Majcen Ljubič:
»Tekma je bila zanimiva, saj je bila konkurenca zelo močna. Sama sem se potrudila po svojih najboljših močeh in v dani situaciji dosegla svoj maksimum. Glede prvo-uvrščene Kitajke težko karkoli komentiram, saj je bil s strani štirih držav, vključno s slovenske, vložen protest na klasifikacijo tekmovalke, ki pa je bil zavrnjen.«
Tatjano Majcen Ljubič v sredo čaka še druga preizkušnja, ko bo tekmovala v metanju kopja.
David Breznik
Ob 14. paraolimpijskih igrah v Londonu 2012
Invalidi v športu - strelstvo in plavanje
Slovenski športniki invalidi uspešno nastopajo na 14. Paraolimpijskih igrah v Londonu. Velik uspeh je z 2. mestom in srebrno medaljo dosegel strelec Franček Gorazd Tiršek SH2 v disciplini zračna puška stoje R4. Sicer pa sta med Slovenci v Londonu še Franc Pinter SH1 in Damjan Pavlin SH2. Spoznajmo tokrat nekaj posebnosti prav v strelstvu in plavanju.
Strelstvo:
v tej panogi nastopajo tetra-plegiki, paraplegiki, tekmovalci z mišično distrofijo, paralizo ter drugimi boleznimi ali poškodbami, z amputiranimi udi ... Razvrščeni so v dva osnovna razreda, SH1 in SH2 (sh kot »shuting«), številka pa pomeni kategorijo invalidnosti. Tekmovalci v razredu SH1 samostojno držijo orožje, v razredu SH2 tega ne morejo in potrebujejo naslon. Tekmovalci so razdeljeni še v podrazrede A, B, C, kar vpliva na višino naslona hrbta na vozičku oziroma stolu. In kaj pomeni za športnika na invalidskem vozičku »stoje« in »leže«? V tekmovanju z zračno puško »stoje« se tekmova-
Rokomet
lec z rokami lahko nasloni le na lastno telo, pri »ležečem« položaju pa je dovoljen naslon s komolcem na posebno mizo. V strelstvu veljajo pravila mednarodne strelske organizacije ISSF, kar pomeni da se uporablja enako orožje in oprema z določenimi prilagoditvami za invalide. To je le nekaj osnovnih obrazložitev, ker sicer bi podrobnejše pojasnjevanje zahtevalo preobširen komentar.
predstavnik Darko Burič, ki se je rodil brez obeh nog in leve roke, je razvrščen je v skupino S4 in bo v Londonu plaval 50, 100 in 200
m prosto. V disciplini 50 m, ki jo je odplaval prvo, je dosegel odlično 6. mesto.
Silva Razlag
Plavanje:
v ženski in moški konkurenci tekmujejo v vseh disciplinah, enako kot na olimpijskih igrah - prosto, hrbtno, prsno, delfin, mešano. Tekmovalci so razdeljeni v skupine (od 1 do 10) glede na njihovo funkcijsko sposobnost za nastop v vsaki disciplini ter v tri skupine slepih in slabovidnih (11 do 13). Skupine se gibljejo od plavalcev z majhnimi zmožnostmi do tistih z večjimi. Plavalci običajno startajo v vodi, lahko pa tudi s startnega bloka iz sedečega položaja. Odriv pri startu in obratu imajo slab, posebno vodenje s strani trenerjev pa zahtevajo slepi in slabovidni plavalci. Slovenski
14. paraolimpijske igre, London 2012
Pregled slovenskih dosežkov v prvih štirih dneh iger
-	2. mesto in srebrna medalja Franček Gorazd Tiršek SH2, zračna puška stoje R4,
-	5. mesto Damjan Pavlin SH 2, zračna puška leže R5,
-	6. mesto Tatjana Majcen-Ljubič F54, suvanje krogle,
-	6. mesto Darko Burič S4, plavanje 50 metrov prosto
-	7. mesto Henrik Plank F52, suvanje krogle,
-	8. mesto Franc Pinter SH1, zračna puška stoje R1,
-	12. mesto Tanja Cerkvenik F55, suvanje krogle,
-	15. mesto Franc Pinter
SH1, zračna puška leže R3,
-	29. mesto Franček Gorazd Tiršek SH2, zračna puška leže (odpovedalo orožje),
-	dve zmagi Mateje Pintar v namiznem tenisu kategorije 3; prvo mesto v skupini in uvrstitev v četrtfinale, kjer je izgubila tekmo za polfinale,
-	dva poraza Andreje Dolinar v namiznem tenisu kategorije 4 in konec tekmovanj posamezno,
-	dva poraza ekipe odbojke sede za ženske v skupini B (proti USA 3:0, proti BRA 3:2).
Do nedelje, 2. septembra, je medalje osvojilo že 53 držav, med njimi je na 48. mestu tudi Slovenija z eno srebrno. Najboljši so Kitajci s 74, od tega 30 zlatimi, sledijo domačini iger 52 (15 zlatih), tretja Avstralija 38 (13 zlatih) itd.
Mladi Jeruzalemčki dvakrat tretji v Ivančni Gorici
V Ivančni Gorici je v odlični organizaciji RK Sviš potekal turnir kadetov (letniki 1996) in mlajših dečkov A (letniki 2000). V obeh konkurencah so nastopile ekipe, ki pri teh selekcijah krojijo slovenski vrh: SVIŠ Ivančna Gorica, Krško, Trimo Trebnje, Jeruzalem Ormož. Turnir je služil temu, da trenerji ponudijo priložnost za dokazovanje vsem igralcem, zato tudi končne uvrstitve niso bile v ospredju.
Kadeti Jeruzalema so nastopili v okrnjeni zasedbi, vendar so prikazali, dokler so jim služile moči, dobro igro
predvsem v obrambi. Mlajši dečki A bi lahko posegli še kakšno mesto višje, vendar so se trenerji odločili, da ne bodo lovili rezultata, ampak so ponudili minutažo tudi nekaterim novim igralcem. Naslednji turnir istih ekip za starejše dečke A, letnike 1998, bo potekal v nedeljo, 2. septembra, v Brežicah. V soboto, 8. septembra, bodo Ormožani gostili turnir za starejše dečke B, letnike 1999, na katerem bodo poleg gostiteljev nastopile še ekipe Krškega, SVIŠ-a in Trima iz Trebnjega.
UK
Rezultati:
kadeti: Jeruzalem - Krško 14:17 (6:8), Jeruzalem - SVIŠ 20:18 (11:11), Jeruzalem - Trimo 9:18 (4:10).
Vrstni red: 1. Krško, 2. Trimo, 3. Jeruzalem, 4. SVIŠ.
EKIPA JERUZALEMA ORMOŽA: Tomaž Cvetko, Kevin Caf; Rok Cvetko 8, Matic Topolovec 3, Miha Kolmančič 13, Matic Štumber-ger 2, Nejc Šandor 6, Tilen Kosi 5, Boštjan Žižek Cvetko 6, Miha Kavčič, Dominik Ozmec. Trener: Uroš Krstič.
Mlajši dečki A: Jeruzalem - Krško 13:9 (7:4), Jeruzalem - Trimo 14:16 (7:5), Jeruzalem - SVIŠ 11:14 (4:7).
Vrstni red: 1. SVIŠ, 2. Trimo, 3. Jeruzalem, 4. Krško.
EKIPA JERUZALEMA ORMOŽA: Žan Firšt Šeruga, Gašper Cvetko; Matej Vrankovečki 5, Gašper Hebar 6, Anže Notersberg 12, Teo Šulek 3, Uroš Horvat 1, Vid Munda, Aljoša Munda, Blaž Zadravec 5, Primož Ozmec, Niko Sovič, Tobi Torič 6. Trener: Jernej Kosi.
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
V občini Markovci so glavni Stojnci, Drava še edina 100 %
3. SNL - vzhod
V drugem krogu 3. slovenske nogometne lige - vzhod ni bilo večjih presenečenj. Kdo bo tisti, ki bo dobil vlogo favorita, se bo pokazalo šele po naslednjih nekaj krogih. Trenutno so na vrhu tri ekipe z maksimalnim učinkom. Še drugič so bili neuspešni nogometaši Malečnika, za katere nastopa sedem mladih nogometašev Aluminija. V tem krogu so bili zadovoljni gledalci, ki so videli veliko zadetkov, in sicer 27. Največ zadetkov je padlo v Beltincih, kjer so domačini pred več kot 400 gledalci zaostajali že 0:4, a so uspeli izenačili na 4:4. Kljub temu so slavili gostje, ki so v 86. minuti dosegli še peti zadetek na tekmi.
REZULTATI 2. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - Rakičan 2:3 (1:2), Farmtech Veržej - Zreče 4:0 (3:0), Koroška Dravograd - Ma-lečnik 2:1 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Odranci 0:0, Kovinar Štore -Tromejnik G Sukič 1:2 (1:0), Grad -Ljutomer 0:2 (0:1), Agroservis Beltinci - Čarda 4:5 (0:3)
1. FARM. VERŽEJ 2	2	0	0	5:0 6
2. DRAVOGRAD 2	2	0	0	5:2 6
3. TROMEJNIK 2	2	0	0	6:4 6
4. AGRO. BELTINCI 2	1	0	1	8:6 3
5. LJUTOMER 2	1	0	1	2:1 3
6. GRAD 2	1	0	1	4:4 3
7. A. E. BISTRICA 2	1	0	1	3:3 3
8. ČARDA 2	1	0	1	7:8 3
9. RAKIČAN 2	1	0	1	4:5 3
10. ZREČE 2	1	0	1	1:4 3
11. ŠMARJE PRI J. 2	0	1	1	3:4 1
12. ODRANCI 2	0	1	1	0:1 1
13. KOV. ŠTORE 2	0	0	2	1:3 0
14. MALEČNIK 2	0	0	2	2:6 0
Foto: Črtomir Goznik
Lokalni derbi v Bukovcih je spremljalo več kot 500 gledalcev (!), zmago pa so slavili izkušenejši gostje iz Stojncev.
AHA EMMI BISTRICA -RAKIČAN 2:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Botjak (14.), 1:1 Obrovnik (28.), 1:2 Godvajs (34.), 1:3 Gruškovnjak (50.), 2:3 Perger (78.)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Lukič (Hrušman), Modrič, Korošec, Greifoner, Hren (Bečaj), Iršič (Danilovič), Obrovnik, Perger, A. Stegne, Janžič. Trener: Gorazd Šket.
Nogometaši iz Slovenske Bistrice niso »potrdili« treh pomembnih točk, ki so jih v prejšnjem krogu osvojili pri močno okrepljenih Od-rancih. Na domačem igrišču so tokrat morali priznati premoč gostom iz Rakičana, ki jih vodi legendarni Štefan Škaper. Domačini so imeli sicer več od igre, vendar ni bilo prave odgovornosti v obrambnih vrstah, tudi v napadu nikakor ni steklo. Pri vodečem zadetku so domači obrambni igralci žogo izbili le do Botjaka, ki ni imel težav pri doseganju vodečega zadetka. Da je bila nesreča še večja, so gostje iz Rakičana dosegli tretji zadetek po napaki vratarja, ki je zgrešil žogo pri izbijanju z nogo.
Gorazd Šket - trener AHA EMMI Bistrice: »Pokopale so nas naše lastne napake. Po zaostanku 1:3 se nismo več uspeli vrniti v igro, čeprav smo znižali vodstvo gostov. Gostom lahko samo čestitam za izkoriščene priložnosti.«
DK
Super liga: Drava še edina s polnim izkupičkom
Tretji krog v Super ligi je prinesel zanimiv nogomet. Presenečenje so v Gerečji vasi pripravili nogometaši Boča, ki so uspeli svojo mrežo ohraniti nedotaknjeno. Drava je v derbiju kroga minimalno premagala Središče, ob tem pa zapravila še nekaj izrednih priložnosti. Ormožani so še vedno edina ekipa brez osvojene točke.
V Mestni grabi je bila boljša Oplo-tnica, ki je slavila z 0:1. Izenačen obračun se je obetal na Hajdini, toda gostujoči Podvinci so bili vsaj razred boljši od domačinov ter slavili kar z 0:5. Velik lokalni obračun med Bukovci in Stojnci je zasluženo pripadel Stojncem, ki tako potrjujejo smele napovedi pred prvenstvom.
REZULTATI 3. KROGA: 1A avto Gerečja vas - Boč Poljčane 0:0, Hajdina - Podvinci Betonarna Kuhar 0:5, NŠ Drava Ptuj - Središče 1:0, Carrera Optyl Ormož - Oplo-tnica 0:1, Bukovci - Stojnci 1:3
1.	NŠ DRAVA PTUJ	3	3	0 0	8:0	9
2.	1 A GER. VAS	3	2	1 0	6:3	7
3.	PODVINCI B. K.	3	2	0 1	9:2	6
4.	STOJNCI	3	2	0 1	9:5	6
5.	OPLOTNICA	3	2	0 1	4:4	6
6.	SREDIŠČE	3	1	0 2	6:4	3
7.	BUKOVCI	3	1	0 2	5:7	3
8.	HAJDINA	3	1	0 2	2:9	3
9.	BOČ POLJČANE	3	0	1 2	0:7	1
10.	C. O. ORMOŽ 3 0 0 3 1:9 0
BUKOVCI - STOJNCI 1:3
(0:2)
STRELCI: 0:1 Kokot (29.), 0:2 Kokot (33.), 1:2 Meznarič (85., iz 11-m), 1:3 P. Pernek (88.)
BUKOVCI: Ferčec, Topolnik (od 72. Mar), M. Roškar, Habrun, Ko-drič (od 59. T. Meznarič), Strelec, Herga (od 65. M. Meznarič), Vaj-da, Kramberger (od 85. Žganjar), Kokot, Kosec (od 78. R. Roškar). Trener: Janko Majerič
STOJNCI: Zupanič, Janžekovič, Golob, Pečnik, Korez (od 90. P. Meznarič), G. Pernek (od 73. Ra-tek), M. Kokot, S. Kokot, Rižnar, R. Zorko (od 55. P. Pernek), Vinkovič. Trener: Boris Klinger
Kar okrog 500 gledalcev (številka, ki je sanjska za večino prvoligašev) je po kar 16. letih spremljalo ligaški dvoboj med lokalnima tekmecema Bukovci in Stojnci. Lepa nedelja je privabila veliko število gledalcev in v Bukovcih smo dejansko bili priča nogometnemu prazniku, Stojnča-ni pa so pokazali, da so v občini Markovci še vedno glavni.
Srečanje je bilo sila dinamično predvsem v prvem polčasu, uvodne minute pa so pripadle domačinom, ki so v 5. minuti poskušali preko Habruna, ki je za malenkost zgrešil. Na drugi strani je z glavo poskusil R. Zorko. V 25. minuti je sijajno priložnost za domačine zapravil Kodrič, po tem ko je z glavo meril mimo cilja. Prvi zadetek na srečanju je padel v 28. minuti, ko je za Bukovce najprej zgrešil okrepitev iz Drave Topolnik. Stojnci so nato izpeljali hitro akcijo, večino dela je opravil R. Zorko, osamljenemu S. Kokotu pa iz bližine ni
bilo težko zadeti za 0:1. Številni navijači rumeno-črnih so se ponovno veselili v 33. minuti, ko je Korez izvajal prosti strel iz 30 metrov, njegov strel pa je v gol preusmeril S. Kokot in povišal izid na 0:2. Sicer pa smo v tem delu igre spremljali dinamičen nogomet z veliko priložnosti, domačini so jih imeli več, toda gostje so bili tisti, ki so svoje realizirali.
Drugi del je bil manj zanimiv, kljub temu pa smo videli še dva zadetka. Stojnci so kot izkušena ekipa povsem kontrolirali potek srečanja in domačinom niso dopustili,da bi si priigrali kakšno omembe vredno priložnost. Sami so bili nevarni predvsem preko okrepitve iz Zavrča, S. Kokota, ki je zapravil še dve lepi priložnosti. Vseeno pa smo videli razburljivo končnico srečanja, po tem ko je najprej v 85. minuti po prekršku nad Habrunom glavni sodnik srečanja Glažar pokazal na belo točko za Bukovce. Zanesljiv izvajalec je bil M. Meznarič. Modri so dobili krila, toda njihove nalete je zaustavil prodor igralca tekme S. Kokota, ki je preigral dva domača branilca ter podal do P. Perneka, ki je iz bližine neoviran postavil končni izid srečanja 1:3.
