T-?r^^r»r^ra^)g;; Št. 68. V Gorici, dne 25. avgusta 1899. Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjiiu in sicer: vsak torek in petek, zjntranje izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, In stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drago uredniSko izredno prilogo vred po poŠti prejemanj ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. 6-— .. pol leta........» 3 — Setrt le#>>?--7 . \.^. .,, 1-gO « _____ PosamiSne številke stanejo 6 ki. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v «GoriSki Tiskarni* A. GabrSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do (J. zvečer; ob nedeljah pa od !). de 12. ure. Na naročilu brez doposhine mirovni ne ho ne oziramo. „PRIMO$ECLjzliaja neodvisno od «So5e» trikrat mesečno in stane vse Teto gI3T 1-20. «Soca» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Solnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobalcarni Lav renči 5 na trgu de!Ia Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje.) m Uredništvo In odpraralStro ¦e nahaja v Gospost uSoi St 9 v Gorici y. JJ, iadsir. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11, do 12. ure predpoMne. Dopisi naj se pošiljajo le arcAni5t«ra. . NaroCnina, reklamacije in druge reS, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. v_____ Oglasi Id poslanic* te računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. —. Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica, »ftoriSka Tiskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca, še »Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v 4Slov. knjižnici* se rseunijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog: In narodi! tGor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Abstinenca. (Konec). Meseca oktobra, novembra in decembra sem imel ogromnega dela z ustanovitvijo »Trgovske in obrtne zadruge*, tako, da nisem prišel v nikako najmanjšo dotiko s kakim soposlancem. Ker sem pa videl, daje večina soposlancev proti meni In abstinenci, in posebno dr. A. Gregorčič, sem se podvrgel temu mnenju in prišel v klabovo sejo za deželnozborsko zasedanje pričetkom 1, 1898. s sklepom, da sam predlaganj da od abstinence odstopimo, Bil je za to najugodnejši poTožaj. Imenovan je bil nadškofom dr. M i s s i a, prišel je na rnesto Rinaldinija grof Gofiss; obadva za nas dve novi veličini. Radi tega sem pri prvem zborovanju naglašal: »Položaj je nov, in ne vemo, kako računati z novim škofom in novim namestnikom. Predlog, s katerim smo stopili v abstinenco, je tak, da ga Italijani gotovo sprejmo, in nam bržkone prepusle še en ali drug materija len v s p e h, in s tem se smemo zadovoljiti, da stopimo v deželni zbor. Po gospodarskem odseku dosežemo, kar moremo. Ni izključeno, da nas pri toni podpira vlada in škof*. V mojo največje presenečenje pa je bilo imh 9 poilaiteer proti meni, ter so se izrekli za to, da hočejo, da se nam da vse drugih, večjih garancij za vstop, in da dokler teh nimamo, ne moremo vstopiti. Abstinenca je bila sedaj sklenjena stvar, aH ne več V oni obliki, kakor sem bil pred letom nameraval in predlagal, marveč v drugi, katere nisem imel nikdar pred očmi, in katero vedno obsojam. Lotili smo se abstinence v obliki gole negacije. Zahtevali naj bi vse, kar sploh vemo, da bi se zahtevalo, in dokler se nam tega ne da, ne gremo v zbor. O negotovem položaju z novim škofom in novim namestnikom in z abstinenco v taki obliki, sem bil uverjen, da moramo priti v najožjo zagato. Prišlo je do posvetovanja med obema strankama. Predsedoval je grof Goess sam. Za posredovalca od naše strani sta bila izvoljena Alf. grof Coronini in dr. A« Gregorčič. Poznavajoč dr. Pajerja in položaj italijanske stranke in naše zahteve, sem bil gotov, dane pridemo do ničesa, in opozoril, še predno je bil izid teh obravnavanj znan, lastnika „Soče", da jadramo v jako kritične čase, in da moramo imeti le ne-v s p e h e. Lastnik »Soče* mojim besedam ni prav veroval, ali odšel je od mene z besedami, da bodo odgovarjali za nasledke oni, kateri so vodili. MARCO VISCONTI Zgodovinski roman •515- 3tali]anski napisal ZTommaso Grossi. (Dalje) «Tak6 Bog mi daj dobro na tem svetu in mir na unem, kakor ti obljubljam, da spolnim vsako tvojo željo*, je odgovoril stražar. . Tedaj si je Lupo snel z vratu srebrno verižico, in podavajoč mu jo, je dejal: «Reci jima, naj jo nosita v moj spomin. Pa moji sestri porečeš, naj pogleda v skrinjo, ki je v sobi poleg so-kolske kletke; tam najde leseno škat-ljico irt v njej zlati prstan, ostanek to-skanskega plena. Hranil sem ga za njo, da bi ga ji dal, kadar bi se porodila — naj ga ima, da se zmisli na rae». «Slišiš*, je rekel Vinciguerra, «jaz nisem premožen človek, vendar imam nekaj denarja, ki mi je ostal od moje plače. Glej*, in to rekši je izvlekel iz žepa polno pest drobnih in debelih, «kaj Čem ž njimi? ti mi storiš dobro delo, če jih sprejmeš, ker s tem me le neko- Od tistega časa sem stal vedno za sklepom soposlancev, da se tira abstinenca po njih mislih. Dasi sem bil v duši proti, nisem izven Gabrščcku živi duši črhnil, kako stvari stoje; in to sem storil edino iz discipline, in ker sem vedel, da bi utegnilo še slabše uplivati ra položaj, ako bi se izvedelo, da nismo vsi poslanci edini. Zato sem imel sijajnih izkušenj iz prejSnega leta, ko sem bil predlagal abstinenco jaz, in so so-poslanci isto pred ljudstvom in pred vlado diskreditirali, tako, da je bila vladi in italijanski stranki le še prazen strah. Pri shodih in povsod sem skušal ljudstvo pridobiti za to, da stoji vsikdar za poslanci; dočim se ne spominjam, koliko shodov so gospodje so-poslanci priredili za I o, da so abstinenco pojasnjevali, utrjevali in p-ganizovali samopomoč. Zdi se mi, da so vsi soposlanci skupaj priredili 2 ali 3 shode. Žal, da moja bojazen ni ostala prazna. Vlada je potrebovala davčno reformo, pritiskala je bolj in bolj in pridobila škofa za to, da se je odločil za vstop v deželni zbor tudi brez sodelovanja poslancev slovenske stranko. Od naše strani se ,ni storilo ničesar, da bi se to preprečilo. Ravno tako presenečen kakor meseca januvarija pa sem bil v klubovi seji, ki se je vršila pred sejo, v katero je bil priglašen nadškof. Takrat je dr. A. Gregorčič navajal prav iste razloge, kakor svoj čas jaz, da bi šli v deželni zbor. Trdil jo, da je bila abstinenca sklenjena v drugem položaju, in da so je ta položaj izpremenil popolnoma vsled nastopa novega škofa in namestnika; da je abstinenca »absurdum*, ako se udeležuje škof seje; in vendar ima abstinenca le namen, da se kaj doseže. S svojim mnenjem je tudi prodrl; šest poslancev je bilo njegovega mnenja, trije so bili nasprotnega mnenja; jpz pa sem bil posredovalnega mnenja, češ, naj se poizve, kako stojimo s škofom, in potem naj se odloČimo. O tem se je glasovalo, i n predlog dr. Gregorčiča je prodrl s 6 proti 4 glasovom: t. j. da gremo brezpogojno v deželni zbor. Sklep pa je onemogočila ena oseba, ki je izjavila, da ne gre v zbor, tudi če gremo vsi. Sklep večine se je umaknil; slovenski poslanci niso šli v deželni zbor, pač pa knezonadškof, in z njegovim glasom se nam je odvzelo najostrejše orožje, t. j. davčne, reforma. Vlada je dobila, kar je hotela; slovenskih poslancev ni rabila za nekaj let več ! Po shodih sem zagovarjal še vedno abstinenco, ker je bila ta sklenjena stvar. Nelogičnost našega postopanja sem obžaloval v sebi, govoril o tem nisem z nikomur. Jeseni 1898. me je interpeloval učitelj g. Vrtovec v Tolminu, kako stvari gredo, in kako lo, da se za učiteljstvo nič ne stori. Ker je očitanje tudi rnene zadelalo, posebno kar se tiče abstinence, teni rastevil L. 7>:tovcu, ka- liko odtegneš pijančevanju ; ponesem jih jaz tvojemu očetu; 011 jih morda potrebuje ; všekako bojo njemu bolj koristili nego meni*. «Ne, ne, lepa hvala*. ¦Prosim te, stori mi to dobroto, sprejmi. Prisezam ti, da mi je ljubše sedaj iz ljubezni do tebe oddati to malo svotieo, nego če bi bil res dobil delež plena, ki nam ga je obetal v Limonti tisti tvoj... tisti mož. Tudi. jaz sem imel nekdaj kmalu kmalu iti tja, od koder se ne vračamo več, in vem, kako" se v takih trenotkih omilijo svoji ljudjč, zlasti oče in mati, in kako" se tedaj objokujejo žalosti, ki jih je vsak, L več, uni manj, prizadel svojim starišem,, ter se spominjam, kako" teško mi p bilo pri srcu, ker nisem mogel nič dobiti pri sebi, da bi jim bil poslal v spomin*. Lupo mu je položil roko na ramo in je rekel: »Vem, da mi ponujaš z dobrim srcem, saj se pri nas vojakih z jednako radostjo daje in prijemlje ; toda moji stariši, hvala Bogil, ne trpijo pomanjkanja... Glej tudi jaz nisem brez denarja, če bi jim hotel poslati, in tako" rekši jo obrnil žep svoje suknjiče, da terega sem smatral že poprej zaupnim možem učiteljstva v tolminskem okraju* kako stvari sloje. Skoro na to je pričel Časnikarski boj učiteljstva proti deželnim poslancem. Stvar mi je bila neljuba, ker je bil jako usoden čas, da ne bi abstinence popolnoma diskreditirali, in tako vlada ne dobila popolnoma' proste roke. Zaradi tega sem vedno obsojal nastop učiteljstva proti deželnim poslancem in abstinenci, ker je bil v tako kritičnem času Jfako nevaren. Nočem opisovati, kako so se vršila pogajanja med našo in nasprotno stranko, ker rezultat je bil vedno ta, da smo se čutili vedno skrajno žaljenimi, in da je abstinenca postajala vedno bolj in bolj pri mora na stvar. Popolnoma prepričan, da na ta način pridemo v nemogoč položaj, in po drugi igrani videč, da sem izgubil, ne vem zakaj, sjnupanje »narodnega vodstva*, sem izrekel v političnem društvu »Sloga« in v klubu slovenskih poslancev, da stavljam svoj mandat na dispozicijo političnega društva »Sloga*. Storil sem to, ker sem videl, da se bliža raz por vsled položaja, katerega jeprovzro-čila abstinenca in nastop učiteljstva. še na zadnjem svojem shodu v Dornbergu sem zagovarjal javno abstinenco z vso odločnostjo, in zagovarjal sem jo posebno proti učiteljstvu ter izjavil, da raje odstopim kot poslanec, kakor da se pri takem položaju podam in grem samo radi gotovega pritiska v deželni zbor, no da bi se prej kaj doseglo. Pred zadnjim deželnozborskim zasedanjem sta prišla državna poslanca z Dunaja z vestjo, da vlada predloži deželni šolski zalpg. Pri posvetovanju, ki se je vršilo po shodu v Dornbergu, sem vprašal državna poslanca, ali imata sploh kako garancijo od vlade, da dosežemo deželni Šolski zalog. Ge je tako, da sem za vstop v deželni zbor, če pa ne, da nisem za to. Odgovor, kateri sta dala državna poslanca, je bil tak, da bi se moral vsak poslanec iz discipline podvreči, ker sem računil na to, da utegnemo venderle priboriti glavno bojno točko, deželni šolski zalog, in s tem priti do pomirjenja učiteljstva, kojemu bi se brez težave dalo izposlovati povišanje plače. Pravega upanja seveda nisem imel, da pro-deremo, ker smo bili preveč v temi, kako daleč smemo računati na knezonadškofa. Poudarjam danes besede, katere so dale duška temu dvomu v prvi seji zadnjega doželnozborskega zasedanja, ko sem govoril obrnivši se proti deželnemu glavarju in knezonadškofu: »Prepričan sem, da ne pridemo do deželnega šolskega zaloga, ako se danes nujnim potom ne izrečemo zanj*. Zal, da tudi ta moja bojazen ni ostala prazna. Šli sniu v deželni zbor; deželnega šolskega zaloga še danes nimamo. se je izsula na mizo cela pest novcev. «V vaši četi je šestdeset mož, ni res?» je vprašal na to. «Res, nas je bilo šestdeset, toda jednajst jih je ostalo tam po vaših njivah v Limonti pri tistem lepem podjetju; in tak6, če računim prav, bi nas moralo biti sedaj devetinštirdeset*. Lupo je povzdignil glavo, radostni smehljaj je za hip razsvetlil njegov obraz, ko je slišal to proslavljanje hrabrosti svojih ljubljenih vaščanov. «Mi-slim», je dejal na to, «da kar vas je ostalo, se ne bote sramovali izprazniti kozarec v spomin obsojenca*. t Ne bo nas sram izpiti tudi dva», je odgovoril Vinciguerra; »vendar jaz hočem obrniti svoj delež od teh denarjev v miloščino, da se bo molilo za tvojo dušo». «Pane da bi maševali za me redovniki sv. Ambroža*, je