1A AVTO GEREČJA VAS -BOČ POLJČANE 0:0
1A AVTO GEREČJA VAS: Ga-
vrič, Kokot, Gavez (od 67. D. Hertiš), Horvat, Vrabl, Kancler, Lešnik, Šešo, Leben, Rozman, Tominc (od 67. Kaisesberger). Trener: Ivan Ornik.
BOČ POLJČANE: Mlinar, Curk, Žganjer (od 78. Žišt), Kralj, Babulč ( od 74. Jernejšek), Graf, Volavšek (od 57. Hajšek), Grobin, Žnidar, Jelovšek, Kuraj (od 69. Savski). Trener: Bojan Brodnjak
CARRERA OPTYL ORMOŽ - OPLOTNICA 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Naglič (25)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-
javž, R. Lah, Hriberšek (od 63. Vr-bančič), Plečko, Mlinarič, Kolarič, K. Lah, Srša, Perger (od 46. Mag-dič), Cimerman (od 46. Kuhar), Žganec. Trener: Aleš Jurčec
OPLOTNICA: Veber, Marin-šek, Boljanovič, Crnič, Založnik, Višnar, Kavc, Naglič, Vodopivec, Trdin, Grifič. Trener: Anton Krajnc.
HAJDINA - PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:5 (0:1)
STRELCI: 0:1 R. Osterc (26). 0:2 Brumen (50), 0:3 Juršek (56), 0:4 D. Petrovič (62), 0:5 Zagoršek (62)
HAJDINA: Lubej, Kurež, Krajnc
(od 75. Babšek), Črnko, Jazbec (od 46. Cebek), Ficko, Robar, Štumberger, Flajsinger (od 65. Pal), Gaiser (od 55. Horvat), Mlinarič (od 59. Sarkičevič). Trener: Sandi Verlak
PODVINCI BETONARNA KUHAR: R. Osterc, Svržnjak, Brumen (od 77. Marinič), Topolovec, Lah, Belšak, R. Petrovič, Zagoršek, Po-žegar (od 55. D. Petrovič), Juršek, R. Osterc (od 59. Simonič) Trener: Miran Ljubec
NŠ POLI DRAVA -SREDIŠČE 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Ljubec (17) NŠ POLI DRAVA: Ajlec, Hojnik (od 46. Nežmah), Frangež, Nikolaj, Horvat, Fridl, Ljubec, Krajnc, Marinič, Arsič (od 65. Antolič), Wagner (od 85. Letonja). Trener: Franc Fridl.
SREDIŠČE: Kocen, Osterc, Borko, Sakelšek, Zemljič, Rakovec, Klajnčar (od 63. Nemec), Ivanu-ša, Zadravec, Lesjak, Vočanec. Trener: Boštjan Zemljič
TP, DK
1. liga MNZ Ptuj:
še druga petica Apač
REZULTATI 2. KROGA: Apače -Skorba 5:2, Videm - Dornava 2:0, Gorišnica - Rogoznica 0:1, Pod-vinci Agrocenter Ptuj - Tržec 2:2. Srečanje Markovci - Majšperk ni bilo odigrano.
1.	APAČE 2 2 0 0 10:2 6
2.	ROGOZNICA 2 2 0 0 2:0 6
3.	TRŽEC 2 110 4:3 4
4.	SKORBA 2 10 1 7:6 3
5.	VIDEM 2 10 1 3:5 3
6.	PODVINCI A. P. 1 0 1 0 2:2 1
7.	GORIŠNICA 2 0 11 0:1 1
8.	DORNAVA 2 0 11 0:2 1
9.	MARKOVCI 1 0 0 1 1:2 0
10.	LOVRENC 1 0 0 1 0:1 0
11.	MAJŠPERK 1 0 0 1 1:5 1
Omeniti velja predvsem derbi v 1. ligi MNZ Ptuj med Apačami in Skorbo, kjer je bilo doseženih kar 7 zadetkov. Tekma v Markovcih ni bila odigrana, ker so se zaradi dežja slabo videle črte ... O usodi tekme bo vsekakor odločalo vodstvo tekmovanja.
APAČE - SKORBA 5:2 (2:0) STRELCI:1:0 Fruk (18), 2:0 U. Krajnc (41. - ag.), 2:1 Novak (60), 3:1 Žgeč (74), 4:1 Tramšek (75), 4:2 Brodnjak (84), 5:2 Fruk (20)
APAČE: Lendero, Širovnik, Ivančič, Zajc, A. Predikaka, Murko, Fruk, Žgeč (od 81. M. Krajnc), Rumež (od 87. B. Bauman, Šenkiš (od 54. Tramšek), M. Bauman ( od 74. P. Predikaka). Trener: Bojan Bauman
SKORBA: Šmigoc, Meznarič (od 46. Mihelič), Toplek, Panič, Horvat, Vaupotič, Vogrinec, Novak (od 80. Ogrinc), Ž. Krajnc(od 46. Pacher), Brodnjak, U. Krajnc. Trener: Branko Krajnc
Derbi drugega kroga v 1. ligi MNZ Ptuj je bil odigran v Apačah, kjer sta se srečali ekipi, ki sta v prvem krogu dali po pet zadetkov in zmagali. Kljub mokremu in spolzkemu igrišču ter deževnemu vremenu sta ekipi prikazali dober nogomet, z nekaj lepimi akcijami. Domačini so prvi polčas končali z vodstvom dveh zadetkov. Tudi v nadaljevanju je bila igra dobra in predvsem učinkovita. Gostje so hitro znižali, imeli priložnost v 69. minuti za izenačenje, nato pa so padli v igri, oziroma so se domačini razigrali in v zadnjih 15 minutah popolnoma zlomili odpor gostov. Nogometaši Apač so dosegli še tri zadetke, zadeli prečnik in imeli še nekaj priložnosti ter se na koncu zasluženo veselili zmage nad dobrim nasprotnikom.
GORIŠNICA - ROGOZNICA 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Nedeljko (73) PODVINCI AGROCENTER PTUJ - TRŽEC 2:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 R. Pečnik (8), 0:2 R. Pečnik (29), 1:2 Bratec (49), 2:2 Benko (69. iz 11-m)
VIDEM - DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kmetec (35. iz 11-m), 2:0 Lah (60)
2. liga MNZ Ptuj:
5 zadetkov Mlakarja
REZULTATI 1. KROGA: Spo-
dnja Polskava - Pragersko 3:0, Makole - Grajena 5:1, Leskovec
-	Hajdoše 6:2, Cirkulane - Zgornja Polskava 1:0. Srečanje Slovenja vas - Podlehnik bo odigrano v sredo, 12. 9.
LESKOVEC - HAJDOŠE 6:2 (6:1) STRELCI: 1:0 Mlakar (15), 2:0 Mlakar (20), 3:0 Mlakar (26), 4:0 Mlakar (28), 5:0 Mlakar (30), 6:0 Zavec (40), 6:1 Drevenšek (45), 6:2 Glažar (77. iz 11-m)
SPODNJA POLSKAVA - PRA-GERSKO 3:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Tropan (8), 2:0 Krajnčič (31. iz 11-m), 3:0 Vidrih (37)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 2. KROGA: Grajena
-	Apače 2:0, Cirkulane - Pohorje Oplotnica 3:1, Dornava - Skorba 3:3, Videm - Hajdina 4:1, Polska-va - Boč 2:1
1.	VIDEM
2.	SKORBA
3.	BOROVCI
4.	POLSKAVA
5.	HAJDINA
6.	CIRKULANE
7.	GRAJENA
8.	APAČE
9.	DORNAVA
10.	POHORJE O.
11.	BOČ
2 0 1 1 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 0 1 0 0 0 0
1
1:
3
VETERANI 40
REZULTATI 1. KROGA: Ormož - Podlehnik 6:0, Tržec - Lovrenc 0:2, Leskovec - Zgornja Polskava 2:0, Podvinci - Gorišnica 1:1,
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
Zmaga močne Jevnice
Kar nekaj let je ženski nogometni klub Krka iz Novega mesta »vladal« v ženskem nogometu. Časi so se nekoliko obrnili in Krka je v tem krogu doživela zelo visoki poraz proti državnim prvakinjam iz Pomurja. Preseneča tudi visoki poraz Slovenj Gradca doma proti novinkam v ligi iz Radomelj.
Visoko so izgubile tudi nogo-metašice iz Dornave. Jevnica ima dobro ekipo in je svojo moč pokazala na tem gostovanju. Vsekakor pa je to ekipa, ki spada v zgornji del slovenskega ženskega nogometa. Domačinkam je na koncu le uspelo doseči vsaj častni zadetek.
REZULTATI 2. KROGA: Dornava - Jevnica 1:6 (0:2), Rudar Škale - Maribor 2:0 (2:0), Slovenj Gradec - Radomlje 0:6 (0:1), Te-leing Pomurje - Krka 16:0 (2:0). V tem krogu je bila prosta ekipa Velesovo Kamen Jerič.
1. TEL. POMURJE 2	2 0	0	23:0	6
2. RUDAR - ŠKALE 2	2 0	0	5:1	6
3. JEVNICA 2	1 0'	1	7:4	3
4. MARIBOR 2	1 0	1	4:3	3
5. RADOMLJE 2	1 0	1	6:7	3
6. KRKA 2	1 0	1	3:16	3
7. VELESOVO K. J. 1	0 0	1	4:7	0
8. SLOV. GRADEC 1	0 0	1	0:6	0
9. DORNAVA 2	0 0	2	1:9	0
Dornava -	Jevnica			
1:6 (0:2)				
STRELKA ZA DORNAVO: Valentina Pernat v 82. minuti
DORNAVA: Laura Maksimo-vič, Martina Potrč, Urška Pavlec, Nuša Pernat, Saša Ljubec, Valentina Pernat, Nina Cafuta (od 63. Saška Makovec), Daša Veličkovič (od 64. Petra Kristovič), Katja Ne-žmah, Andreja Pajnkiher, Maja Skaza. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Dornavčanke se na domačem igrišču niso mogle resneje upirati močni ekipi Jevnice.
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Domjanova rekordno na domačem mitingu
Po poletnem premoru, ko so bile oči svetovne javnosti uprte na spektakularne atletske boje na olimpijskih igrah v Londonu, se nadaljuje drugi del poletne sezone v Sloveniji. Minuli petek je na ptujskem Mestnem stadionu domači atletski klub organiziral atletski miting, na katerem je navdušila obetavna metalka diska, 16-letna Veronika Domjan. Na domačem
metališču, kjer vsakodnevno opravlja naporne treninge, je kar trikrat popravila državni rekord za mlajše mladinke. V svoji najboljši seriji do sedaj je nanizala mete 47,67 metra, 48,65 metra, na koncu pa še 49,13 metra. S slednjim rezultatom je za skoraj dva metra in pol izboljšala do sedaj najboljšo znamko v Sloveniji, ki je veljala več kot trideset let.
Predstavitev aktivnosti na 18. Ptujskem športnem vikendu
ROKOMET NEKOČ
Naše mesto Ptuj je ena izmed zibelk rokometa v Sloveniji. Prvi koraki tega športa in nastanek panožne nacionalne zveze (RZS) v letu 1949 so tesno povezani z rokometom na Ptuju. Ptujski rokometaši so na vseh pomembnejših dogodkih slovenskega rokometa igrali pomembno vlogo.
Ko se ozremo v preteklost ptujskega rokometa, lahko s ponosom trdimo, da so za nami uspešni časi in da Ptuj brez večjih zadržkov poimenujemo tudi rokometno mesto. Seveda pa je v športu značilno nihanje v rezultatskem smislu, ko se izmenjujejo dobra, uspešna in malce manj uspešna obdobja. Zadnjih nekaj let tendenca kaže ponovno strmo pot navzgor; če se malce poigramo z besedami, lahko rečemo »na pota stare slave«.
Kot vse drugo se tudi rokometna igra razvija. Tako so v uvodnih letih rokomet na Ptuju igrali na velikem travnatem igrišču enakih dimenzij, kot je nogometno. Zaradi velikega števila igralcev in neatraktivno-sti pa se ta oblika rokometa več ne igra, a v sklopu 18. Ptujskega športnega vikenda bomo to zamrlo panogo ponovno obudili in predstavili širši množici. Tako vabimo vse rokometne simpatizerje, da si v nedeljo, 9. septembra, ob 15:00 pridejo ogledat revialno tekmo velikega rokometa oz. rokometa, kot so ga igrali nekoč.
VOŽNJA Z GOKARTI -KARTODROM HAJDOŠE
V nedeljo, 9. septembra, med 9.00 in 12.00 boste ljubitelji hitre vožnje imeli možnost vožnje z go-karti po kartodromu v Hajdošah. Na voljo bodo štirje karti enosedi in en kart dvosed, v katerem se bodo lahko v spremstvu starejše osebe popeljali mlajši udeleženci. Za varnost in vse potrebno bo poskrbel AMD Ptuj, informacije dobite na
Zumba rekord v najstarejšem slovenskem mestu
Vrhunec letošnjega že 18. Ptujskega športnega vikenda smo prihranili za konec. V nedeljo, 9. septembra, od 17.00 naprej bomo na Mestnem stadionu na Ptuju »zumbali za rekord in v dobrodelne namene«.
Poskušali bomo namreč postaviti nov mejnik po številu udeležencev skupinskega plesa zumba. Prireditev bo tudi dobrodelne narave, izkupiček od prostovoljnih prispevkov udeležencev bo namreč namenjen Centru za socialno delo Ptuj oz. družinam, ki so potrebne nujne pomoči. Dogodek je namenjen vsem, tudi tistim, ki se v tej vadbi še niste poskusili, pa bi se zelo radi. Pridite torej v nedeljo na Mestni stadion na Ptuj, kjer se boste seznanili s to moderno zelo zabavno zvrstjo športne rekreacije.
■fli	
■>• .a»	.aaaauaaa
	■"a
i ■>.	
tí"	iT
■ar	« .^mrnmmm
*	
aaaaaa******	
Foto: Črtomir Goznik
telefonski številki 031 213 232 -Milan Zupanc. Veselimo se vožnje z vami. »Dirkanje« po stezi poteka na lastno odgovornost.
TEST HOJE NA 2 KM IN NORDIJSKA HOJA
V	okviru letošnjega 18. Ptujskega športnega vikenda bosta v organizaciji Zdravstvenega doma Ptuj potekala tudi test hoje na 2 km in predstavitev nordijske hoje.
Test hoje na 2 km je enostaven, natančen, varen in ponovljiv test, na katerem s pomočjo tako hitre hoje, kot jo zmorete, da pri tem ne ogrožate svojega zdravja, izmerimo vašo telesno zmogljivost in vam na podlagi vaših rezultatov svetujemo ustrezno telesno dejavnost ter zdravju prijazno športno vadbo. Primeren je za vse med 20. in 65. letom, ki ste telesno nedejavni ali zmerno telesno dejavni. Test lahko opravite večkrat (priporočljivo vsakih 6 mesecev) in tako sledite izboljšanju svoje telesne zmogljivosti.
Nordijska hoja pa je eden izmed najhitreje rastočih in razvijajočih se rekreativnih športov na svetu. To je hoja s posebno oblikovanimi palicami, odlično aerobno vadbo, s katero hitro in učinkovito izboljšamo telesno pripravljenost, ne glede na leta in spol.
Udeležba na oba dogodka je brezplačna, vljudno vabljeni torej v nedeljo, 9. septembra, od 09.00 naprej na Mestni stadion na Ptuju.
ANIMACIJA ZA OTROKE
V	nedeljo, 9. septembra, od 9.00 naprej bo na Mestnem stadionu poskrbljeno tudi za najmlajše. Re-kreacijsko-ustvarjalno društvo Eleja (brata Miha in Gašper Malek) bo poskrbelo za različne animacije za otroke, kot so vožnja s space cari, animacija z baloni, hoja s hoduljami, žongliranje, razne otroške delavnice ...