zopet poprijel Lupo;: »varuj se, veš, ker nečem, da bi prišlo kaj od teh lenobastih razkolnikov za menoj. O, skoraj bi bil pozabil nekaj. Jaz imrm tudi nekega brata, s katerim pa se nisva nikoli prav dobro razumevala. Vendar sedaj, v smrtni uri, ga ne 1 smem popolnoma zanemariti, že zaradi Vsled teh dogodkov in vsled skrajno nezaupnega obnašanja skoro vseh gg. soposlancev proti meni, izven dr. Abrama in Ant. • Muha, sem. se odločil* diu polotim madat. • Iz teh podatkov se vidi, da sem glede abstinence zavzemal vedno to stališče: Ključ položaja je knezonadškof. Ako je gotovo, da se ta ne udeleži seje, potem je abstinenca pri našem razmerju dobro in ostro orožje, s katerim bi si vsekako priborili, če ne vse, kar sedaj hočemo, pa vsaj velik del. Ti ključ pa je treba imeti v svojih rokah; na lo sem delal, ali razumeti me ni hotel nikdo. Dokler sem bil gotov za časa dr. Alojzija Zorna, da njegovo posredovanje ni mogoče, sem bil za abstinenco javno in tudi po prepričanju. Kakor hitro pa je naslonil knezonadškof Missia, pa nisem bil za abstinenco. Ker pa je bil sklep noftih poslancev, da se je je držati, som jo zagovarjal oflcijelno povsod in vsikdar. Dne 25. maja pa sem moral javno povedati, kako stvari sloje. Moral sem tako govoriti, ker še dalje naprej po tako strmi poti ni smelo iti več. ljudstvo naj samo voli ali /.a abstinenco in 1 roti nadškofu, ali za vstop v deželni zbor 7 nadškofom. Da ljudstvo ve, kak je položaj, to mu Škodovali ne more, ne proti italijanski stranki ne proti vladi. Ako se izreče za abstinenco, potem mora ljudstvo od poslancev zahtevati, d a g a vodijo na poti do samopomoči. Ako jo nastopimo, uvidi vlada in protivna stranka, da računita zaman na slabe naSe lastnosti. Ako jo opustimo, potem pa gg. soposlanci opasujte uma svitle meče, proučujte potrebe našega ljudstva, pripravite predloge in načrte, stopite proti italijanski stranki v govornem boju po odsekih in v zbornici. Čas pa je, da ljudstvo samo odloči, na katero pot naj krenemo. Ljudski glas edino zjasni položaj in pove" vladi in italijanski stranki, kar jima gre. Dr. H. Turna, dež. poslanec in odbornik. DOPISI. Od nekod. — (Program dr. Gregorčiča??). Dr. Turna je od onega časa, ko so slovenski poslanci nastopili politiko abstinence, ponovno vspodbujal svoje soposlance, naj gredo med ljustvo poučit in organizovat ga. Kako naj se to stori, je pokazal dovoljno sam in pokazal bi bil še jasneje, da ga niso ovirali njegovi zavidljivi tovariši v tem plemenitem delu. S tem, da bi šli poslanci med narod, poučevali ga in organizovali, je hotel dr. Turna nadomestiti ono škodo, katero trpi naš narod vsled nedelavnosti deželnega zbora; hotel je prosti čas dobro izkoristiti. Hotel je pa tudi pri tem, da nastopajo vsi poslanci .I..-—.I— ..II.............................I H II Ml «¦ III - tega ne, ker ga moja mati jako ljubi. Tudi njemu moram poslati kaj. Imam tu majhno srebrno razpelo, a to sem prav za prav nameraval tebi dati v spomin, in tak6 sedaj sam n8 vem...* «Brata imaš ?»je rekel Vinciguerra. «Toroj narediva takd: jaz sprejmem tvoje razpelo, a dam ti to svetinjo tukaj, da jo pošlješ bratu*, pri teh besedah si je odpel telovnik in mu jo je kazal; «je neki košček iz stebra svetega Simona jstilitskega; vzel sem jo z lastnimi rokami božjepotniku, vračajočemu se iz svete dežele, katerega sem neko noč oplenil v Romagni*. «Prav!» je rekel Lupo, »sprejmem. Torej mu jo poneseš in daš v mojem imenu; tu imaš*. Tak6 rekoč je vzel z vratu srebrno razpelo in mu4e podal, a na to je ginjen objel vojaka ter ga poljubil in tudi od njega prijel slovesni poljub. »Sedaj pa, ko sem uredil vse na tem svetu«, je še rekel Limontin, «je čas,; da bom mislil le na svoja dušo*. Šel je pred razpelo, ki je viselo na steni, pokleknil in začel moliti, (Dalje pride). z i3tim načrtom, z isto vodilno mislijo in z I islo krepko eneržijo. Izmed ostalih poslancev I pa nikdo ni hotel poslušati njega in so raje I ostali doma ter kazali jasno svojo nevoljo, da dr. Turna prireja shode po deželi. Zato I je pa dr. Turna tudi nehal prirejati shode I in se je lotil drugega dela. Ostali poslanci pa so se udali skoro do cela onemu aSiadko j spavaj", pri katerem jih je motil včasi le dr. J Turna, pa tudi ta jih je le vcasi rahlo po- I tipal, dokler se mu ni zdelo dosti ter jih je I konečno s tem, da jim je očital, da nimajo ni- j kake eneržije, nikake vodilne misli in nika-kega načrta, vzbudil iz spanja, za kar ,so ga pa postavili pred vrata". To je pa pri slovenskem razuroništvu vzbudilo veliko nevoljo I in ogorčenost, tako da so izgubili dr. Gre- I gorčic in dr, med razumniki skoro vse za- j upanje. Da bi pa vendar ne mislilo slovensko j ljudstvo, da njegovo .narodno vodstvo" nima svojega programa, je prinesla .Gorica* v 7. J št. uvodni članek z naslovom „S progranom | in doslednostjo". I Ta članek pa daje dr, Gregorčiču in drogovom veliko spričevalo uboštva; kajti ako imajo tako slab program, potem je boljše, da ga sploh ne objavljajo. To, kar navaja »Gorica" xa program dr. Gregorčiča, to bi imelo biti le majhen del narodnega programa na Goriškem, S takim programom ostanemo le tam, kjer smo, ne pridemo nikoli dalje. Rek »kogar je mladina, tistega je prihodnjost" nima v tem oziru onega pomena, kakor misli pisec onega I-članka; kajti v Gorici je še veliko boljše I preskrbljeno za italijanske šole, kakor za slo- j venske, in zategadelj Italijani istotako lahko I uporabljajo oni rek. Da bi mi pridobili s slovenskimi šolami sedaj italijanske otroke za se, to ni mogoče; so preveč zagrizeni. Da bi pa Slovenci v kratkem času dobili v Gorici toliko naraščajev iz slovenskih delov dežele, da bi Lahe nadštevilili, to ni verjetno, in to tem manj, ker i število Lahjv narašča z naseljevanjem skoro v isti meri. Torej s samimi šolami ne bomo mogli veliko uči-niti v prilog slovenski Gorici. Oni rek pa si J g. člankar lahko zapomni in ga porabi v prilog dr. Tumovi stranki, ki lahko s ponosom reče: »Naša je mladina, naša prihod-njost". Sicer pa postavi oni članek dr. Gregorčiča i. dr. v toliko boljšo luč, ako pomislimo, da so oni za šolstvo v Gorici storili le majhen del onega, kar je sedaj v tem oziru storjenega. »Šolski dom", katerega g. člankar v .Gorici" toliko proslavlja, vendar ni bil in ne bo nikoli delo dr. Gregorčičeve stranke; in tudi če to še bolj poudarjajo. Vprašamo; kdo je prišel na idejo .Šolskega doma" ? Kdo je izdelal vse, kar je bilo potrebno za društvo .Šolski dom" ? Kdo je vedel s svojo krepko in prepričevalno besedo in s svojo neodjenljivostjo svoje omahujoče tovariše držati v ravnotežju, da niso J pustili vsega pri miru ? K"mu se imamo zahvaliti, da imamo tako veličastno poslopje? Odgovor ni težak; le nevoščljivci in osebni sovražniki morejo trditi, da ni po večini vsega tega izvršil dr. Toma. Kdo je torej izvršil glavni del onega, kar so si sedaj postavili za pro- | gram dr. Gregorčič in dr., oziroma jim ga je postavil člankar v Gorici ? Kdo drugi nego dr. Turna? Tedaj dr. Gregorčič ima svoj [ program, a še ta program mu izvršuje dr. j Turna. Ali samo s tem programom ne bomo rešeni goriški Slovenci iz Ia"ke sužnjosti; tudi I bi dvomil, da ima dr. Gregorčič v resnici { tak program; to je najbrže le iznajdeno za ta čas, ko drugega ne morejo navesti in dr. j Gregorčič sam se hlad: v Kamniku. Morda I nam pozneje razvije svoj program, ali ga pa j sploh nima. Bomo videli. Nam Slovencem na Goriškem pa je j treba vse drugega programa, nego je ta; j nam je treba osvobojenja iz italijanske sužnjosti pred vsem na gospodarskem polju; tu je treba delavcev; tu nam treba organizacije; j le z delovanjem na gospodarskem polju, le z osvoboditvijo našega naroda iz krempljev laških trgovcev in obrtnikov moremo doseči blagostanje naroda na Goriškem. In tega dela se je z vso vnemo lotil dr. Turna s tovariši, med tem ko se vidi stranka dr. Gregorčiča I nesposobno za tako delo. To se vidi posebno iz tega, da jim še njihov program izvršujejo j le drugi. Sedaj imajo sicer na svoji strani tudi kršč. socijaliste, ki so iscer dobri delavci in organizatorji, ali oni imajo tako nesrečno organizacijo, da spravijo ljudstvo v bedo, mesto t v blagostanje, kar priča Kranjsko, kjer ta orga- I nizacija mori trgovce, ali nam treba ravno or- j ganizacije trgovcev, in te se gotovo dr. Turnova stranka loti z vso vnemo. To stranko imenujejo .Goričani" novo stranko, ali ona edina sloni še na programu društva .Sloga" izleta 1895., in dr. Gregorčič s svojim novim pro- j gramom gotovo, ako se ne obrne na staro I pot, izgine v morju večnosti. (Dostavek uredništva. Vso odgovornost prepuščamo g. dopisniku.} j S Krasa, 20. avgusta t. 1. — V .Gorici* pd 18. t. m. odgovarja neki dopisnik s I Krassi/na dopis v .Soči", da s tako robo se na Krasu malo opravi in da za dopis ve, kje se je skoval. G. dopisnik se menda jezi, I ker dopisnik v ,S." od št. 64. ni šel k I njemu Cpo patent. Zato so se mu že začele j hlačiče tresti, ker vidi, da nismo Kraševci 1 njegovih mislij. Potem pravi, da ne gre na I Hmanice itd. .Soča" ni nikdar razpostavljala j limanic, a vse drugače je z ^Gorico*; ista I jih razpostavlja. Ali narod se ne da vjeti, i razun kakšni t..,,.,Prosto ljudstvo je in bo » j za napredno .Sočo" in ;ijene voditelje, ka- j teri so nas ščitili toliko ki, zdaj v viharnem i času jo ščitimo pa mi. Bila je nam zvesta j voditeljica in pod njenim okriljem smemo tudi [ v prihodnjost nevstrašeno zreti. In ne damo j se zapeljati po raznih na čudne načine sko- J vanih dopisih v »Gorici", ampak »Soči" j ostanemo zvesti tudi v prihodnje. j Potem pa še pade na g. Gabrščeka in j dr. Tumo, češ da .Soča* je zasluge dr. I Gregorčiču odvzela ter jih pripisala dr. Turni! Poznamo zasluge dr. Gregorčiča, poznamo pa I tudi zasluge dr. Turne. Kdo je povzdignil [ .Posojilnico", kdo je ustanovil .trg. obrt. I zadrugo", kateri sta goriškim Slovencem ve- j likanskega pomena za prihodnjost?! Kdo je prirejal shode in podučeval ljudstvo o absti- j nenci ter o neznosnem položaju v deželi, j I kdo drugi kot dr. Turna. On je nas učil ustno, .Soča" pa pismeno. Kdo je šel in gre I kmetu najbolj na ro;;o, če ne zopet dr. J I Turna 1 Še od takrat, ko je bil c. kr. sodni j I pristav v Tolminu in potem v Gorici, ga I ljudstvo ne more pozabiti in ga ne pozabi j nikdar, ker povsodi ob vsaki priliki je delal I le v prilog ljudstva. Pa .Šolski dom ?• Kaj I ga je fezidal sam dr. Gregorčič? Ne, glavna I činitelja, da sploh imamo .Š. d.", sta zopet j I dr. Turna in Gabršček. In ta dva moža nista I nikjeri obešala na veliki zvonec svojih zaslug j t za .Š, d.*, temveč tiho sta delala, vsled česar I naš so se jima odvzemale zasluge ter se pri- | I- pisovale dr. Gregorčiču. Take je, mi to dobro j j vemo, kakor tudi še marsikaj drugega. Kra- j I ševci smo prepričani o zaslugah dr. T. in j I G. Narod na Goriškem se je začel zanimati I za delovanje dr. T. in zato ostali zaspanci, I I ko so se prebudili, videči da jim kmalu od- I zvoni, so se ga takoj otresli, češ, Kranjec, I ledino si preoral in posejal, zdaj pa pojdi, I mi pa požanjemo. Toda ne bo tako. Mi smo I tu, ki protestujemo proti takemu početju. I Tako ne dela .narodno vodstvo!" Stran ž njimi Gospodje, roko na srce! Vprašajte j svoja vest, ali je prav kar tako brez plačila j ljudi pošiljati proč, menda po § 4. vaših [ pravil!?! Kdo je začel sejati razdor v deželi? S j j prvo št. .Gorice" je bruhnil med svet; iz j j njenih predalov gre "har pr- <. g. Gab. in j T. ter stranki, ki stoji za nji««*, Gašper in Peter sta pa rešetala na vse mogoče načine in izvajala razne grehe, samo da bi spodkopala ugled, katere goji narod do njih. Vi naši voditelji: Roko na srce, pa recite; Meaculpa, I mea culpa, ter spokorite se, dokler je še čas. Toliko za danes! O priliki še. Par besed o naš! veselici t Tolminu. — Bilo je proti koncu lanskega šol- | skega leta, ko sta prišla iz Zagreba dva vrla tovariša-dijaka- Govorila sta nam o idejah, krasnih idejah, o programu, kateri si je bil j j postavil dijaški list .Nova Nada" za pod- I Iago. Iste ideje