Domjanova je na Ptuju kar trikrat popravila državni rekord v metu diska za mlajše mladinke. Začela je s 47,67 metra, končala pa pri 49,13 metra, s čimer se je zelo približala petdesetim metrom, sanjski meji za njeno starost.
Domjanova je bila po tekmovanju kar malo presenečena nad dolžino svojih metov. »Kar se tiče rekorda, ga res nisem pričakovala. Občutek je bil res enkraten in verjamem, da bo tudi preostanek sezone odličen. Upam, da mi to leto uspe vreči preko 50 metrov, za še daljše mete pa bom počakala na naslednjo sezono,« je povedala najbolj obetavna ptujska atletinja v mladinski konkurenci.
»Delo v vročih dneh letošnjega poletja se je obrestovalo in navrglo mete vse tja do magične meje 50 metrov. Veronikih 49,13 metra postavlja nove kriterije in zahteve po še kvalitetnejšem delu. V športnem žargonu lahko rečemo, da je Veronika 'iz pravega testa'. Veronika je na začetku svojega športnega življenja šele v povojih, kar pomeni, da je pred njo še veliko dela in odrekanja, kar bi jo lahko popeljalo tudi višje,« je o svoji varovanki povedal trener Gorazd Rajher.
Domjanova ima v klubu vzor
v Nini Kolarič, ki je s trdim in odločnim delom preskočila slovenske meje, razlaga Rajher. »Če se bo držala nasvetov svoje kolegice in dodala še svoj doprinos, lahko v bodočnosti računa še na kaj več. Pomembno vlogo v njeni bodoči karieri bodo imeli njeni starši, klub, šola in atletski strokovnjaki,« je dodal Rajher.
Na ptujskem mitingu se je izkazala predvsem mlajša generacija ptujskih atletov, ki so dosegli številne uvrstitve med prve tri. Domjanova je slavila tudi v suvanju krogle s 14,45 metra, njena sestra Doroteja pa je bila najboljša na 300 metrov s časom 42,1 sekunde. Med boljšimi rezultati domačinov gre omeniti še zmago Melani Hen-tak v metu kopja (43,25 metra), drugi mesti Maje Bedrač na 200 metrov z ovirami (29,1 sekunde) in v skoku v daljino (543 centimetrov) ter prav tako drugo mesto Aljaža Brleka na 300 metrov (35,3 sekunde).
Uroš Esih
Športni napovednik
Rokomet • Pokal RZS
V 1/32 finala pokala RZ Slovenije bo v sredo, 5. septembra, odigranih šest srečanj. Zmagovalci se bodo uvrstili v 1/16 finala. Pari so naslednji: Col - Moškanjci Gorišnica, Pomurje - Krško, Dol TKI Hrastnik - Sevnica, Herz Šmartno - Damahaus Cerklje, Alples Železniki - Krka, Loka 2012 - Arcont Radgona
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
MLADINCI - TOREK, 4. 9.: 17.00: NŠ Poli Drava - Stojnci, Videm - Tržec, Rogoznica - Podvinci Betonarna Kuhar, Gorišnica - AHA EMMI Bistrica, Apače - Hajdina Golgeter, Boč - Ormož, Zavrč Stojn-ci - Oplotnica
ČLANI - SREDA, 5. 9.: 17.00: AHA EMMI Bistrica - Gorišnica, Grajena - Spodnja Polskava, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - NŠ Poli Drava, Oplotnica - Hajdoše, Bukovci - Markovci, Boč - Lovrenc, Pragersko - Carrera Optyl Ormož, Majšperk - Tržec, Središče -Zgornja Polskava, Skorba - Apače, Podvinci Betonarna Kuhar -Stojnci, 1A Avto Gerečja vas - Slovenja vas, Hajdina - Podlehnik, Rogoznica - Leskovec, Videm - Makole, Cirkulane - Zavrč
Tajski boks • 5 Slovencev na SP v Rusijo
Petčlanska slovenska reprezentanca se bo v sredo, 5. septembra, odpravila na svetovno prvenstvo organizacije IFMA, ki bo tokrat v Sankt-Peterburgu v Rusiji. Organizatorji napovedujejo največje in najmočnejše svetovno prvenstvo do sedaj, udeležbo pa so napovedali tekmovalci iz več kot 100 držav.
Slovenska reprezentanca je pravkar opravila kratke, a učinkovite priprave v Novem mestu, med potniki pa sta tudi dva člana ptujskega kluba, Tadej Toplak (- 86 kg) in Samo Petje (- 67 kg). Ob njiju bodo v elitnem razredu A nastopili še Franci Grajš (- 91 kg), Grega Smole (- 75 kg) in Mirko Vorkapič (- 71 kg). V vlogi trenerja bo prisoten predsednik zveze Iztok Vorkapič.
»Naša tekmovalca sta odlično pripravljena na SP, za Sama bo to prvo tako veliko tekmovanje. Priprave sta opravila brez kakršnih poškodb, iz sebe sta iztisnila svoj maksimum, tako da sta v vrhunski formi. Seveda se zavedamo, da je tokrat konkurenca najmočnejša do sedaj, zato bo za nas že uspeh uvrstitev med prvih 5,« je povedal Matjaž Tomažin, predsednik in trener ptujskega kluba.
DK, JM
Slovenska reprezentanca pred odhodom v Rusijo
PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND
MESTNI STADION PTUJ - 7. DO 9. SEPTEMBER 2012
Informacije: ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ Čučkova ulica 7,2250 Ptuj T:02 787 76 30,www.sport-ptuj.si
Petek. 7.9.2012.14.00 - 22.00
14.00-22.00: TURNIR VTENISU - PARI Tenis igrišča TermePtuj, TK Terme Ptuj: 031 612 921
Sobota. 8.9.2012.15.00 - 22.00
od 15.00 naprej: od 15.00 naprej: od 15.00 naprej: od 15.00 naprej: od 15.00 naprej: od 15.00 naprej: 16.00-18.00: 19.00-21.00:
: STREETBALL - KOŠARKARSKI TURNIR TROJK Mestni stadion.
Košarkarski klub Ptuj: 031 249 667
HOKEJ NA ROLERJIH - PREDSTAVITEV, DELAVNICA,TEKME Mestni stadion: 051 354 676 : FOTOORIENTACIJA PO MESTNIH ULICAH Mestni stadion.
Planinsko društvo Ptuj: 040 754 499
; SPINNING-VADBA NA STACIONARNIH KOLESIH Mestni stadion,
Fitnes center Zdravo: 041 576150 ODBOJKA NA MIVKI Ranča Ptuj, Odbojkarski klub Beach Volley Ptuj: 041 454 950
.PREDSTAVITVE DEJAVNOSTI PTUJSKIH KLUBOV,
DRUŠTEV IN ZAVODOV
Mestni stadion: 051 310 009
MINI OLIMPIJADA ZA OTROKE PTUJSKIH VRTCEV
Mestni stadion.
Vrtec Ptuj in OKS:051 310 009
MALI NOGOMET NAVIJAČEV VELIKIH EVROPSKIH
KLUBOV
Mestni stadion: 040 848 272
Nedelja. 9.9.2012. 9.00 - 22.00
09.00-12.00: TEST HOJE NA 2 KM
Mestni stadion. Zdravstveni dom Ptuj: 041 296121 09.00-12.00: NORDIJSKA HOJA
Mestni stadion. Zdravstveni dom Ptuj: 041 296121 09.00-12.00: ANIMACIJA ZA OTROKE
Mestni stadion, RUD Eleja: 041 334162 09.00-12.00: VOŽNJA Z GOKARTI
Kartodrom Hajdoše, AMD Ptuj: 031 213 232 09.00-16.00: PREDSTAVITVE DEJAVNOSTI PTUJSKIH KLUBOV, DRUŠTEV IN ZAVODOV Mestni stadion: 051 310 009 10.00 - 16.00: TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA DEKLICE OD 10 DO 16 LET
Mestni stadion, ŽNK MSM International: 041 611 834
15.00-16.30: ROKOMET NEKOČ - TEKMA
Mestni stadion: 051 310009 15.00-16.30: MALI NOGOMET-TEKME MED POLITIKI,
GOSPODARSTVENIKI, NOVINARJI, ŠPORTNIKI Mestni stadion: 051 310 009
17.00-19.00: HUMANITARNA AKCIJA - ZUMBA REKORD V NAJSTAREJŠEM SLOVENSKEM MESTU Mestni stadion,
MSM International: 040 272 696
■ \1
Namesto uvoda
Po mnogih letih se je časopis Štajerski tednik ponovno lotil objavljanja literarne priloge Domača rast, v kateri bomo iskali še skrite literarne talente, objavljali priložnostna besedila, predstavljali ljubiteljske in profesionalne pisce, mlade in stare. Omejitev ni! Zato bomo zelo veseli vašega odziva. Vabimo vas torej, da sodelujete z nami. Če se želite s svojimi pesmimi ali krajšo prozo predstaviti širši javnosti, pošljite deset do petnajst svojih pesmi ali dve do tri kratka prozna dela. Uredništvo bo naredilo izbor pesmi, pri proznih delih pa bomo objavili krajši odlomek. Pošljite tudi kratek življenjepis (do največ petnajst vrstic, velikost pisave 12), v katerem zapišite tudi kaj o svojem ustvarjanju, in priložite svojo fotografijo.
Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja življenjepisov, če so ti za objavo preobsežni.
Nejc Klemenc
Foto: Črtomir Goznik
Besede o avtorju
Sem Nejc Klemenc, končal sem 4. letnik Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše, kjer sem se izobraževal za farmacevtskega tehnika.
Ne razlikujem se bistveno od svojih vrstnikov, ki preveč časa preživijo pred računalnikom ter imajo torke in srede zvečer rezervirane za Ligo prvakov.
V	prostem času ubijam dolgčas in iščem inspiracijo v preprostih trenutkih. Sem eden tistih ljudi, ki si postelje posteljo, preden gre spat, in gre jest tudi, kadar ni lačen.
V	življenju imam postavljenih mnogo ciljev - med drugim želim izdati knjigo in se vpisati na študij farmacije ter ga uspešno zaključiti.
Domača rasi
Nejc Klemenc
O objavljeni epiki
Nejc Klemenc sodi med tiste mlade ustvarjalce, ki pišejo neobremenjeno, ki si upajo jasno izraziti, kar se jim pripelje na vozilu idej. Njegova »vožnja« po papirju je zanesljiva in premišljena. To dokazuje z izdelanimi in plastičnimi dialogi, v katerih meša različne socialne zvrsti jezika, vse skupaj pa začini še s kletvicami in drugimi grobimi izrazi. A vse to mu služi za doseganje posebne atmosfere, ki jo razgibajo »krepki« dialogi, vloženi v umirjeno pripoved, ki lebdi med zunanjim in notranjim, fantazijskim svetom moškega, ležečega pred televizorjem. Namesto da bi se ta posvečal hčeri, jo peljal na sprehod, se odmika v svoj fantazijski svet, bulji v televizor, ženo pa si predstavlja v vseh mogočih erotičnih položajih. Pravzaprav jo v svojem fantazijskem svetu olepša, privzdigne v ideal, pred njim pa stoji zagrenjena in tečna predstavnica nežnejšega spola, do katere goji hladen in ignorantski odnos. Prav to stanje pasivne agresije, nezanimanje za otroka in ženino govorjenje je Nejc zastavil zelo prepričljivo. In željo moškega v svoji mačistični logiki, da bi si žensko povsem podredil v lastno marioneto.
Pisanje, ki obeta in ki prinaša zgodbe našega vsakdanjika; razrahljane medsebojne vezi, oddaljevanje in svet številnih fantazij ter globokih potlačitev. Le igra prinaša igrivo in obenem groteskno razsežnost družinskega življenja in je vsekakor še kako vredna branja!
David Bedrač
Le igra
(odlomek)
Nekako stalno uživam ob najinih drobnih prepirih. Rad gledam njene oči, ko jezno strmi vame in opazujem, kako ji mokri lasje padajo na njen že tako čudovit obraz. Vpijam njene ustnice, ki jih šobi, ter z njimi pljuva vame jezno izbrane besede. Obožujem gib, s katerim si svoje lase popravi nazaj za ušesa in solze, ki včasih zdrsijo z njenega obraza, ter dokazujejo njeno potlačeno nemočnost. Kako rad vidim, da pade pred mano na kolena - šibko, vendar ponosno. Rad bi ji povedal, da je to zame le igra. Le igra, da jo lahko vidim v njenih najlepših kontrastih telesa in čustev. Rad bi ji povedal, da je to zame le igra, a se bojim, da lasje nikoli več ne bi padli na njen obraz na enak način. Niti ne bi več nikoli čutil, kako me prebada s pogledi in me sproti trga na koščke, hkrati pa spoznava, kako rada me ima v resnici. Strah me je, da svojih ustnic ne bi več šobila na tisti lep način. Njen način. Morda tudi popravljanje las za ušesa ne bi bilo več tako pristno in lepo, najbolj pa se bojim, da ne bi več padla na kolena in ponosno klečala. Tišina zna biti tako moteča, da bi se najraje zadrl in jo zadušil, ter napolnil ozračje s kriki, samo zato, da bi slišal lasten odmev. Se vsaj za trenutek ne bi počutil tako praznega in osamljenega. Ampak ti časi so za mene že mimo. Zdaj že redno hodim spat z željo, da bi končno spal v tišini in ne bi poslušal kričanja in hruljenja moje male hčerkice. Hočem, da
bi končno za trenutek obstal osamljen in izbuljen v tišini, sam zraven sebe, brez vsakega, bolj ali manj pomembnega osebka. Vendar samo za trenutek. Želim si le še, da bi ta trenutek trajal večno.
»Daj, pelji jo malo na sprehod. Prosim!« je proseče rekla in se z vozičkom pripeljala v dnevno sobo, kjer sem ravnokar gledal ponovitev dirke, ki sem jo včeraj zamudil. »Jaz? Zakaj spet jaz?« sem naveličano vprašal. »Zakaj spet ti?« je široko odprla oči. »Se sploh spomniš kdaj si jo nazadnje ti peljal?!« »Prejšnji teden, draga moja,« sem ji ponosno rekel nazaj. »Ta tvoj prejšnji teden je bil pred dvema mesecema, dragi moj.« »No, potem pa takrat,« sem povesil pogled in prestavil kanal na televiziji, da nisem kot kreten ležal na fotelju in samo zijal v ekran, »in zakaj je potem ne pelješ še danes ti?«
»Ker je ona tudi tvoja hčerka. Lahko bi se vsaj enkrat, vsaj enkrat obnašal, kot se očetje obnašajo in ne bi visel pred tem pofukanim televizorjem in gledal v njegovem odsevu svojega življenja. Strohnel boš tu noter, tvoja hči pa bo, še preden se boš prav zavedal, postala zrela dama, ki te sploh ne bo poznala. Daj, poglej se! Poglej njo. Si res želiš, da bi bila ona kot ti?« Pogledal sem v voziček, mala pa je očarano preučevala moj obraz in se s široko odprtimi očmi ter usti prikupno nasmehnila. Morda sem zavohal, kako se gnusim sam sebi. »Se sploh spomniš,« je nadaljevala, »kam si jo peljal nazadnje na sprehod?!«
Našobila je svoje ustnice, jaz
pa sem užival v njeni lepoti ter pozabil, da sem ostal brez besed. »Seveda se ne spomniš! V Blok sta šla! V gostilno! Svojo nekajmesečno hčer si peljal v lokal, kjer se zbirajo izmečki naše družbe in se napijajo tako dolgo, dokler se ne streznijo. Torej pijejo zmeraj, ker se nikoli ne streznijo! Bravo! Foter leta si!« je jezno rekla in si svetle lase popravila za ušesa ter me pustila brez zraka pred njenim obličjem. Postavil bi jo na svojo dlan in opazoval, kako se premika po moji koži in me nežno žgečka s svojimi bosimi stopali.
Objel bi jo med prste in jo prestavil na drugo dlan, kjer bi obstala gola. Ne brez obleke - brez skrivnostnih pogledov in premikov. Premaknil bi ji roke in z njimi objel moj prst na dlani. Bila bi marioneta. Moja marioneta.