niso bile nam neznane, am- j pak tlele so nam že dalje časa v srcu/a J i niso si mogle najti pravega pota, prave oblike, I da bi stopile na dan ter se pojavljale očito. j Šele .Nadin" pokret jim je dal pravo smer, j po kateri so procvitale vistinito delo. .Nova J Nada" je iz gmotnih ozirov (ne pa vsled perfidnih napadov izvestnih listov) sicer l padla, a njen program je ostal, smelo trdimo, v veliki večini srednješolskega di- j jaštva. Po njenem programu si je' začelo j dijaštvo na sploh, in tudi v Gorici, izpolnje- j i vati nedostatno šolsko izobrazbo, doseglo se j je več iskrenosti v medsebojnem občevanju, j i več edinosti in smisla za edino pravo, skupno j j delovanje. j In plod tega novega življenja, tega no-vega gibanja v goriškem dijaštvu, je bila tol-I minska veselica, katera se nam je nepriča- j I kovano dobro obnesla. Nočemo se s tem I hvaliti, Bog ne daj, ali da smo to zapisali, nas je prisililo zavijanje in ironizovanje ,Pr. L.", češ, da naj bi bila tolminska veselica j nekak .unicum". Da, s ponosom trdimo, uni- I cum je bila res naša veselica, unicum v I polnem dobrem pomenu te besede; to lahko potrdi tudi ves Tolmin, in vsi drugi vnanji j udeleženci. Sicer pa, zakaj se niso gospodje j sami potrudili v Tolmin, da bi se prepričali na lastne oči o celi stvari in potem lahko j razsodili, če je bila veselica unicum ali ne ?! I Toda niso se je udeležili. Iz tega se vidi, kako se gospodje za nas zanimajo, kako J smo jim na srcu mi, njihov .bodoči up"". I In kedaj se je sploh ,Pr. L." zanimal ;a goriško dijaštvo, kedaj je bilo slišati od njegove strani kaj poštenih besed v prilog na- I šemu dijaštvu. Kedaj se je on za dijaštvo j potegoval? Nikdar! Prevzel je pač le vlogo — kritikovanja in zaviranja vsakega dijaškega napredka. Tako se mu je i sedaj po-I nudila priložnost, da nas prav prijazn j okrca, I da nam da prav očetovsko nekaj »dobro-misiečih svaril in opominov", ter poleg tega j J tudi .Soči" zada kolikor mogoče krepko brco; o taki priložnosti seveda ni mogel več molčati. Kaj je .Soča" mislila z onim j .pozitivnim delom" in ono .resno voljo in I I eneržijo" smo vedeli na prvi mah tudi mi j in vsakdo, kdor misli naravno, iskreno. Da j je tudi ,Pr. L." vedel, o tem smo prepričani do dna flige. Prisiliti je hotel .Sočo", J da mu je mo.ua one besede prav »hand- J J greiflich" razložiti, samo ne vem, če mu bo I j to dovolj l I Da smo se »veseljačili* celo p o - I I poldne, kakor pravi „Pr. L.", je — ne- I resnica, da ne rečemo drugače. To more potrditi ves Tolmin, ki je bil priča, kako smo se ravno isti popoldan najbolj trudili s po- I | skušnjami, pripravami, ureditvijo vsega, da j nismo utegnili niti jesti, ne pa da bi se ,ve-| sel}ačili«, kakor govori ,Pr. L.* Oddahnili j smo se še le.tedaj, ko je veselica končala, [ ko smo videli, da ves naš trud ni bil brez I vspeha. Še-le tedaj smo "se začeli »veselja-| čiti", kar pa je bilo po našem mnenju po-j polnoma zasluženo in česar nam n i k d o [ ni zameril, izvzemši seveda »Pr. L." I Preidimo na ples, radi katerega ravno je vbilo toliko zaprek od gotovih strani. ,Pr. I L." govori, da smo plesali »vstrajno in ener-[ gično*, in lementoje o nekih »moralnih in I fizičnih mačkih*. Toda ples ni bil prirejen j toliko za dijaštvo, kakor za občinstvo samo. Od vseh dijakov, ki jih je bilo gotovo čez 50, jih ni plesalo več kot 7. O .vstrajnem plesanju" s strani dijakov torej ni nikakega govorjenja! Sploh se vidi iz celega članka, j kako nam hočejo gospodje vsako najmanje j svobodno gibanje in veselje odrekati. Ni jim j prav in za zlo so vzeli, aka so se še enkrat I zbrali sošolci, kateri so bili skozi 8 let sku-j paj, ki so se skupaj trudili in sedaj srečno I dokončali eno najtežjih nalog življenja, da bi I se dostojno poslovili eden od drugega, po-I prej kakor se raztresejo na razne strani, i kako da je težko, da bi se videli še enkrat I vsi skupaj. Kdo bi nam ta shod zameril? I In vendar so! Gospoda, kdor si hoče pri-I dobiti dijaštvo, tistemu ni treba vedno le i grajati, ampak tudi podpirati in zagovarjati j — posebno pa tukaj na Goriškem. In tega j ni ,Pr. L." nikdar storil. S pohvalo na J pravem mestu (toda ne s prilizovanjem l) I dosežete pri dijaštvu več kakor s tako ne-I opravičeno grajo. Kadar pa bomo res vredni I graje, takrat jo bomo tudi mirno poslušali I ter skušali* poboljšati se . .. I V ostalem pa ni treba misliti, da smo I kdo ve kako grozno hudi .liberalci", ara-j pak mi hočemo le pravo rodoljubje, resnico, odkritost in iskrenost med slov. ljudstvom, I posebno pa v slov. politiki; za te idt Vt se J bomo mi borili. Politika, ki vlada seda} • ed I slov. veljaki, sosebno v naši najožji domo-j vini na Goriškem, pa napolnjuje naša mlada | srca z grozo in studom; le prekmalu zače-j njamo spoznavati oni brezsrčni, samopašni I in zavidni »svet"; to bi ne bilo samo na I sebi nič izrednega, ker vsak človek mora več ali manj to izkušnjo prestati, a kaj ko nas I sedaj ta skušnja kar najbliže zadeva, ko nam razjeda dan na dan dušo, ker vidimo, da I si Slovenci sami sebi kopljemo vedno globokejo J jamo . . . Tretji se nam smeji, a nas to boli, boli v dno duše, gospoda! Odgovornost je Vaša, in mi bomo tirjali od Vas račun. Naj ne izk.*?a »Pr. L.* ali kdo drugi j teh besedij morda ironizovati ali kako drugače smešiti, ker bi si s tem le samemu | sebi škodil, ne vedoC, da smo se tudi mi j povzdignili do one duševne samostojnosti, j katera nam mogoči spoznati, kje sta res-I niča in iskrenost! J Jako neljubo bi nam bilo, če bi te be- ¦ sede kdo napačno razumel, češ, glejte, kako I imenitni so postali ti „fantje" ali kaj slič-I nega! Ne! mi vemo sami najbolje, kako ne-J dostatna je naša izobraz«a, kako malo izkušenj še imamo, zato pa z veseljem poslušamo vsako pravo, iskreno nam govorjeno besedo, katero pa dobro razločujemo j od kakega .laskanja", o katerem govori .Pr. L." Vsekako pa so bile na mestu „Sočine* | besede, ker nikomur se niti ne sanja, koliko j truda smo imeli s prireditvijo one veselice, J koliko zaprek smo morali premitgati in to j ravno od one strani, od katere smo baš nasprotno pričakovali. No, spomin imamo do-beri .Pr. L." se je vsaj potrudil, da je izpregovorii par besed o naši veselici, kakšne-J so te bile, smo videli, a besede so bile ven-I dar; „p o s 1a n s k i list* pa je seveda kakor navadno previsok in prevzvišen, da bi se pečal s takimi stvarmi! Tudi prav! j Toda bodi dovolj I-------- I Kar se tiče veselice same, bi bilo še j omeniti, da se je je udeležila skoraj izključno inteligenca; med to c. kr. glavar Prinzig, g. j dekan vitez Kragelj, dež. poslanec dr. Tuma, sodni svetnik Gabrijelčič, vse tolminsko urad- ništvo in še mnogo druge gospode, katera I je bila vsa z nami zadovoljna, za kar smo j jej hvaležni. j H koncu izražamo še željo, da bi abi- turijentje prihodnjib let tudi prirejali take j veselice ali na kak drug slovesen način za-I ključevali dijakovanje na srednjih šolah. j Abiturijent j v imenu tovarišev. ta Celovca. — Celovški Nemci so že dobro znani radi svoje surovosti in sovražnosti proti vsemu, kar je avstrijskega, verskega in slovenskega. To se je pokazalo, kakor že neštetokrat poprej, tudi pred kratkim. V nedeljo dne 20. t. m. je bila tukaj nemška ljudska veselica. Tu si videl vse polno zastav, a avstrijske nobene, razun dveh starih majhnih poleg vojaške godbe. Pač pa je bilo videti vse polno na vsakem voglu nemških narodnih zastav, t. j. zastav iz države, ki so prepovedane v Avstriji. Razun tega pa so skoro po vseh knjigarnah polna okna razglednic, papirjev knjig, nožičev itd. z nemško zastavo ali z Bismarckovo podobo ali s plavicami ali 3 besedami: Den Brudern im bedrohten Land, \varmfuhlendes Herz, hilfreiche Hand. — Tega c. kr. vlada ne vidi, zato je slepa, pac pa vidi dobro, če je kaj slovenskega, kakor pred kratkim v Celju in % dcc. pr. 1. v Gorici, ko je s silo odstranila slovenske trobojnicel Caveant, consuies, kajti čas je kritičen. V torek 22. t. m. zvečer je bilo zopet nekaj lepega v Celovcu! Priredili so ta večer podpiratelji vseučiliščnega nemškega kat. društva v Solnogradu v Celovcu posvetovalni shod v .Hotel Kartnerhof" na Kardi-nalovem trgu. Udeležencev je bilo še precej dosti, večina duhovnikov. Celovčani so hoteli na vsak način preprečiti ali razgnati ta shod Zvečer okoli 11. ure so prihruli v veliki množini na Kardinalov trg. Tulili, razgrajali in kričali so »Nieder mit den Pfatfen, nieder mit den Sclmarzen«. Metali so kamnje v okna .Hotela Kartnerhof ter so mnogo šip pobili. In vse to so delali pred očmi slavne mevžaste policije in pod oddelkom vojaštva! Ko so se potem ob 11. uri vračali udeleženci domov pod varstvom vojaštva, je metala zdivjana druhal kamenje in enake stvari med nje in je mnogo njih prav znatno rariiia. Nobeden duhovnik se ni smel pokazati na cesti brez varstva. Nekateri so bili šli domov brez varstva, a bili so pošteno nakleščeni! Razvitljeni (!) Nemci so lahko ponosni na svojo .kulturo*. — Drugikrat kaj več. Domače in razne novice. Prvi sodno-pisarnlški izpit sta napravila v sredo na c. kr. t'šjem deželnem sodišču v Trstu gg, Fran Turčič, sodni uslužbenec, in Ivan Pečenko, c. kr. orož-niški stražmešter. €tg. pevkam In pevcem, ki so odšli za počitnice iz mesta, naznanjam, da bode naš pevski zbor — v to naprošen — sodeloval pri koncertu, katerega priredi .Zaveza slov. učit. društev" 10. sept. pri Vaneku. Dve pevski točki bodemo peli #Goričanje sami. Dotične pevske vaje se že pričele. Želeti je, da nastopimo kolikor mogoče polnoštevilno. Zato prosim jdsotne gg. pevce in pevke, naj izvolijo svojo vrnitev tako urediti, da bodo mogli sodelovati. Čitalnični pevovodja. »AdrJatlsehe Post". Včeraj je izšla 16, številka »Adr. Post". Kakor prejšnje, tako prinaša tudi ta mnogo zanimivega gradiva, tako, da se list sam najbolje priporoča. Italijanom je »Adriatische Pest", kakor jo imenujejo, trn v peti. Iz sestavkov proti nji v laških listih je videti, kako težko gledajo list, kateri razkrinkuje italijansko početje ob Adriji. Zato pa naj bi vsi pridno posegli po listu. — Biti ali ne biti. - V zadnji .Gorici" čitamo: .Dr. Gregorčič je z nekaterimi ožjimi somišljeniki kupil tiskarno in ustanovil svoj list. To je bila njegova (namreč Gabr-~ ščekova) .afera*. Biti ali ne biti! A pokazati ni smel, kaj ga prav za prav peče, vsprejel ni svoje »afere" za svojo, ampak Tumovo". — Tu je menda povedano dovolj jasno, da dr. Gregorčič je vkupil tiskarno v ta namen, da uniči Gabrščeka. .To je bila njegova »afera". Biti ali ne biti!" "' em mu je napovedan boj do skrajnosti, ukaj torej priznava »Gorica* prav odkrito namen tiskarne; na drugib mestih v .Gorici" pa čitaš: »Kdo ima kaj proti Gabrščeku. Protestujemo proti temu, da smo proti njegovi osebi* itd. Tako pisarenje se pač obsoja samo po sebi, in gotovo ni v čast .narodnim voditeljem", katerim preti pa baš tista nova podjetnost z .biti ali ne biti"! — i Odkod prihaja gonja. — .Gorica" pravi: »Saj je splošna sodba, da vsa gonja proti poslancu Berbuču in tudi proti njegovim tovarišem prihaja od dr. Turne". Na to ta-le odgovor: Gonje proti prof. Berbuču in njegovim tovarišem sploh ni, pač pa je gonja prof. Berbuča in tovarišev proti dr. Tumi in Gabrščeku. Tako se glasi .splošna sodba"! .Gorica* je menda dosti jasno in glasno v imenu 8 poslancev in odbornikov »Sloge* napovedala gonjo proti dr. Tumi*. To ve vsakdo, tega ne taji nikdo, le »Gorica* trobi v svet neresnico o tej reči s tem, da pre • obrača neovržna dejstva. In tista gonja je tako ostudna, da se je nekateri, ki so jo podpisali, že sami sra muj ejo. Tako je rekel nedavno nekdo, ki je tudi podpisal tisti zloglasni izjavi proti dr. Tumi: »Zal mi je, da so me ujeli; prav sram me je"! Kaj vse piše »Gorica«. ~ Cujte: »Že za volitve v deželni zbor, ki bodo morda še le čez dve leti, imel je pripravljeno listo svojih kandidatov. Tega postavi tu, ortegatam". Glejte ga, tega preklicanega dr. Tumo I Kar dve leti poprej že ima napravljeno listo kandidatov za dež. zbor! Kdo le bo verjel takim smelim trditvam! Pač pa vemo