»Kaj me gledaš!?« je zavpila name, jaz pa sem se zdrznil iz svojih fantazij o njenih potezah. »Nič. Še nisi šla?« »Ne jebi me!« je zavreščala name, se obrnila in z vozičkom izginila za loputajočimi vrati. Nasmejal sem se sam sebi in zadihal tišino. Vdihnil sem prazen, rahlo zatohel zrak - in iz njega izsrkal samoto ...
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • S poti po Makedoniji in Albaniji (5. del)
Albanija
Osrednji del Tirane je dokaj lep, le ko se oddaljuješ od centra, prihajaš v vedno bolj bedno okolje. Dobra stran tega je, da je tam izjemno poceni, dobiš pa lahko vse. Tako sva v eni zakotni ulici našla tudi burek za 25 centov, ki je bil res odličen. Vsi nekaj prodajajo, sedijo v senci in opazujejo okolico. Termometer je kazal 38 stopinj v senci, kar je botrovalo odločitvi, da se spet ustaviva za pivo. Na ploščadi pred večjim parkom je bil namreč nek prireditveni prostor z gasilskimi klopmi
in mizami, neštetimi pekači in stojnicami. Najprej sva mislila, da gre za kakšen festival, saj je bilo pripravljenega materiala zagotovo za več kot 3.000 ljudi. Prijazno dekle nama je razložilo, da se vsak dan tu zbirajo ljudje in skupaj pogledajo tekme evropskega prvenstva v nogometu. Neverjetno. Albanci niso bili nikoli niti blizu kakšnemu velikemu tekmovanju, za ogled tekem pa se jih zbere več kot v Sloveniji, ko smo lahko navijali za naše. In prav vsi navijajo za Nemčijo. Nemci so poleg
Foto: Dani Zorko
Nenaden znak za omejitev hitrosti opozarja, da na dokončani avtocesti tu in tam manjka nekaj kvadratov asfalta.
Foto: Dani Zorko
Eden najcenejših burekov v Albaniji - 25 centov komad
Foto: Dani Zorko
Štirje veliki zasloni in nekaj tisoč ljudi, ki vsak dan spremljajo nogomet. To je Albanija ...
Foto: Dani Zorko
V obliki zapore na cesti stoji kar stojnica.
Američanov namreč eni glavnih investitorjev v državi, pa tudi sicer imajo visok ugled po Balkanu.
Ko sva takole sedela ob pijači, sem malce opazoval promet. Neverjetno, koliko je mercedesov na albanskih cestah. Za hec sva naredila test - Zlatko je petnajst minut naključno fotografiral promet, in ko sva kasneje analizirala slike, se je prav na vsaki pojavil mercedes. Na prireditvenem prostoru sva se tudi najedla, saj je njihova 'škara', kot poimenujejo svoj žar, ponujala tipične vrste in priprave mesa, kot jih poznamo tudi na naših piknikih. Ko so Zlatku končno dostavili obljubljen avto, sem tudi jaz lahko končno snel svoj nahrbtnik z ramen.
Imela sva še kar precej časa, zato sva se ustavila še v nekem nakupovalnem centru na obrobju mesta. Zanimalo me je namreč, kakšne so kaj cene, predvsem pa sem opazil tudi ogromen napis neke slovenske trgovske blagovne znamke. Mene je skoraj kap. V deželi, kjer je povprečna plača nekje okoli 150 evrov (a vseeno mnogi dobijo manj), so bile cene višje kot v Sloveniji ali do neke mere enake. Tudi slovenski trgovec, ki sicer pri nas ni najcenejši, ima v Tirani višje cene kot v Sloveniji. Kako jim to uspeva, je težko reči. Sicer je res, da v Albanijo hodi nakupovat ogromno Italijanov, eden izmed razlogov za visoke cene pa bi naj bil tudi ta, da ogromno Albancev v tujini služi velik denar, ki ga potem pošiljajo domov.
Ceste po Albaniji so katastrofa. Težko je v enem stavku opisati, kaj je vse narobe. Tako sva se peljala po avtocesti, naenkrat zagledava znak za omejitev hitrosti na 20 km/h in že je manjkalo 2 metra asfalta, medtem ko je bilo že po poti nešteto lukenj. Na poti proti Dur-rassu pa so hitro cesto brez opozorilnih znakov zaprli kar s stojnico s sadjem in zelenjavo, tako da si moral ne-
posredno pred njimi zaviti levo na drug pas. Osli, mule in vozovi so tam del vsakdanjika. Zlatko je vozil proti Erbasanu, jaz pa še nisem imel točno neke predstave, kam bi šel najprej. Ker ni bilo po poti videti nič zanimivega, sem mu rekel, naj ustavi pri neki zgradbi, ki je bila hkrati hotel, bencinska črpalka in gostilna. Ko si pogledal naokrog, pa si se vrnil v leto 1960.
V bližini je v senci stal možakar in menda čakal na prevoz. Jaz sem nekako sklenil, da bi šel v Berat, kar je kakšnih 90 km južneje, zato sem s svojo polomljeno albanščino spraševal možakarja, ali mi lahko kako pomaga. Albanci delujejo zelo robato in na trenutke morda celo neprijazno, vendar je takšna njihova narava. Tudi ta starec se je skorajda osorno obnašal do mene, da sem se kar odločil, da se znajdem po svoje. Gledal sem kombije, ki so brzeli mimo, naenkrat ta isti možakar ustavi en kombi in spregovori nekaj besed. Stričko v kombiju mi pravi, da gre v Vloro, en del poti pa lahko grem z njim. Pa grem še jaz v Vloro, sem se na hitro odločil. Nato pa se je začela prava avantura. Kombi je gnal, kolikor je šlo, zraven pa sva poslušala albansko narodno glasbo. Po poti sem mu popravil še zvočnik, da je še bolj tulilo, on pa je vsake toliko kje ustavil in nosil neke pakete. Pogovarjala sva se malo albansko, malo italijansko, malo pa kar tako. Vse mi je povedal, kako je v državi: policija je 'škrlat', kar pomeni podkupljiva; Kosovo je 'puta', saj ga avtohtoni Albanci ne marajo; vlada pa je 'korupcion'. Najzanimivejši del pa je bil, ko so ljudje ob cesti čakali na prevoz. Ko je kje stala kakšna starejša družina, jim je žugal s pestjo 'Šiptari, Šiptari!', ko pa je kje stala kakšna mlajša gospodična, pa je s ponosom in nasmehom oznanil: 'Albanka!' Zanimiv prvi dan v Albaniji ...
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 4. september Danes goduje Zalka.
1802 je profesor iz Gôttingena Georg Friedrich Grotefend objavil, da je dešifriral klinopise iz Perzepolisa. 1824 se je rodil avstrijski skladatelj Anton Bruckner, mojster po-znoromantične simfonije.
1870 sta dva dneva potem, ko je Napoleon III. izgubil pri Sedanu svobodo in cesarsko krono, republikanska voditelja Favre in Gam-betta razglasila v Parizu tretjo republiko. 1907 je umrl norveški skladatelj Edvard Grieg. Rodil se je 15. junija 1843.
1992 so v Sofiji obsodili na 7 let zapora bivšega prvega sekretarja KP in predsednika Bolgarije Todorja Živkova. Sreda, 5. september Danes goduje Lovrenc.
1600 je angleška kraljica Elizabeta I. Vzhodnoindijski družbi podelila monopol za trgovanje z vzhodom. S tem je položila temelje angleškemu kolonialnemu imperiju.
1638 se je rodil francoski kralj Ludvik XIV., imenovan Sončni kralj.
1902	se je rodil ameriški filmski producent Darryl Francis Zabuck, eden od ustanoviteljev družbe 20th Century-Fox.
Četrtek, 6. september Danes goduje Sara.
1729 se je rodil nemški filozof židovskega rodu Moses Mendelssohn, vpliven filozof razsvetljenskega obdobja. 1757 se je rodil francoski general in politik Marquis del la Fayette. Bil je udeleženec vojne za neodvisnost ZDA in vodilni politik med francosko revolucijo.
1892 se je rodil angleški fizik Edward Richard Appleton. Z odbojem radijskih valov je dokazal domnevo o obstoju ionizirane zračne plasti zemeljske atmosfere.
1901 je anarhist ustreli 25. predsednika ZDA McKinleya. 14. septembra ga nadomesti podpredsednik Roosevelt. 1966 so zasedli Falklandske otoke Argentinci. Tako se je pojavil spor o lastništvu otokov. Velika Britanija meni, da so otoki njeni. Petek, 7. september Danes goduje Marko.
1533 se je rodila angleška kraljica Elizabeta I. Prestol je zasedla leta 1558 in vladala 45 let, to je do smrti leta 1603. 1644 so Britanci zasedli zadnje trdnjave v severni ameriški koloniji Novi Holandiji. Novi Amsterdam je postal zasebna posest yor-škega vojvode in se je preimenoval v New York. 1812 so Francozi pod vodstvom Napoleona osvojili Moskvo, vendar so se morali po požaru 19. oktobra umakniti. Začel se je umik »velike« armade iz Rusije, ki se je končal katastrofalno za francosko vojsko.
1822 je postala Brazilija neodvisno cesarstvo. 1907 so splovili ladjo Lusitania. Ko so jo Nemci maja 1915 potopili, je bil to povod za vstop ZDA v prvo svetovno vojno. Sobota, 8. september Danes je mali šmaren.
1474 se je rodil italijanski pesnik Ludovico Ariosto, ki se je s svojim Besnečim Orlandom uvrstil v vrh renesančne epike. 1478 se je rodil italijanski zdravnik Gerolamo Fracasoto. Prvi je ločil med kugo in drugimi nalezljivimi boleznimi. 1760 se je rodil italijansko-francoski skladatelj Luigi Cherubini, ki spada med tako imenovane čudežne otroke. Skladati je začel že z devetimi leti. Zložil je 15 italijanskih in 14 francoskih oper. 1841 se je rodil češki skladatelj Antonin Dvoržak.
1903	so Turki poklali 50.000 Bolgarov.
1926 so sprejeli Nemčijo v Društvo narodov. Zanimivo je, da čez tri dni zaradi tega iz društva izstopila Španija. Nedelja, 9. september Danes goduje Peter.
1585 se je rodil Armand Jean du Plessis, vojvoda Richelieu. Bil je kardinal in prvi minister kralja Ludovika XIII. ter utemeljitelj kraljevega absolutizma.
1828 se je rodil Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, eden največjih književnikov vseh časov.
1881 so notranjepolitične napetosti v Egiptu pripeljale do izsiljenega sklica parlamenta in postavitve narodne vlade. Nacionalisti so si prizadeva z geslom »Egipt Egipčanom« izriniti iz dežele vpliv Turkov, Britancev in Francozov.
1906 so v Siedicah na Poljskem pobili 100 Judov. Preganjanje in sovražen odnos do Judov sta se tako po svetu stopnjevala. 1954 je v hudem potresu v Alžiriji izgubilo življenje 1.500 ljudi. 1824 so Janez Cigler, Franc Ksaver pl. Andrioli in Ignacij Holzapfel zaprosili ljubljanski gubernij, naj jim oblasti dovolijo izdajati slovenski časopis, ki bi se imenoval Slavinja. 1868 sta slovenska poslanca Mihael Herman in Josip Vošnjak v štajerskem deželnem zboru nastopila za zedinjeno Slovenijo. Ponedeljek, 10. september Danes goduje Nikolaj.
1771 se je rodil škotski raziskovalec Afrike Mungo Park. 1886 se je rodila ameriška pesnica in pisateljica Hilda Doolittle. V poeziji je uporabljala predvsem teme iz grške klasike, napisala pa je tudi več romanov.
1890 se je rodil avstrijski pesnik, pripovednik in dramatik Franz Werfel. Leta 1939 je emigriral v Ameriko, kjer je leta 1945 umrl. 1892 se je rodil ameriški fizik Arthur Holly Compton. Iznašel je postopek za neposredno določanje valovnih dolžin rentgenske svetlobe z optično mrežico. Leta 1927 je dobil Nobelovo nagrado. 1898 je italijanski anarhist do smrti zabodel Elizabeto Avstrijsko -Sisi, ženo cesarja Franca Jožefa I.
1919 je skoraj leto dni po koncu prve svetovne vojne avstrijski kancler Karl Renner podpisal s predstavniki petih antantskih sil v pariškem predmestju Saint-Germain senžermensko mirovno pogodbo.
1939 je Kanada napovedala vojno Nemčiji.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Vsaj
vroče ni več
Tako, mnogi ste si že odpočili na dopustu, samo redki si ga privoščimo šele v septembru. Kljub temu, da se je koledarska jesen začela, pa se delo na vrtu še dolgo ne bo končalo. Ravno jeseni je narava najlepša in najbolj pisana, čeprav mi bodo pri tem ljubitelji pomladi ugovarjali. Zato hodite okrog z odprtimi očmi, poglejte, v kako lepe barve se odenejo drevesa in grmi, kako nežni so cvetovi trav v jesenskem vetru.
Tega ne pišem zaradi romantike, ampak zato, ker si ljudje vrtove najpogosteje urejajo glede na to, kaj jim je všeč pomladi ali poleti, ne pomislijo pa na to, da mora biti vrt lep tudi v jeseni in predvsem pozimi. Ker pa zdaj prihaja čas, ko bomo začeli urejati naše vrtove, jih spreminjati, ponovno saditi, vas opozarjam tudi na jesenske barve v vrtu. Letošnje leto je žal zaznamovala močna suša, ki ni prizanesla nikomur, prizadela je tudi številne okrasne rastline. Pokazala pa je tudi, kje in kako moramo izboljšati našo zemljo, da bodo rastline take razmere čim bolje prenašati. Najbolj pomemben je humus v tleh, saj je sposoben dalj časa zadrževati vodo v območju korenin. Zato je domače kompostiranje in uporaba domačega komposta nujna prav za taka peščena zemljišča, kot so zemljišča Ptujsko-Dravskega polja, in težke zemlje, kot je v posameznih dolinah naših potokov. Humus rahlja težko zemljo in izboljšuje lahka, peščena tla. Ob vsakem sajenju trajnic, grmov-nic in drevja obogatite tla z njim. Domač kompost je najbolj primeren zato, ker so v njem isti mikroorganizmi, ki živijo tudi v zemlji, v katero boste sadili nove rastline. Seveda je čas sajenja novih rastlin še daleč, pričnemo šele takrat, ko listavcem odpade listje, iglavce pa kakšen teden prej. Vendar bi rada opozorila, da si je kompost treba tudi pripraviti. Vendar gremo najprej med okrasne rastline.

Kompost je sestavni del vsakega zdravega vrta.
Foto: Miša Pušenjak
Sobne rastline
Vitezove zvezde ali amarilise, kot jim mnogi napačno rečemo, poznate vsi. Mnogi si želijo njihovega cvetenja okoli božiča. Sama sicer ne sodim mednje, meni so ljubši kot prvi znanilci pomladi. Če želite njihovo cvetenje pozimi, potem jih je zdaj treba izkopati in osušiti. Ta kratek počitek nujno potrebujejo, da nasta-
Zdravstveni nasveti
vijo nove cvetove. Res je, včasih se dogodi, da čebula kakšno leto ne zacveti, posebej, če smo jo že kupili v popkih, cvetočo. Drugače pa njeno cvetenje ne bi smelo biti problem, če poznamo nekaj osnovnih procesov, ki so enaki vsem čebulnicam. Po cvetenju pričnejo listi s pomočjo sonca in hranil v čebuli v zemlji ustvarjati rezervno hrano za novo cvetenje. Ta proces se močno upočasni, če smo rastlini dovolili, da naredi plod in seme. Zato je treba vse semenske zasnove odstraniti takoj, ko se cvetenje zaključi. Odrežemo samo odcvetele cvetove, steblo pa pustimo, da se samo posuši. Takoj ko se dovolj ogreje, ko nočne temperature ne padajo
Tudi hrana je lahko zdravilo - 8.