vsi, da imajo že pripravljenega kandidata za deželno od-borništvo, čeprav je deželni odbornik še dr, Tuma. Ker imajo že kandidata, zato pa so zahtevali od dr. Tunie, naj odstopi kot deželni odbornik. Seveda na tako mesto ne spada kak »odvetniški kandidat", temveč mora biti najmanj —profesor. Ali pa bi bilo po doseženju njihovih, želja delovanje na tistem mestu vspešneje in bolje od sedanjega, to pa je pri sedanjih »narodnih voditeljih" postranska reč. Da se le željice izpGlnijo iz-vestnim gospodom! Poslanica In odgovor. — G. Gabršček je bil priobčil v 65. št. »Soče« poslanico na naslov preč. g. dr. Gregorčiča. V isti navaja iz .Gorice" to - le; ... . »zato si dovoljujemo vprašati »Sočo*, ali misli, da pride naša tiskarna v tako zvezo s »Šolskim domom % v kakoršni je bil njen lastnik s pn sojilnico, ko je bil njen blagajničar, ali pa v kakoršni je bil njegov raCun za knjige, katere je plačala posojilnica '/a Šolsko biblioteko«. Na poslanico, v kateri zahteva Gabršček od dr. Gregorčiča zadoščenja, ni odgovoril Gregorčič, temveč uredništvo »Gorice" piše:; ^.fc. . ^ " »Kdor n i mi s t iT n a^nej) o"5terio dotiko „Š. d." z našo tiskarno, ne more tudi nasprotno misliti 5? našo primero. Naj pove g. Ga'bršček, kaj je mislil s svojo opomnjo o pretesni dotiki uprave »Š. d." z našo tiskarno in i ni a-"»-d-?o*or na našo pri mero". H gornjemu delu iz »Gorice", v poslanici ponatisnjenem, je pripomniti, da pač vsak čitatelj mora brezpogojno ga umeti tako, da Gabršček je prišel v nepošten« dotiko s posojilnično blagajno, kar je pač najgrozneje, kar se more reči o javno delujočem možu, kakor je Gabršček. Kaj je mislila „ Soča * s svarilom: glejte, da ne pride uprava „N a-rodne tiskarne" preblizo v dotiko z upravo ,Š. d/, je lahko umsti, ali kar je mislila, bi veljalo za b o d o č n o s t, katera »Gorici« ne bo briljantna. Zato je svarilu »Soča" pred pretesno dotiko s »Šol. domom", ki utegne priti na boben zaradi »Gorice", ako se narod ne postavi na noge in je ne zapodi ven! Gabršček torej nI očital v svojem odprtem pismu dr. Gregorčiču ni-kakega nečastnega dejanja, temveč ga je le svaril za bodočnost, „Gorica" pa pravi... »ali misli, da pride naša tiskarna v tako zvezo s .Šolskim d.", v ktkoršni je bil njen lastnik (t. j. »Soče«), s posojilnico, ko je bil njen blagajničar itd. V »Gofici*~je torej Jasno in ožlto podtlkano Gabrščeku nečastno dejanje, kar je pač vse kaj drugega, kakor koga posvariti za bodočnost. Tak, je to stvar vsakdo razumi, :•!«,¦¦> ie tudi obvezan dr. Gregorčič v sv-- *»i glasih* »Gorica* dati zadoščenja Gabršc« \ km m«*i!) podtikanj, s katerimi se jruitjc križnjema poštenje in fcast, pač ni';«5 ¦ n? mois *vi>eti nekaznovanih! Toliko v o,;-. - „Gorici" in v ravnanje dr. Gregorčiču, Klici po spravi. — V našem listu je bilo Že več dopisov, kličočih po spravi, filiali smo jih dalje v ?Ed." in tudi zadnji »Prim. list" prinaša dopis, i/, katerega doni klic po spravi, Dopisnik je mnenja, da je še vedno mogoča sprava. Zato predlaga, naj se skliče izredni občni zbor »Sloge", da se pojasni reči. — Saj sta bila že dva občna zbora, od katerih smo pričakovali pojasnil in sprave, a teh ni bilo, ker stranka dr, Gregorčiča z dru-govi ni prišla na zbor z namenom sprave, temveč razdora. O tem mora bili prepričan vsakdo, kedor se je udeležil tistih dveh občnih zborov. Nakup tiskarne, ustanovitev lista .Gorica" itd. pač no kaže dela po spravi, temveč očito stremljenje po ločevanju. Zato pa tudi pravi »Pr. list': „Besede o spravi so le prazne pene!" »Gorica« se pa naravnost norčuje s klici po spravi, češ da na take dopisnike upliva le »pasja vročina pasjih dnij*. Sedaj pa naj se vpraša »devica-Go-rica": Kdo je kriv razkola, kdo dela razdor, kdo ga je zanetil itd., kakor vedno piše proti »Soči*. Tako je, prijatelji! Krivdo razkola zadeva Vas in nikoga drugega. Tičji semenj. — Včeraj na dan sv, Jerneja je bil v Gorici tako zvani »ptičji semenj". Ta semenj je bil privabil zopet nekaj več življenja v goriške ulice, katere so drugače sedaj ob času počitnic skoro do cela prazne. Živahno trženje je bilo zlasti na Travniku, po Raštelu in pa na Starem trgu, kjer so prodajali ptiče in ptičji lep. Gorski trgovci in obrtniki so vabili v slovenščini naše okoličane, Brice, Vipavce in gorjane v svoje »botege", s kratka kamor si stopil, povsodi ti je zadonela na uho slovenščina, in nič nisi čutil, da stojiš v »laški* Gorici. Hvale in posnemanja vredno. Gosp. dr. Ignac Kotnik, c. kr. notar v Tolminu, je poslal g. Andreju Vrtovcu 40 kron z nastopnim pismom: Slavni odbor »Sadjarskega društva« v Tolminu. Uvidevši letos pri razdelitvi drevesc lep vspeh društvene derevesnice in veliko zanimanje tukajšnjega prebivalstva za sadjerejo, dovoljujem si slavnoistemu poslati v prigibu štirideset K v ta namen, da se porabi 20 K za plaCanje udnine 20 pridnim, nepremož-nim društvenikom in 20 K pa odmeri za nagrado, kojo naj slavnoisto razpiše za najbolj pridnega in vspešno delujočega manj premožnega sadjerejca v tolminskem sodnem okraju. Z odličnim spoštovanjem udani Dr. 1. Kotnik, I. r. Društveni odbor gotovo z veseljem naredi svojo dolžnost pri prvi prihodnji seji. —- Drevesnica »Sadjarskega društva" v Tolminu je res krasna in plodonosna ter veli-*ega gospodarskega pomena na Tolminskem. Z letošnjim letom pričenši se bode dobilo vsako pomlad okoli 4000 velikih in krepkih triletnih cepljencev najžlahtnejših in za te kraje najprikladnejših jabolčnih vrst. Vredno je, da si to drevesnico ogleda v Tolmin pri-šedši vsakdo, ki je vnet,, za kmetijski napredek. Drevesnica se nahaja v baron Witikler-jevi brajdi. Društveni tajnik g. And. Vrto-v ec jo drage volje vsakomur razkaže in daje. na morebitna vprašanja pojasnila. Nesreda. — V torek proti večeru se je zgodila pod IMrzlekom blizu Piavij nesreča. Na nekem vozu -poleg sodčkov za pivo je sedejo 11 ženslfajcar se je voz preobrnil ter je padlo ž njega ,s sodčki vred 9 žensk, ki so prav močno ob kamenje pod cesto zadele ter so vse nevarno ranjene. Dvema se je posrečilo, da