BUCE (lat. Cucurbitae) so botanično velika družina z nešteto vrstami. Sama rastlina je na evropska tla prišla iz Amerike, skupaj s koruzo in fižolom. Na naše krožnike je buča prišla kasneje kot koruza in fižol. V zadnjih letih so s številnimi novimi vrstami buče postale reden gost v naši vsakdanji prehrani. V vrhunski kulinariki danes predstavljajo poseben izziv kuharskim mojstrom. Iz njih pripravljamo različne napitke, solate, juhe, priloge, glavne jedi in številne sladice. Uživamo jih lahko surove, kuhane, pečene ... Različne vrste ponujajo pestrost okusov in arom, ki jih lahko še dodatno obogatimo z različnimi začimbami. Po okusu so torej nadvse primerne za našo prehrano.
Kaj pa zdravilnost? Večino ploda predstavlja voda, zato so buče zelo nizkokalorične in predstavljajo prvovrstno dietno prehrano. Mlade bučke so velika zakladnica vseh pomembnih mineralov in nekaterih vitaminov. Največ se jih nahaja v lupini, zato mladih bučk ne lupimo in občasno pojejmo kakšno tudi su-
rovo, na primer v solati. Po termični obdelavi se vsebnost zdravilnih učinkovin precej zmanjša. Zaradi velike vsebnosti betakarotenov so zdravilni tudi cvetovi. Uporabljamo jih surove ali obdelane. Cvetovom pred uporabo odstranimo spolne organe (prašnik, pestič in plodni-co).
Zdravilne lastnosti buč so poznali že stari Grki in Rimljani. Tudi v kitajski tradicionalni medicini buče zelo cenijo. V zdravstvene namene se uporablja predvsem buča vrste Cucurbita pepo. To je jesenska sorta, iz katere se oktobra pobirajo semena, ki se nato sušijo na 35-40 °C in predstavljajo »bučno zdravilo«. Semena vsebujejo 30-50 % olja v obliki palmitinske, oleinske in linolenske kisline, 30-50% beljakovin, 6-10 % ogljikovih hidratov ter minerale in vitamine. Zdravilne lastnosti gre pripisati predvsem delta-7-sterolu, vitaminu E, selenu in magneziju. Pri ženskah uporaba bučnih semen ugodno deluje na določeno obliko urinske inkontinence (nekontrolirano uhajanje vode), tako da Izboljša mišični tonus mehurja. Prav tako Imajo bučna semena protivnetni učinek pri blagih vnetjih mehurja, ki so lahko posledica Inkontinence. Moškim uživanje bučnih semen koristi pri blagih težavah ob povečani prostati. Pri tako Imenovani benigni hlperplazljl prostate je pogosto prisotna inkontlnenca In težave pri mokrenju. Učinkovina delta-7-sterol v bučnih semenih je kemično podobna moškemu hormonu testosteronu, zato ugodno
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
vpliva na izboljšanje mišičnega tonusa in zmanjša težave pri mokrenju, predvsem motečo potrebo po praznjenju mehurja ponoči. Z uporabo bučnic se povečana prostata zagotovo ne bo zmanjšala, bodo se pa omilile težave, ki jih lahko povečana prostata povzroča. Pri kakršnih koli težavah s prostato se je pred samozdravljenjem treba pogovoriti z zdravnikom.
Uživanje bučnih semen za ohranjanje zdravja lahko nadomestimo tudi s prehranskimi dopolnili, ki poleg buče pogosto vsebujejo tudi izvleček koprive, ki ima blagi diure-tični učinek (odvaja vodo).
Iz bučnih semen s stiskanjem pridobivamo tudi v kulinariki cenjeno bučno olje. Naj ga v prehrani ne bo preveč, saj je razmerje med dobro omega 3 in slabo omega 6 kislino v bučnem olju izrazito neugodno. Za zdravilne namene uporabimo samo semena.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarne Ptuj
pod ničlo, rastlino prestavimo na prosto, če se le da, jo celo presadimo kar v zemljo. Paziti je treba le, da do nje nimajo dostopa polži. No, letos z njimi večjih težav nimamo, vendarle pa opozorilo ni odveč.
Zdaj pa prihaja čas, ko jih izpulimo in z listi vred posušimo. Posebej tisti, ki si želite njenega cvetenja okoli božičnih praznikov, morate to narediti nemudoma. Počitek ji lahko omogočimo tudi tako, da jo prenehamo zalivati, a ko se izsuši, jo tako ali tako moramo presaditi v novo, hranilno prst, zakaj je ne bi torej kar zdaj izpulili. Liste porežemo šele takrat, ko se popolnoma izsušijo. Čebulo lahko potem takoj ponovno posadimo, zalivati pa pričnemo šele, ko opazimo nove cvetne popke. Sama pa jo posadim šele po novem letu, saj mi je lepota njenih cvetov bolj všeč ob začetku pomladi, za božične praznike pa imam raje božične kaktuse in božične zvezde. In ko sem že pri božičnih zvezdah, zdaj je še čas, da jih presadimo, če tega še niste naredili spomladi. Kmalu jih bomo tudi prestavili v toplejše prostore in pričeli zatemnjevati.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Do sedaj smo dvoletnice, ki smo jih sejali v juniju in juliju, lahko samo opazovali, kako napredujejo. Zdaj pa je že čas, da jih pričnemo redno dognojevati. Pri tem uporabimo gnojila za cvetoče rastline, saj jim ne smemo dajati preveč dušika. Zelo dobro bi bilo, da bi jih na 10 dni zalili ali poškropili tudi s pripravki na osnovi alg. Tako bodo rastline močne, bolj odporne in bodo lažje preživele zimo. To pa je zelo pomembno, da bodo v naslednjem leto lepo in močno cvetele. Zdaj je odcvetelo tudi že veliko sončnic, pa tudi mnoge enoletnice so že naredile nekaj semena. Tudi tisti, ki ga ne nabirate za ponovne setve naslednje leto, ga naberite nekaj, da boste z njim hranili ptice pozimi. Posebej sončnice bodo zelo dobrodošle. Pticam ne dopustite, da jih pojejo sedaj, saj imajo zunaj veliko hrane. Kakor hitro cvetovi niso več lepi, jih zavijte v papirnate vrečke, da bo seme ostalo za zimo. Ko bo zmanjkalo hrane na prostem, pa jih boste nastavili na okna in balkone. Tako boste ptice pevke obdržali na vašem vrtu, videli pa boste tudi, koliko škodljivcev so te male prebivalke narave sposobne pospraviti.
Kompost
Kompostiranje je v bistvu oponašanje narave. Gozdov, travnikov, pašnikov nihče ne gnoji, pa lepo uspevajo. Zakaj? Zato, ker narava vse organske snovi pretvori nazaj v gnojilo za še žive rastline. Res pa je, da iz gozdov, naravnih travnikov ničesar ne odnašamo, zato se vse spet spremeni v hrano za gozdne rastline. Že na travnikih s košnjo odnašamo del organske mase,
ki bi jo morali spet nadomestiti z gnojenjem, česar pa mnogi ne naredijo. Na vrtovih odnesemo skoraj vso maso, po drugi strani pa si želimo največji pridelek. Zato moramo odneseno spet nadomestiti. Mnogi menijo, da je edino in najboljše gnojilo gnoj domačih živali. Pa ni povsem tako. Gnoj je še nepredelana organska masa, ki se ob vnosu v zemljo sprva obnaša kot tujek, potrebuje nekje 2 meseca, da postane hrana za rastline. Naredi tudi manjšo zmešnjavo, revolucijo med mikroorganizmi v zemlji. Kompost pa je v bistvu to, kar zemlja že je, takoj prične razpadati v rastlinam dostopne kemične snovi.
Vendar kompost ni smetišče za organske snovi pri hiši ali na kmetiji. Sama se spomnim, da je moja mama še 30 let nazaj vsako jesen kompostni kup spraznila in ga ponovno napolnila, pa tudi ona tega ne dela več. V potrošniškem načinu razmišljanja, kjer nam industrija ponuja bližnjice do vsega - zdravja, bližnjic pri kuhanju, čiščenju prostorov, umivanju -, smo si omislili številne bližnjice tudi na vrtu. Te se nam zdaj že maščujejo, saj je na vrtovih vedno več težav. Ena izmed takih bližnjic je tudi opuščanje kompostiranja oz. zlaganja kompostnega kupa tako, da potem iz njega dobimo najboljše gnojilo za vse rastline na vrtu, ne samo vrtnine.
Zdaj prihaja čas, ko kompost izpraznimo, preseje-mo, naložimo novo organsko maso za naslednje leto, kompostirano maso pa nekje v senci pokrijemo, da se kompostiranje zaključi. Zdaj bodo namreč pričele različne žuželke vanjo zalegati svoja jajčeca, vanjo se bodo skrile miši in druge živali.
Za premetavanje komposta izberemo suh in miren ter ne preveč vroč dan. Tako dejanje je namreč grob poseg v življenje v kompostu. Vročina, močan veter ali mraz uničijo veliko več mikroorganizmov, kakor če to delamo v primernem vremenu.
Če komposta ne bomo uporabljali v jeseni, ga je treba zdaj prezračiti. Le tako se bodo v njem razmnoževali tisti mikroorganizmi, ki organsko maso spreminjajo v naravno gnojilo. Če pa v kupu zmanjka zraka, se bodo naselili mikrobi gnitja, ki spreminjajo organsko maso v smrdeč neuporaben material. Zato je treba kup občasno preverjati. Pogosto nam že nos pove, da je nekaj narobe. Od kupa nikakor ne sme smrdeti po gnilem. Najlažje je kup prezračiti tako, da že ob zlaganju med materiale položimo dolge palice, ki gledajo na vsaki strani iz kupa. Položimo jih v dve višini. Občasno dva močnejša na vsaki strani zgrabita te palice in jih dobro streseta. Posebej spomladi, ko se že dovolj ogreje, je to dobro narediti. Če tega ne naredimo s palicami, potem se lotimo kupa z vilami in ga dobro premešamo. Potem ga ponovno pokrijemo s smrečjem, koruznico ali katerim drugim materialom. Pomembno je, da bo zagotavljal senčenje, zadržal vlažnost kupa na eni strani, na drugi strani pa preprečil, da bi v kompost zatekalo preveč vode ob padavinah. To dosežemo tudi tako, da kup naložimo tako, da je v sredini višji, ob robovih pa nižji.
Kupljena organska gnojila, »briketi«, niso nadomestilo kompostu ob sajenju trajnic. Če ga nimate sami doma, ga poiščite v trgovinah, pri nas se nekateri celo ukvarjajo s pripravljanjem komposta, pa tudi mnoge zbiralnice odpadkov ga imajo, tako da se do komposta lahko le z malo iskanja pride. Razmislite pa o tem, da bi si ga to jesen pričeli pripravljati sami.
Skrajni čas je tudi, da pokrijete svoj por, muha je že pričela letati.
Miša PUŠENJAK
Foto: Miša Pušenjak
Za lepo cvetenje vitezove zvezde pozimi moramo poskrbeti že zdaj.
S svetovne
glasbene
scene
Po pisanju britanskega ta-bloida Sun naj bi kontroverzna ameriška pevka Lady Gaga svoj novi studijski album ARTPOP snemala kar gola, saj naj bi to po njenih besedah dobro vplivalo na kvaliteto njenega glasu. Album ARTPOP bo izšel v začetku leta 2013 in bo naslednik njenega drugega albuma Born This Way iz leta 2011. Gaga je trenutno na turneji Born This Way' ball world tour, ki zajema kar 110 koncertov po
celem svetu.
®®®
Bobnar legendarne britanske skupine The Beatles Ringo Starr je po podatkih Celebri-tynetworth.com najbogatejši bobnar na svetu. Bogastvo 72-letnega Starra, ki je svoj 16. solo album Ringo 2012 izdal letos, ocenjujejo na 300 milijonov dolarjev. Na drugem mestu omenjene lestvice najdemo bobnarja zasedbe Genesis Phila Collinsa, ki bi naj imel v lasti 250 milijonov dolarjev, z 225 milijoni ameri-
Ringo Starr
Foto: wordpress.com
ških zelencev pa je na tretjem mestu bobnar zasedbe Foo Fighters Dave Grohl. Med prvimi petimi najdemo še Dona Henleya, bobnarja skupine The Eagles, in Larsa Ulricha
iz Metallice.
®®®
Svetovno znani škotski didžej in producent Calvin Harris je pred dnevi preko Twitterja razkril nekaj podrobnosti o svojem novem studijskem albumu. Njegov tretji studijski izdelek, ki naj bi izšel v oktobru, bo nosil ime 18 Months, kot gostje pa se bodo na albumu pojavili številni svetovno znani glasbeniki, kot so Rihanna, Florence Welch,
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT
2.	WHISTLE - FLO RIDA
3.	LIGHTS - ELLIE GOULDING
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BOM BOM - SAM & THE WOMP
2.	HOW WE DO (PARTY) - RITA ORA
3.	HEATWAVE - WILEY FT MS D
NEMČIJA
1.	ONE DAY/RECKONING SONG (WANKELMUT REMIX)
2.	I FOLLOW RIVERS - LYKKE LI
3.	BALADA - GUSTAVO LIMA
Dizzee Rascal, Ellie Goul-ding, Tinie Tempah, Nicky Romero, Kelis, Ne-Yo, Dillon Francis, Ayah in Example.
Naslednji novi singel s prihajajočega albuma bo skladba z naslovom Sweet Nothing, ki jo je posnel skupaj s Florence Welch iz zasedbe Florence And The Machine. Calvina Harrisa je med velike svetovne glasbene zvezde izstrelil že njegov debitantski album Ready For
The Weekend iz leta 2009.
®®®
11. septembra bo izšel nov, težko pričakovan album legendarnega ameriškega glasbenika Boba Dylana. Album bo nosil ime Tempest in bo že njegov 35. studijski izdelek. Novi album napoveduje prvi singel, ki nosi naslov Duquesne Whistle. Na zgoščenki Tempest bo 10 novih skladb, ki bodo objavljene ob 50. obletnici izdaje njegovega debitantskega albuma, ki je bil izdan leta 1962 prav tako v sodelovanju z založbo
Columbia.
®@®
Frontmen legendarne britanske zasedbe Rolling Stones Mick Jagger je pred dnevi preko Twitterja sporočil, da so se člani zasedbe znova zbrali in se odpravili na nekajdnevno snemanje v Pariz. Zasedba Rolling Stones, ki je julija letos praznovala 50. obletnico od svojega prvega nastopa, za
letošnjo jesen obljublja vrnitev na svetovne glasbene odre. Po poročanju nekaterih tujih medijev naj bi skupina konec leta nastopila kar štirikrat, od tega dvakrat v londonski areni 02 in dvakrat v centru Barclays v Brooklynu. Za omenjene štiri koncerte bi naj prejeli kar 25 milijonov dolarjev.
Pevka Florence Welch iz skupine Florence And The Machine je napovedala, da se za eno leto umika s svetovne glasbene scene. V intervjuju za časopis Style je povedala, da se želi pred snemanjem novega studijskega albuma dobro spočiti. Florence And The Machine so svoj debitantski album Lungs izdali leta 2009, lani pa je izšel še njihov drugi studijski izdelek Ceremonials. Pevka je tudi letos imela nekaj težav z glasilkami, zato so morali odpovedati nekaj nastopov. V juliju se je zasedbi Florence And The Machine s skladbo Spectrum prvič uspelo uvrstiti na sam vrh uradne britanske
glasbene lestvice.
®@®
Louis Tomlinson, član popularne fantovske zasedbe One Direction, je prav tako s pomočjo Twitterja izdal ime njihovega novega studijskega albuma. Album bo nosil ime Take me Home in bo izšel 30. septembra. Že pred dnevi pa so fantje izdali, da bo prva skladba z njihovega drugega albuma nosila naslov Live While We're Young. Na novem albumu se pojavljajo različni avtorji in producen-ti, med njimi tudi popularni pevec in producent Ed Shee-ran. Člani zasedbe One Direction upajo, da bo novi album še uspešnejši, kot je bil njihov prvenec Up All Night, ki se je povzpel na prvo mesto glasbenih lestvic v kar 17 državah. Z debitantskim albumom so dosegli še en neverjeten uspeh, saj so postali prva britanska skupina, ki je že s svojim prvim albumom debitirala na prvem mestu uradne ameriške glasbene lestvice Billboard.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsake toliko tako ali drugače in iz teh ali onih razlogov pridem v stik s kakšnim človeškim bitjem. Saj ne rečem, nekateri primerki so prav zanimivo zabavni, drugi pa ... No, nekako kar večina pa je precej omejena. Čustveno omejena, mislim, da ne bo pomote.
In sicer v smislu, da zanje običajno obstaja le en spekter čustev. Če se jim že sploh zdi primerno, da jih sploh imajo. Namreč, nekako je že pred nekaj generacijami obveljalo, da se čustev iz takšnih ali drugačnih razlogov ne kaže. Oboji, takšni in drugačni razlogi, so meni neznani. Vendar sumim, da je to povezano z dejstvom, da se s čustvovanjem v nekem smislu "razgališ"; postaneš in ostaneš ti. Slednje pa verjetno ni vrlina v družbi mask. Kjer se posameznik predstavlja tako, kot naj bi se, ali tako, kot se od njega pričakuje. Tako, da je pač všečno, da se komu dopade, da se kam pride, da se profitira in izplača.
Če se iskreno huronsko zarežiš, ni v redu, če poveš, da se počutiš bedno, tudi ni prav. Če omeniš, da si na nekoga razjarjen, pa spet komu ne ustreza. In tako ne preostane drugega, kakor da se skozi sivino dni vlečeš z bolj ali manj narisanim nasmeškom in na refleksna vprašanja odgovarjaš refleksno: "Dobro sem." Potem te nihče nič ne vpraša, ker tako ali tako nikogar tudi zares nič ni nikdar zanimalo.
Ne, čustva niso normalna ali pa vsaj ne sprejemljiva. Če pa so kdaj in kdaj že tolerirana, pa je spekter le-teh jasno določen in dobro poznan. Tako še morda ne bo tako nenavadno, če boš zavpil, da si odlično, medtem ko te bo ob odgovoru "Počutim se shojeno" doletela množica poševnih pogledov. Morda bo kdo rekel, da samo iščeš pozornost, mogoče pa bo nekdo namignil na zametke kakšne resne psihične bolezni. Kajti za moje pojme nekoliko nespretno poimenovana "negativna čustva" niso sprejemljiva. Zla je na tem svetu že tako dovolj, tako da zares ne potrebujemo še kakšnih zamorjencev, da nam bodo kvarili razgledniško idilo.
Takšne je zato treba čimprej spraviti v kakšne ustanove in jim popraviti kemična ravnovesja v možganih. Tako, kot jih popravijo marsikateremu otroku, ki je pač prevelik zalogaj za nesposobne starše, in tako kot jih popravijo marsikateremu odraslemu, ki se ne zna soočiti s svojo vsebino, ko ta privre na plan. Kajti ne sme se znati soočiti! To bi namreč pomenilo dati kaj ven, zunaj pa mi takšne nesnage nočemo. Zunaj je razglednica. Še tako zlagana, a kaj to koga briga.
No, potem pa končamo s kupi samomorilcev ter nepregledno množico do nedavnega povsem normalnih in nadvse prijetnih gospodinj, ki se jim je na abrahama, ko so za trenutek ošvrknile svoje dozdajšnje življenje, odpeljalo in so končale na antidepresivih. Vendar to je normalno, veste ... to je samo kemično neravnovesje v možganih.
Ajmo, marš na prozac, da te naučijo manir!
Matic Hriberšek
Lestvi ca
NAJ >
-
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	BALADA - GUSTAVO LIMA
2.	GLITTER & GOLD - REBECCA FERGUS
3.	GUARDIAN - ALANIS MORRISETTE
4.	SPECTRUM - FLORENCE & THE MACHINE
5.	LIGHTS - ELLIE GOULDING
6.	TURN UP THE RADIO - MADONNA
7.	BLOW ME - PINK
8.	WHISTLE - FLO RIDA
9.	SOME NIGHTS - FUN.
10.	WIDE AWAKE - KATY PERRY
11.	MOVE IN THE RIGHT DIRECTION - GOSSIP
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Velika solata s su
Foto: ASV
TOREK
velika solata s šunko*, polnozrnat kruh SREDA
piščančji file s špinačno omako, masleni krompir ČETRTEK
pečena svinjska rebra, endivija s krompirjem PETEK
zelenjavni polpeti, pire krompir, omaka iz lisičk, solata SOBOTA
krompir, polnjen z mletim mesom, solata NEDELJA
goveja juha, ocvrt piščanec, kumarična solata, riž PONEDELJEK
fižolova smetanova juha, bučkin zavitek**
*Velika solata s šunko
Sestavine: 3 večje kumare, 4 paradižniki, 30 dag pre-šane šunke, 30 dag edamca, 1 skodelica skute, 0,5 žlice soli, 2 stroka česna, 3 žlice peteršilja, 1 žlička provan-salskih zelišč. Kumaro zrežemo na tanke kolobarje, te pa na četrtine.
Paradižnike zrežemo na tanke rezine in jih skupaj s kumarami stresemo v skledo. Šunko zrežemo na tanke rezine, rezine zrežemo na trakove, te pa na kockice. Enako naredimo z edamcem. Oboje stresemo v skledo in premešamo. Peteršilj operemo in sesekljamo ter ga večino dodamo v solato, nekaj pa v skuto. Sesekljamo še česen in ga tudi primešamo k skuti. Skuto po okusu solimo, dobro premešamo in vmešamo v skledo solate. Na koncu solato začinimo z mešanico provan-salskih zelišč, razdelimo na krožnike in postrežemo.
**Bučkin zavitek s skuto
Sestavine: 750 g tankih listov vlečenega testa, 4 žlice olja; nadev: 1 kg nastrgane buče, 750 g kute, pribl. 100 g masla, pribl. 150 g sladkorja, ščepec soli, cimet v prahu; posip: sladkor v prahu.
Bučo razpeškamo, izdolbemo in nastrgamo. V posodi segrejemo olje, na katerem na hitro prepražimo nastrgano bučo. Prepraženo odstavimo in ohladimo. V skledi zmešamo ohlajeno bučo, skuto in ščepec soli. Na delovno površino polagamo po dva lista testa, enega na drugega; vsak list poka-pljamo z maslom. Na spodnjo tretjino listov tanko namažemo plast nadeva, ki ga po okusu potresemo s sladkorjem in cimetom. Zvijemo v zvitke, ki jih položimo na pomaščen pekač, tega pa za približno 30 minut potisnemo v segreto pečico. Pečen zavitek vzamemo iz pečice; nekoliko ga ohladimo.
Pripravila: Alenka Smigoc Vinko
UCITELJICINA ZELJA
Učiteljica je nemočna in iz-nervirana zastokala:
»Vsaj teden dni bi si želela biti tvoja mama!«
»Bom vprašal očeta, mogoče pa lahko to uredi,« reče Janezek.
jezno pogledal in rekel:
»Od kdaj pa sedijo orli in prašiči za isto mizo?«
»Prav,« je rekel študent, »bom pa odletel k sosednji mizi!«
NOVICE
»Tone, povej mi primer ustne novice!« je rekla profesorica.
»Radijske ali televizijske novice.«
»Pravilno! In kakšna je razlika med tiskanimi novicami in ustnimi novicami?«
»V tiskane novice lahko kaj zaviješ, v ustne pa ne.«
SOZALJE
»Kdo mi lahko pojasni, kaj pomeni beseda sožalje?« je vprašala učiteljica učence.
»To je čestitka, če nekdo umre!« se je oglasila Mihelca.
ODSOTNA STARSA Milan vpraša mamico: »Kje si bila, ko sem se rodil?« »V porodnišnici.« »In očka?« »V pisarni.«
»Tipično! Jaz pridem, doma pa nikogar!«
DARWINOVA TEORIJA Učiteljica je tako podrobno razložila Darwinovo teorijo, da je upala, da so vsi natančno razumeli, za kaj gre. Pa se je kljub temu oglasil Jure:
»Gospa učiteljica, kateri človek pa je opazil, da ni več opica?«
OREL IN PRAŠIČ
Profesor je sedel v univerzitetni jedilnici in jedel. Nasproti njega se je brez vprašanja prisedel študent. Profesor ga je
RAZLOG
Student prava je opravljal izpit. Profesor mu je rekel:
»Vaše znanje iz Kazenskega zakonika je nepopolno. Pa vendar, če mi poveste en pameten razlog ali člen, vam bom priznal izpit.«
»Po Kazenskem zakoniku zagrešijo prevaro tisti, ki izrabijo neznanje drugega z namenom, da mu škodujejo.«
mr^' I
SESTAVIL
EDI KLASINC
RAKEV Z MRLIČEM
Štajerski TEDNIK
POTRJENA LISTINA
DEL ODSEKA
OMRTVIČENJE
SERVIRNI PLADENJ (POGOV.)
ZELEZOV OKSID
DRAGA AHAČIČ
VOLNA, ZVITA V KROGLO, KLONČ
UPORNIK
HITER AMERIŠKI PLES, ŠEJK
MIRUJOČA TV SLIKA
SLADEK JUZNI SAD
ORGANIZMI NA DNU MORJA
SPEČ BRST
ITALIJANSKI FILMSKI KOMIK
VELEPOSLANIŠTVO
OVOJNICA
EVA NOVŠAK
PRIKRITO DEJANJE
VRBA IVA
ARABSKA DINASTIJA
NOVINARKA (LADA)
ČAST, UGLED
RIMSKI CESAR
ČLOVEŠKI PLOD
SLED OD DRSANJA
NAŠ KANUIST
ZARKO BROZ
VINKO GORENAK
SKUPEK CELIC
OTILIJA (DOMAČA OBLIKA)
POLIVINIL
FILOLOG ŠKERLJ
ZLITJE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VSAKDANJE ZIVILO
DUŠAN VEBLE
ZGOŠČINA
PROSTOR ZA MEJNO ČRTO
RALKA PRI PLUGU
MECEN ZOIS
SKLADATELJ ARNIČ
KOMAD
OTOČEK V KORNATIH
NAGON, INSTINKT
GRANITNA SKORJA
MODEL FORDA
PRAVERA
RADIJ
SLAVKO MLINARIČ
NAŠA IGRALKA KRALJ
PEVEC PRI ■SLAPOVIH. (JOZE)
GOVEDO (STAR.)
IZDELOVALEC SIDER
ZAMAH
IZ BESEDE HAJAM
POZITIVNA ELEKTRODA
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: BENTAL = organizmi na dnu morja, DEKORUM = čast, ugled, IBA = vrba iva, mačkovec, LEHEN = najemniška kmetija, OMAJADI = arabska dinastija kalifov, tudi Umajadi, SHAKE = hiter ameriški ples, šejk, SIAL = granitna skorja, TELOP = mirujoča tv slika.
■epoue Teqeiu 'jbajo^ 'paA0§ 'oiqn^s
'oua|3 'er@!|ejaid 'e>i '|e|s 'so>i 'ze|g '^ajsoSz 'aq 'e>uo '}ew\/ '|!U|A 'eio 'gz 'joujag uejeN 'esjp 'lunjo^ap '¡az 'ipefeiuo 'ezejoqes 'oipiod Teda^ez 'uo^aq 'e|eqo 'uaqa| 'ejsj^ :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
Govori se ...
... da se pisani krog predsedniških kandidatov še ni sklenil, saj naj bi za prvega moža naše mlade države baje kandidiral tudi eden od znanih Poetovioncev.
. da se v zvezi s predsedniškimi kandidati lahko zaupamo, da sta se dva od njih svojih prvih javnopisnih korakov učila pri ptujskem časopisu. Mogoče bo pa po zmagi katerega od njiju kaj kapnilo v našo vedno lačno blagajno.
... da je poetovionsko morje, ki je drugače umazano ze-lenomodre barve, minuli konec tedna postalo zelo rdeče. Na srečo ni šlo za naravno nesrečo širših razsežnosti.
. da so si starši končno lahko oddahnili: skrb za vzgojo otrok so prepustili tistim, ki so za to plačani, in spet si lahko privoščijo ljubi mir.
... da so jim v Ormožu zaprli bazen. In tako se bodo ljudje začasno spet kopali doma
... da smo včasih komu rekli, da je v oblakih ali pa da si tam zida gradove. Kako naj torej rečemo ormoškim vinarjem, ki so celo nad oblaki? Njihovo vino namreč strežejo na letalih.
. da se je v Ptuju tresla gora, rodil pa se je miš. Namreč v zvezi s piščanci. In tisti, ki so tja vložili svoje certifikate, so se spet obrisali pod nosom..
. da se pri rdeče-modrih šumarskih žogobrcarjih takoj pozna, da so jim poželi njive z opojno substanco, saj so takoj za tem tekmo spet izgubili.
Vidi se...
. da je favšije vredna maj-šperška fontana, ki krasi nov kulturno-poslovni center, očitno postala večnamenska, saj so se nekateri že kmalu po odprtju v njej tudi ohladili.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo


5L -■■■-
m m KNJIG,
Qelix
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 10.9., pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado na sedežu Radio Tednika Ptuj. Nagrado prejme Irena Vindiš, Zagrebška 108, Ptuj.
Foto: Ivan
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Letos je v Halozah ogromno buč, med njimi se najdejo tudi takšne buče dvojčice,« smo lahko prebrali v elektronskem sporočilu, ki nam ga je poslala Monika Emeršič.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
5	9			3	8			
	8		7					6
				9			3	2
3			1	5	9	7		
7	2	1	8	6		5		9
8	5			4				3
			4	8				7
9	4			7			6	
	3		9	2	1		8	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥»¥	©©	€ € €	0
Bit	v	©©©	€ €	0
Dvojčka	vv	©	€ € €	00
Rak	v	©©©	€ €	00
Lev	vv	©	€	000
Devica	vv	©©©	€ €	0
Tehtnica	vvv	©©	€	000
Škorpijon	vv	©	€ € €	0
Strelec	v	©©©	€ €	00
Kozorog	vvv	©	€ €	0
Vodnar	vvv	©	€ €	000
Ribi	v	©©	€ € €	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 4. septembra do 10. septembra 2012. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Glejte na težave kot na prijatelje, kajti pogosto jih boste srečevali, zato bodite z njimi rajši v dobrih odnosih.« Oliver W. Holmes
»Ne vznemirja nas to, kar se je zgodilo, temveč naše lastne misli o tem, kar seje zgodilo.« Epiktet
»Vsaka nesreča vsebuje drobec spoznanja za bodoče dogodke.« Božidar Eržen
»Prepričan sem, da so me težki trenutki navadili, da bolje razumem, da je življenje neskončno lepo in bogato v vseh mogočih pomenih in da so stvari, ki nas napolnjujejo s tesnobnostjo, popolnoma nepomembne.« Isak
Dinesen
»Škoda, ker se z življenjskimi težavami ne srečujemo v sedemnajstem letu, ko mislimo, da smo najpametnejši.«
Bruno Pittermann
»Težki trenutki so mi pomagali bolje razumeti, da je življenje neskončno lepo in bogato na vseh možnih ravneh.« Isak Dinesen
»So trenutki, ko gre vse narobe. Ne pustite se vznemirjati: minejo.« Jules Renard
»Nevihte so dostikrat ravno tako potrebne, kakor so potrebni sončni dnevi. Brez bojev ni napredka; ga v preteklosti ni bilo in ga tudi v bodočnosti ne bo!« Ivan Tavčar
»Kjer je nevarnost, tam raste tudi rešitev.« Johann Christian Friedrich Hölderlin
Atletika • 21. Ptujski mali maraton
Zmagi na Koroško in v Južno Afriko
Tekaški klub Maraton in Terme Ptuj sta v nedeljo v primernem vremenu za tek izvedla 21. Ptujski mali maraton. Ob teku na 21 kilometrov so organizatorji pripravili še rekreacijski tek na 6 kilometrov in teke za otroke na 400, 600, 800 in 1000 metrov. Skupno je bilo prijavljenih 295 atletov in atletinj (rekordno število udeležencev je bilo leta 2008, in sicer kar 388) iz kar šestih držav: Filipinov, Južne Afrike, Francije, Romunije, Hrvaške in Slovenije. Pestra je bila tudi udeležba posameznikov iz ptujskih atletskih klubov in društev, prav tako pa je bilo tudi nekaj tekačev in tekačic iz okolice.
V skorajda idealnih razmerah za tek je bil na 21. Ptujskem malem maratonu najhitrejši Tadej Grilc (Koroški atletski klub), ki je za progo potreboval 1 uro, 16 minut in 56 sekund. Za njim sta prišla v cilj na 2. mestu Mario Vračič in na 3. Stanislav Verstovšek, medtem ko je bil najhitrejši domačin na 10. mestu Viktor Car. 22-letni Grilc ima osebni rekord približno pet minut boljši od časa, ki ga je postavil na svojem prvem ptujskem maratonu, po katerem je povedal: »Sam rezultat ni nič posebnega, a sem v prvi vrsti zadovoljen predvsem z zmago. Sama tekma je bila kar naporna in sem užival na teku na Ptuju.«
Pri moških je 21 km tokrat pretekel 101 tekmovalec, medtem ko jih je bilo pri ženskah 20. Daleč pred vsemi je v cilj prišla odlična Južnoafričanka Helette Basson, ki je za progo
Rezultati, moški:
1.	Tadej Grilc (Koroški AK)
2.	Mario Vračič (AD Štajerska)
3.	Stanislav Verstovšek (AK Sevnica)
ženske:
1.	Helette Basson (Lange-baan Strandlopers)
2.	Vesna Pliberšek
3.	Mojca Vesel (Ljubljana)
C ' OwKCU*" '	
	« ::.
	
	rnJ
'i	@ (*) -
	
	
	IS
potrebovala 1 uro, 33 minut in 13 sekund. Za njo je nekaj več kot dve minuti zaostala Vesna Pliberšek, približno toliko za njo je v cilj pritekla tretjeuvr-ščena Mojca Vesel. Na 4. mestu je končala Ptujčanka Zdenka Šumandl, peta pa je bila članica Tekaškega kluba Maraton iz Ptuja Manja Kokol. V cilju je bila zmagovalka Helette Basson iz Južne Afrike vidno dobre volje. »Res sem vesela, da sem lahko tekla v Sloveniji in zame je bila ta tekma na Ptuju zares nekaj posebnega. V teku sem zares uživala, imela sem le rahle težave zaradi časovne razlike, ki je med državama. Kljub temu sem tekla zelo solidno.«
V senci osrednjega teka na 21 kilometrov ostaja rekreacijski tek na 6 kilometrov, na katerem sta slavila Matej Jeza (Atletski klub Cestno podjetje Ptuj) in Mojca Grandovec (AD Štajerska). Splošno oceno o samem tekmovanju je podal tudi glavni organizator Rado Ačimovič: »Moram povedati, da imamo organizatorji sedaj že veliko izkušenj pri organiza-
Foto: Matjaž Finšgar
Zmagi na 21. Ptujskem maratonu sta dosegla Južnoafričanka Helette Basson in ...
.. Tadej Grilc, član Koroškega atletskega kluba.
Foto: Matjaž Finšgar
ciji tekaških prireditev in tudi tokratno smo izpeljali brez večjih težav. Je pa res, da smo se za 21. Ptujski mali maraton začeli pripravljati že v začetku letošnjega leta in smo naredili prav vse, da bi se udeleženci dobro počutili na Ptuju. To nam je po mojem mnenju
uspelo v vseh pogledih.«
Vsi nastopajoči so tekli na dobro označeni in ne preveč zahtevni progi, zmagovalci pa so bili prav vsi, ki so uspešno pretekli progo. Ptujski maraton je štel tudi za Štajersko-Ko-roški pokal.
David Breznik
Odbojka na mivki
Odbojkarsko druženje gluhih in naglušnih na Ptuju
Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor je bilo glavni organizator državnega prvenstva v odbojki na mivki za gluhe, ki je bilo v soboto na Ptuju. Tekmovanje je bilo izvedeno na igriščih v Spuhlji in na Ranci ter ga je svečano odprla podžupanja Mestne občine Ptuj Helena Neudauer.
Organizatorji so tekmovanje izvedli v skladu s splošnim in tehničnim pravilnikom za izvedbo tekmovanj Športne zveze gluhih Slovenije. V izredno vročem vremenu se je za državne naslove na Ptuju borilo 11 moških in 7 ženskih dvojic. Skozi ves dan smo spremljali zanimive odbojkarske dvoboje, ki so bili na kar visokem nivoju. Največ sta pri moških pokazala predstavnika Društva gluhih in naglušnih Celje, ki sta v izenačenem finalu z 2:1 v nizih premagala igralca Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor.
Pri ženskah je ekipa B Društva gluhih in naglušnih Ljubljana nekoliko presenetljivo prišla do državnega naslova, potem ko je v finalu z 2:0 premagala igralki Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor. Tretji mesti sta pri moških osvojila člana Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske in pri ženskah Društva gluhih in naglušnih Ljubljana A. Po končanem tekmovanju je sledila slavnostna razglasitev rezultatov in skupno kosilo.
Tekmovanje je med organizatorji, Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor, ocenil strokovni delavec - sekretar Milan Kotnik: »Prvo državno prvenstvo v odbojki na mivki, ki je bilo tukaj na Ptuju, je bilo zares super v vseh pogledih. Nastopajoči so prikazali dobre igre in so se med seboj tudi družili ter spoznavali.«
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s turnirja za DP za gluhe in naglušne, ki se je odvijal na Ptuju in v Spuhlji.
40. šahovska olimpijada
Slovenski šahisti po petih krogih 19.
V turškem mestu Istanbul so šahisti odigrali pet kol, v katerih so Slovenci štirikrat zmagali in enkrat izgubili, Slovenke so ob dveh zmagah zabeležile tri neodločene izide.
Za začetek so Slovenci, ki so 28. nosilci, z 2,5:1,5 premagali 105. nosilko, ekipo Jamajke, sledila je zmaga s 3,5:0,5 proti ekipi Paragvaja (63.). Tretje kolo jim je namenilo 13. postavljeno ekipo Indije in poraz s 3:1 je bil skoraj pričakovan. Sledili sta dve zmagi, obe z rezultatom 2,5:1,5. Prva proti 64. nosilki Portoriku, druga proti 20. Srbiji. Prav tu je svoje mojstrstvo ponovno dokazal član Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, VM Aleksander Beljavski, ki je na drugi šahovnici osvojil točko, ostali trije sotekmovalci so remizirali. Sicer pa je slovenska peterka odigrala dokaj izenačeno, bajboljši med njimi je »Ptujčan« Jure Borišek s 3 točkami, Aleksander Beljavski in Jure Škoberne sta jih dodala po 2,5, Luka Lenič in Matej Šebenik po 2. Po petih kolih je Slovenija z osmimi točkami na odličnem 19. mestu. Nedelja je bila namenjena počitku, včeraj pa so se Slovenci pomerili s 23. nosilko, ekipo Moldavije, ki je s sedmimi točkami trenutno na 28. mestu.
Slovenke so odločno pričele tekmovanje, saj so v prvem kolu brez Ane Muzičuk s 4:0 premagale 78. nosilko Urugvaj,
Foto: Matjaž Mikac
Slovenci v prvem kolu olimpijade (na prvi šahovnici Beljavski, na tretji Borišek)
v drugem 57. nosilko Filipine z 2,5:1,5, nakar so sledili trije neodločeni izidi, kar je bilo morda manj od pričakovanj. Če je bil neodločen rezultat proti 5. nosilkam, ekipi ZDA, uspeh, pa tega ni mogoče trditi za izid proti 22. in 25. nosilkam, šahistkam Kazahstana in Izraela. Slovenke so tako po petih kolih s 7 točkami na 24. mestu. Temu uspehu je 3,5 točke dodala Jana Krivec, 3 Ana Muzi-čuk, 2,5 Ana Srebrnič, 2 Vesna Rožič in 1,5 Špela Orehek. Včerajšnje tekmice Slovenk v 6. kolu so bile šahistke Bolgarije,
ki so zbrale enako število točk (7) in so na 23. mestu.
Silva Razlag
Trenutni vrstni red:
Moški: 1. Armenija 10 (14,5), 2. Rusija 10 (14,5), 3. Azerbajdžan 9 (16,5), 4. Hrvaška 9 (13), 5. Kitajska 8 (14,5), 19. Slovenija 8 (12) itd
Ženske: 1. Rusija 10 (16,5), 2. Kitajska 9 (16,5), 3. Srbija 9 (16), 4. Poljska 9 (15,5) , 5. Slovaška 9 (13), 24. Slovenija 7 (12,5) itd
Namizni tenis
Izjemno dragocena izkušnja
V kraju Schiltigheim blizu Strasbourga v Franciji je od 23. do 26. avgusta potekal Euro mini champs 2012, eden izmed najmočnejših turnirjev na evropskih tleh za mlade igralce. Udeležujejo se ga reprezentance iz vsega sveta, posebej močno so bili zastopani domačini, Francozi, ki so ena izmed evropskih velesil namiznega tenisa. Turnirja se je udeležila tudi slovenska reprezentanca letnikov 2000 in 2001, v kateri je bilo osem igralcev in dva trenerja. Dekliško ekipo so sestavljale Aleksandra Volk, Nuša Bolte, Pia Mihevc (vse letnice 2000), Lea Paulin in Katarina Stražar (letnici 2001), ekipo dečkov 2001 pa Rok Trtnik, Matija Novel in Marsel Šegula -trenerja sta bila David Orešnik in Klemen Mrak. V kategoriji letnikov 2001, v kateri je nastopal tudi Marsel Šegula (NTK Ptuj), je nastopalo skoraj 150 igralcev. Za uvrstitev med 32 najboljših je bilo treba preskočiti kar štiri stopnje (v vsaki so igrali v skupinah po štiri). Mar-sel je bil uspešen v prvih dveh, v tretji pa ne. Nato je igranje nadaljeval v tolažilnem delu, v katerem je znova preskočil skupino (1. mesto). Šele nato se je začel izločilni del na izpadanje, Marsel pa je na koncu delil 49. do 56. mesto.
»Gre za izjemno velik in močan turnir, na katerem smo lahko videli zares dobre mlade
Mlada slovenska reprezentanca, letniki 2000 in 2001, je v Franciji nastopala na enem najmočnejših turnirjev za mlade na svetu. Med njimi je bil tudi Marsel Šegula, član NTK Ptuj (levo spodaj).
reprezentante iz vsega sveta, ki namiznemu tenisu posvečajo izjemno veliko časa - od 5 do 6 ur dnevno. V četrtek smo v Franciji opravili trening, tekmovanje samo pa se je pričelo v petek in je trajalo do nedelje. Marsel je bil uspešen v začetnih skupinah, čeprav je imel zares močne tekmece; med drugim je igral z Rusom Arte-mom Tikhonovim in Francozom Dorianom Zhengom, ki sta na koncu osvojila 2. in 3.
mesto (zmagal je Francoz Antoine Doyen, op. a.). Vsekakor je bila to dragocena izkušnja, ki mladim igralcem veliko pomeni v motivacijskem smislu,« je povedal Boris Šegula, ki je Marsela spremljal na turnirju.
JM
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 ^ Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	|
-NOVA VOZILA FORD	1
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S
-	KREDITI NA POLOŽNICE	J BREZ POLOGA 1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	* LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA	LETNIK CENA« OPR.			BARVA
FIAT SCUPO VAN COMBI FURGON 1.9 TP	2000	2.300,00	STRAN. DRSNA VRATA	BELA
PEUGEOT BOXER 2.5 D, KOMBI FURGON	2001	2.400,00	MOŽN.ODBIT.DDV	BELA
FIAT STHfl 1.01GV DYNAMIC	2004	2.990,00	1.1AST.	KOV. T. MODRA
RENAULTTWIMG01.2 EMOTION	2006	3.490,00	ELPOM. PANOR.STHEHA	KOV. SREBRNA
FORD TRANSIT 300S 2.0 D - B SED. + TOVOR 2004		5.490,00	SAM0130.000 KM	BELA
CimOENC41.G1GV.Vni	2006	6.290,00	1EMP0MAT	KOV. ČRNA
NISSAN NOTE 1416V	2000	6.690,00	1. LAST.	K0V.SV.M0DBA
K1ACEED 1.4 FRESH	2007	6.090,00	VEUKOOPREME	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA GTC M COUPE	2000	7450,00	1.1AST.	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.G KARAVAN	2007	7400,00	DOD. 4 ZIM.GUME NA PLAT. KOV. SREBRNA	
VOLKSWAGEN GOLF Z.O SDI	2007	7400,00	NIZKA PORABA	MODRA
VW TOURAN 2.0 Tül,AVTOM.	2007	11.200,00	TEMP0MAT,AUI.P1AT.	KOV. T. SIVA
BMW325IAVTOIVIATIC	200S	13.999,00	ŠPORTNO PODVOZJE	KOV. ČRNA
MAZDA E 2.G ITE SPORT .COMBI	2009	13.000,00	1.LAST., PARKSENZ.	KOV. PARIŠ. MODRA
RMWM3SMGC0UPE AVTOM.	2002/03	17.990,00	USNJE,344 KM/252KW	KOV. ZLATA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr
r
ipeoD
Tareh4.9. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevn k IV Maribor ■ pori, 9:25 Kuhinj ca - pen. 9:50 Info kanal 0:33 Pitijslta kronika - pon. 0:20 Info kanal UD Modro 1=35 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2i00 Ptujska kronika 2:20 Info kanal 2:50 Prodajno okno 3:05 Pomurski tednik -pon. 13:30 Info kanal 5:35 Kuhiniica 6:00 Ptujska kronika-pon. 6:23 Inn Ipai 6:30 Prodajno okno 7:00 Info kanal 3:00 Ptujska kronika-pon. 3:20 Kultura na dlani-3. oddaja-pon. 9:20 Infi kana)
9:25 Zemlja in mi -9. oddaja-pon. flJO Ptujska kronika-pon.
0:20 Šnnrt(nn) - pon. 20:50 Ptujske odrsko deske - 8. oddaja - pon. 21:20 ll.regata Ptujjiarrka-pon. 21:35 Enk napovedmk - 9. oddaja - pon. 22:05 Ptujska kronika-pon. 22:25 Moto scena -12. oddaja - pon. 22:45 Info kanal Sreda 5.9. 3:30 Prodajno okno IjOO Dnevnik TV Maribor-pon. !:2S Kuhinjica - pon. 1:50 Info kanal 0:00 Ptujska kronika-pon. 0:20 info kanal 100 Modro - pon. 135 Info kanal 145 Prodajno okno 2:00 Info kanal 2:50 Prodajno okno 3J5 Info kanal 5:35 Kuhi nji ca 6:00 Ptujska kronika-pon. 6:20 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:39 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost-11. oddaja 17:20 Info kanal 13:00 Povabilo na kavo 13:40 Kultura na dlani - 8. oddaja - pon. 19:40 Info kanal 20:00 Ptujska kronika -por. 20:20 Cista umetnost - fl. oddaja - pon. 20:40 Povabilo na kavo-pon. 21:20 ReeiTV Gorišnica 22:20 Info kanal Četrtek 6.9, 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevn k TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinj ca - pon. 9:50 Info kanal 0:20 Modro - pon. 0:55 Info kanal 1:45 Proda no okno 2:00 Ptujsta kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3J0 Prodajno okno 3:15 Info kanal 5:1511. Ptujtanka - pon. 5:30 Knhinjica 6:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 8:30 Prodajno okno
7:00 Cista umetnost -11. oddaja - pon. 17:20 Info kanal ¡JO Ptujska kronika - pon. 3:20 Linea Snel I a - pon. 3:35 Info kanal
19:35 Moto scena-9. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Spurt(no) - pon.
20:50 Predstavitvena oddaja o hartingu - pon. 21:00 Ptujske odrske deske - 3. oddaja - pon. 21:30 Cista umetnost -11. oddaja - pon. 21:50 FACE 2011 -pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Epk napovednik - 9. oddaja - pon. 22:55 Info kanal
www.petv.tv
UM) hi feto sptrtjmui y ti M 5M.H
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
Ostaja le lučka, ki zate gori, ostaja pa cvetje, ki zate cveti, ostajamo mi, ki mislimo nate.
SPOMIN
29. avgusta so minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Jože Mahoric
23. 10. 1938 - 29. 8. 2009 IZ GRAJENŠČAKA 37
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče.
V mislih s teboj - tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Povsod te čutimo mi vsi.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Jakoba Bratca
IZ SOBETINCEV 8 28. 4. 1934 + 18. 8. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Janezu Maučecu za cerkveni obred in sveto mašo, govornikoma Mileni in Marjanu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku, molivki, nosilcema zastav in pogrebnemu podjetju MIR. Posebej zahvala dr. Darji Pribožič in medicinski sestri Andreji, zdravnikom in osebju urološkega oddelka mariborske bolnišnice ter protibolečinski ambulanti na Ptuju dr. Pišek-Šuta in dr. Šarmanovi.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti, se od njega poslovili in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Marjan in hčerka Mira
z družinama
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
PRODAM uležan konjski gnoj. Tel. 040/33-00-49._
PRODAMO mešano grozdje, belo grozdje po 40 centov in domače belo vino po 1 evro. Telefon 041 554 657.
PRODAM lesne brikete, 100 % bukev, in lesne pelete, 50 % bukev, 50 % mehki les, z dostavo. Telefon 041
893 305._
PIŠČANCE, 4-tedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81, 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM grozdje rumeni muškat, ši-pon, laški rizling in mešano. Telefon 031 202 832.
PRODAM 500 kg grozdja ranfol in laški rizling. Telefon 041 224 857.
PRODAM 5 kosov bikcev simentalcev. Telefon 031 532 785._
PRODAM 130 l ročno stiskalnico in ročni mlin za grozdje. Telefon 031 588 553._
PRODAM manjšo čredo ovac z jagnje-ti. Tel. številka: 031 241 984.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni? Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
NEPREMIČNINE
V APAČAH, k. o. Kidričevo, prodamo parcelo z velikim vrtom in staro hišo. Telefon 041 664 863.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
IZVAJAMO vse vrste strojnih ometov, zunanjih in notranjih z materialom Roefix. Strojni ometi Kokot: 040 460 691, 041 726 398.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kiper prikolico Teh-nostroj. Tel. 041 235 349._
PURICE, 6 tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 1381, 040 531 246.
PRODAM suha bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785._
PRODAM bukova metrska drva. Telefon 031 839 764._
NESNICE, MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
mm
PREDLOGI ZA MESEC SEPTEMBER
BLmmmm
[FW 1 T® [F5
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
1.	VVERNER IN KLAPA NEVERA - Zaigrajte tamburaši
2.	SKATER-On pa ne more
3.	TANJA ŽAGAR-Ne čakaj me
4.	ROMAN - Vroče poletne noči
5.	STANE VIDMAR - Nimam več solze
6.	VLADO PILJA - Rad bi šel na morje
7.	IVO M0JZER - Od pomladi do pomladi
Zmagovalec meseca AVGUSTA: SAŠA LENDER0 - Od Portoroža do Pirana
Šs eno raoinost v SEPTEMBRU ima: VVERNER IN KUPA NEVERA - Zaigrajte tamburail
t. Ans. PETRA FINKA- Moj stari avto
2.	GADI-Če kdo ve
3.	NAVEZA-Sreča opoteča
4.	PETKA-Čista petka
5.	VIHAR-Prisluhni mi
6.	ZAKA'PA NE - Tri noči
7.	SLOVENSKIH 6-Hotel policija
Zmagovalec meseca AVGUSTA ans. NEMIR - Se ujeti ne pustim Še eno moinost v SEPTEMBRU ima: Ans. PETRA FINKA- Moj stari avto
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
____________________________________________________________________
SIOVETO&OH POP 7 TOP
ime in priimek: _
Glasujem za:.
7 SLOVENSKIH POLK IN VALfiKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 2288 Hajdina
Niti zbogom nisi rekla,
niti roke nam podala,
a v naših srcih za vedno boš ostala.
SPOMIN Tončka Gril
BRATISLAVCI 54 A
Danes, 4. septembra, mineva 10 let, odkar te več ni, draga žena, mama, in babica.
Čeprav te ni več med nami, ostajaš za zmeraj v naših srcih. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu.
Mož Mirko, sin Boštjan z ženo, hči Ljubica z družino
Molče s solzami se borimo. „Naj bo le mora!" si želimo. A, žal, nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Anice Bezjak
Z ORMOŠKE CESTE 1 V PTUJU 7. 6. 1932 - 11. 8. 2012
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku in ji darovali sveče.
Zahvaljujemo se tudi vsem za opravljene pogrebne storitve.
Iskrena hvala.
Žalujoči: otroci Milan, Darja, Marjan, Drago, Milena, Silva, Andrej in Natalija z družinami
Prireditvenik
Sreda, 5. septembra
17:00 Majšperk, župnijski urad: 16. občinski praznik; fotodelavnica KUD Majšperk
Četrtek, 6. septembra
18:00 Ptuj, dvorana Gimnazije: predavanja Antona Polerja Jesenske gobe
18:00 Ptuj, Salon umetnosti: Evropski dan judovske kulture 2012;
odprtje razstave Oprostite nam, oprostite nam ... 20:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča:otvoritvena slovesnost mednarodnega srečanja knjižnic s Ptujem pobratenih mest
Petek, 7. septembra
18:00 Majšperk; Mala dvorana: 16. občinski praznik; lutkovna predstava s čarodejem Janezom, UD Ustvarjalec Majšperk 19:00 Podlehnik, krajevna dvorana: koncert ljudskih pevk Trstenk z
gosti - FS Bolnišnica Ptuj 19:00 Ptuj, grad: svečano odprtje nove grajske galerije Slikarski mojstri od 16. do 18. stoletja
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 6. september: 19:00 Nujno ubijanje Petek, 7., sobota, 8., in nedelja, 9., september: 17:00 Temne sence; 19:00 Ted; 21:00 Nujno ubijanje
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.si
TOREK 4. 9.
SREDA 5. 9.
00:00 Video strani 8:00 Kmečki praznik 2012 na Destrniku 10:00 Polka in Majolka 11:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Kmečki praznik Trnovska vas 2010 21:30 Oddaja iz preteklosti Občine Destmik 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Monografija na Hajdini 9:30 Hajdina - Oddaja iz preteklosti 11:00 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 Predvajanje o prehrani Gerečja vas 21:30 Hajdina - Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
ČETRTEK 6. 9.
Od 1.10. 2012 dalje na SIP TV tudi programske vsebine iz OBČINE STARŠE
Z vami že 15 let!
00:00 Video strani 8:00 Praznik Občine Juršinci 8:55 Ujemi sanje 10:00 Ptujska kronika 11:10 Video strani 18:00 Dornava - Iz domače skrinje 20:00 Juršinci - Ljudske pevke se predstavijo 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 827 340 Dornava 116 D, 2252 Domava
Ljutomer • Gledališko poletno ustvarjanje
Gledališko ustvarjanje mladih
Ob koncu letošnjih šolskih počitnic je v prestolnici Prlekije nekoliko močneje zaživela gledališka dejavnost.
»V okviru letnega programa območne izpostave Javnega sklada kulturnih dejavnosti (OI JSKD) Ljutomer smo imeli prvič organizirano celodnevno poletno gledališko izobraževanje za osnovnošolce in dijake. Prihodnje leto v UE Ljutomer praznujemo 110-letnico povezane gledališke dejavnosti, tovrstno udejstvovanje pa pomeni naš prispevek k lažjemu delu režiserjev in mentorjev otroških in mladinskih gledaliških skupin, ki se bodo podali na pot ustvarjanja v novem šolskem letu.
Za otroke od 1. do 5. razreda smo v mesecu avgustu imeli dva sklopa dvodnevnih delavnic, za višje razrede OŠ in dijake pa tridnevno izobraževanje. Po odzivih sodeč, smo se odločili za pravo smer, saj so otroci in dijaki željni znanja s področja raziskovanja in odkrivanja človeških psihičnih in fizičnih potencialov,« je povedala koordinatorka občinske izpostave in pomurskega prostora Mira Rebernik Žižek.
Delavnice je vodila dramska igralka, pisateljica, pesnica in prevajalka Maja Gal Štromar iz Ljubljane, ki se je že večkrat odzvala povabilu Ljutomerčanov na tovrstno udejstvovanje. Kot je povedala ob zaključku delavnic, jo ta oblika dela zelo veseli, za spremembo pa je tokrat delala z najmlajšimi udeleženci: »Nedvomno je zelo velika razlika v pristopu k delu med mlajšimi in odraslimi slušatelji. Pri najmlajših marsikaj ni izvedljivo. Otroka je treba pripeljati v svet igranja na nekoliko bolj prefinjen način, največkrat skozi otroško igro. Upoštevati je treba njihovo stopnjo razvoja, sposobnost koncentracije. Pri odraslem so nekatere reči samoumevne, pri otroku pač ne. Je pa seveda otrok zelo odprt in dojemljiv, živahen in njegova domišljija nima meja. To je zelo navdušujoče pri delu z njimi. Priznam, da celodnevno delo pedagoga fizično zelo izčrpa, vendar tudi nahrani z zadovoljstvom in radostjo. Ni lepšega kot videti otroške žareče oči.« Sicer pa se v zadnjem času intenzivneje ukvarja z gledališčem za otroke. »Pisanje za otroke in tudi igranje pred otroško publiko je izziv zase. Otroška publika ne pozna
milosti. Ali si ali pa nisi. Ni popravnega izpita, narejene prijaznosti ali hlinjenja. Če k otroku na zmoreš pristopiti, ga izgubiš.«
V Ljutomeru je Gal Štro-marjeva pred dvema letoma nastopila z monodra-mo Alma Ajka, pa tudi z otroškima predstavama Črkolandija in Cifroma-nija. Se bo v Prlekijo še vrnila? »Z veseljem prihajam v vaše kraje. V ognju je nov projekt, otroška predstava Zdravjeteka, ki bo najbrž pripravljena za naslednjo sezono. Želim se predstaviti tudi kot pisateljica. Bralcem bi predstavila svoja dela, predvsem roman Misli name, ko ti je lepo ter pesniško zbirko Boginja z zamudo. Morda tudi nov roman, psihološko krimi-nalko Potaknjenci«
NŠ
Delavnice je vodila Maja Gal Štromar
Napoved vremena za Slovenijo
Kadar prve dni kimovca pogostoma grmi,
bo dosti tepkovca, pšenice, rži. 15/27__H 7/28^
13/23
Danes bo zjutraj pretežno oblačno, ponekod se bodo pojavljale krajevne padavine. Čez dan se bo delno zjasnilo, v gorskem svetu bo popoldne še možna kakšna nevihta. Na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 16, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem do 30 stopinj C.
Obeti
V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. V četrtek bo delno jasno, ponekod bodo še manjše krajevne padavine.
12.9.2012
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav, Adriatic Slovenica, Generali in Gravve, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
GEPZSDtiim latragasM
Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL.: 02 / 788 11 75
četrtek 13.9.2012
08.00 ■ 09.30 ■ 11.00 ■ 13.00 ■ 14.30 ■
08.00 • 09.30 ■ 11.00 ■ 13.00 ■ 14.30 ■
08.00 ■ 09.30 ■ 11.00 ■ 13.00 ■ 14.30 ■ 16.00 ■
09.00 10.30 12.00 14.00 15.30
09.00 10.30 12.00 14.00 15.30
09.00 10.30 12.00 14.00 15.30 17.00
KRAJ - LOKACIJA
Domava - Kmet. zadruga Moškanjci - benc. servis Žiher Markovci - gasilski dom Gajevci - trgovina Vrtnica
Žetale - Kmetijska zadruga Podlehnik - Kmetijska zadruga Jurovci - avtoelektrika Bračič Zg. Hajdina - pri pokopališču Gerečja vas - gasilski dom
Zamušani - Guma bar Stonjci - gasilski dom Grajena - Gasilski dom Drstelja - kmečki turizem Lacko Janežovci - pri Mici
Vitomarci - Kmetijska zadruga Gabrnik - Trgovina Hrga Juršinci - avtoservis Žajdela Zagorci - gasilski dom Grabšinski breg Lasigovci - kmetija Kukovec Polenšak - gostilna Šegula
petek 14.9.2012 08.00 - 09.00	Stoperce - Gostilna Litož
09.30 -10.30	Majšperk - gostilna Dolinca
11.00 -12.00	Jablane - Kmečki turizem Madved
13.00 -14.00	Mihovce - Avtoservis Dobič
14.30 -15.30	Lovrenc na D. p. - Društvo upokojencev
16.00 -17.00	Apače - Gasilski dom
sobota 15.9.2012
08.00-10.00 Cirkulane - bar Marinka 10.30 -11.30 Leskovec - pri pokopališču 12.00 -13.00 Videm - Market Žerak

Foto: NS
Osebna kronika
Rodile so: Sandra Pravdič, Gajevci 18 a, Gorišnica - deklica Ema; Sara Siter, Šlan-drova ul.14, Rogaška Slatina
-	deček Aleš Gabriel; Natalia Habjanič, Lancova vas 46 b, Videm pri Ptuju - deklica Nia; Špela Sagadin, Strug 8, Ma-kole - deklica Kaja; Helena Kotar, Ul. 25. maja 16, Ptuj -deček Tim; Saša Petek, Tibol-ci 34, Gorišnica - deček Žak; Lidija Verdenik, Belšakova ul. 33, Ptuj - deklica Lucija; Tanja Čonč, Mekotnjak 19, Ljutomer - deček Nejc; Barbara Žitnik, Dornavska cesta 20, Ptuj - deček Rene; Simona Lorenčič, Strmec pri Polen-šaku 10, Polenšak - deklica Tana; Katja Verdenik, Jiršovci 13, Destrnik - deklica Sara; Suzana Klemenčič, Nova vas pri Ptuju 114, Ptuj - deček Nik; Lidija Mlakar, Videm pri Ptuju 74 - deček Tai; Danijela Pečolar, Trg svobode 25, Slovenska Bistrica - deklica Lea; Petra Barle, Kekčeva ul. 7, Ptuj - deček Vid; Aleksandra Meško, Podgorci 27 a, Podgorci - deček Vito.
Umrli so: Željko NEŽMAH, Mariborska 37, Ptuj, roj. 1965 -umrl 21. avgusta 2012; Janko MURAT, Skolibrova 8, Ormož, roj. 1967 - umrl 19. avgusta 2012; Ciril MURŠIČ, Peršono-va ul.31, Ptuj, roj. 1951 - umrl 20. avgusta 2012; Marija POLJŠAK, roj. Slabe, Ulica 5. prekomorske 18, Ptuj, rojena 1923 - umrla 21. avgusta 2012; Anton KAJNIH, Ulica 25. maja 3, Ptuj, roj. 1946
-	umrl 23. avgusta 2012; Štefan ZOREC, Krčevina pri Vurbergu 92, Ptuj, roj. 1950
-	umrl 22. avgusta 2012; Alojz KRAJNC,Cirkovce 1/a, roj. 1927 - umrl 22. avgusta 2012; Jakob ŠEF, Obrež 47, Ormož, roj. 1941 - umrl 29. avgusta 2012; Štefan VERDE-NIK, Breg 18/a, Majšperk, roj. 1948 - umrl 27. avgusta 2012; Anton PEINKIHER, Ptujska Gora 30, roj. 1933 - umrl 29. avgusta 2012. Poroke - Ptuj: Miha LESKO-VAR, Skrblje 3, Majšperk, in Janja KOSI, Skrblje 3, Majšperk; Robert Roky REPIČ, Brstje 7, Ptuj, in Ines KOVAČIČ, Reševa ul. 22, Ptuj; Tomaž KOKOL, Slovenja vas 47/a, in Maja HORVAT, Gorišnica 22; Leon JAZBEC, Slape 22c, in Lara PI-ŠEK, Lovrenc na Dr. polju 55b; Damjan ČUŠ, Vespazianova ul. 3, Ptuj, in Nina JAKOMINI, Rabelčja vas 19b, Ptuj:
s*
budilka
89,8 98,2 104,3 Mk