sta se obvaroyale padca pod cesto. Zahvala. — Slavna »Hranilnica in Posojilnica" v Cerknem je blagovolila podariti za razne potrebščine pridnim, revnim učencem tukaj, šole 27 gld. Za ta veledušni dar izreka podpisano vodstvo v imenu šolske mladine najiskrenejo zahvalo. Šolsko voditeljstvo v Cerknem, dne 20. avgusta 1899. Voditelj: 1. Hrast, 1. r. V Sencah bo dne 6, septembra t. 1. običajni vsakoletni trg; po trgu popoldne bo plesna zabava. Starašliistvime volitve v Šcuipusii so se vršile te dni in so bile prav burne. V 2. in v 3. razredu je zmagala opozicijska stranka proti stranki Fagnnelovi, dočim je slednja prodrla v i« razredu. Opozicija vloži ugovor proti volitvi 1. volilne skupščine. V Ziiloščnh so god sv. Lovrencija — kakor se nam poroča - obhajali na običajen slavnosten način. Procesije okoli cerkve se je udeležilo obilo ljudij. Že tu je bilo slišali lepo ubrano petje, katero pa je bilo najlepše pri maši, ki se je darovala po blagoslovu. Dopisnik trdi, da pevci so peli vrlo in precizno, da kaj takega ni kmalu slišati, kar je le poveličevalo poboziiost. Razne vesti Iz $turlj. — Poročajo nam: Zopet je med nami v Trstu in dru-godi dobroznani gospod Ili-abroslav Vogri č, učitelj glasbe, ki podučitje tukajšnji tambu-raški zbor, kateri priredi tekom prihodnjega meseca veliko koncertno veselico s tatubu-ranjem, petjem itd. Program bode, sodeč po vajah, obširen in jako zanimiv; za prijatelje glasbe torej izreden užitek. V prvi polovici prihodnjega meseca bodemo imeli sv, birmo; o tej priliki bodo blagoslovili nove orgije, katere že postavljajo. Ne moreni zamolčali, da smo imeli v Šturiji v tekočem letu 4 javne plese vkljub prijaznemu in rezkemu opominu č. g, župnika, ter ob »kvinliziuoh* zdiliujočim materam. To dovoljevanje gotovo ne dela časti g. županu, ki je izvoljen, kakor pravijo pri nas, ,na katoliški podlagi". Na Krasu nekje živi kmet, čegar premoženje se ceni trn 1GO0 gld. Poročajo nam, da ta kmet je bil dolžan nekemu obrtniku svoto 14 gld. 30 kr.In ta obrtnik je spravil, čeprav najzadnji in najmanjši upnik, kmeta „na boben". Govori se, da to je bilo r^kako sporazumljeno med dolžnikom in upnikom. Cudtio se vidi poročevalcu, da se niso pri dražbi prej omenjenega premoženja nič prikazali drugi upniki ter dostavlja: »Jako nejasna se nam zdi ta stvar. V tem slučaju se ne ve, komu se hoče pripisati neprisostvo-vanje drugih upnikov. Ali so bili upniki zanikrni, ali pa zato, ker se je godila vsa stvar tako skrivno". Dopisnik zaključuje: „To smo hoteli objaviti, da se svet čudi temu dogodku ter da ga sodi!" Iz Zgoniktt nam poročajo: Kakor običajno se je stavil tudi letos rojstveni dan Njeg. Vel. s sveto »našo, kateri je prisostvovalo starešinstvo. Po maši se je zbralo poslednje v krčmi g. A. Radovica, kjer se je slavil na dalje dan med dnevu primernimi govori. Ob tej priložnosti se je nabralo za nov podporni zaklad za ubogo šolsko mladino v Zgoniku znesek gld. 260. Hvala prisrčna darovalcem. Na postaji v Nabrežini ni niti jed-nega slovenskega napisa, čeprav stoji Na-brežina na Čistih slovenskih tleh. Marsikateri potnik se je že čudil temu, ali zboljšalo se ni. V včerajšnji ,Ed." pa smo čitali poziv domačina v Nabrežini do županstva, da naj isto poskrbi, da se da. v Nabrežini slovenskemu jesiku to, kar mu pritiče. Prav tako! Proč z odjenljivosljo, tirjajmo za naš jezik povsodi ravnopravnost; na domačih naših tleh pa celo se ne sme šopiriti tujščina! Pa ne te v Nabrežini, tudi drugodi bi bilo treba takih pozivov, da bi se zdramili iz narodnega spanja! — Kar se tiče uveljavljenja jezika, učimo se kaj od Italijana, ki na svojih rodnih tleh ne da prostora drugemu kot svojemu jeziku, pa tudi drugodt hoče ga imeti povsodi na prvem mestu. Prizadeta županstva, ganite sel Moško truplo s« našli v Soči pri Farri v Furlaniji ter je potegnili na suho. Truplu se je poznalo, da je moralo ležati v vodi že lep čas, ker je že razpadalo; obleka je bila deloma raztrgana, deloma je ni bilo več. Ponesrečenec je moral biti star blizu 40 let ter najbrže delavec, kolikor se je dalo razsoditi. 'Truplo so prenesli v Farri v mrtvašnico ter je zakopali potem, ko si je isto ogledala soclnijska komisija. Sodijo, da truplo bi bilo kovača Križnica iz Deskel, katerega klobuk so bili našli ob Soči — kakor smo poročali svoj čas — ter ni bilo potem o njem nn duha ne sluha več. Križnic je imel tačas seboj 200 gld. ter je pil v neki kremi v Kanalu. Trdo, da je rekel, da pcjde, da ga ne bo nikdo več videl, toda kdo kaj takega še ni rekel, zlasti ako s«* .gatrle skrbi. Križnic je bf~imm človek, priden delavec in skrben družinski oče. Sploh mislijo, da. sam ni skočil v Sočo, temveč da je bil storjen zločin. Tam, kjer so našli klobuk, je velika drča v Sočo. Kdo ve, če ga niso tam; napadli, mu pobrali denar ter ga pahnili v vodo? — Nekega človeka so imeli.jia .sumu,„da bi bil utegni! napraviti oni zločin, so ga zaprli, ali zopet izpustili, ker se mu ni moglo ničesar dokazati. Pa sčasoma že pride resnica na dan. Kopeli v ftr»4ežu. — Iz Gradeža so se vrnili otroci, ki so bili radi škrofuloze v kopelih, v soboto zvečer okoli 10. ure v Gorico. Bilo je 5 žardinjer in v njih 65 otrok iz mesta in z dežele. Spremljal jih je tajnik odbora za te kopeli g. Jak. Cristofo-letti, ki si je stekel že mi'Ogo zaslug v prilog taki ni nesrečnim otrokom. Otroke, ki so se odpeljali iz Gorice, je čakal poseben voz tik jezuvitske cerkve na Travniku, kjer so se žardinjere bile ustavile. V Gradec jih je odšlo 40, v Ljubljano 22, v Trident pa 35; oni otroci, ki so prišli z Dunaja, ostanejo v kopelih še 10 dnij. — Vspehi so tudi letos povsem povoljni. Razglas c, kr. finančnega ravnateljstva v Trs tu. Prihodnje tedne se bodo vršile dopdnilae Volitve na mesto onih članov in članov-namestnikov pridobninskih komisij, ki so izstopili po žrebu ali iz drugih razlogov. čas in kraj volitev, kakor tudi točneje odredbe glede postopka pri taistih razvidijo se iz uradnega razglasa v »Osservatore Trie-stino« od 14, t. m„ iz razglasov davčnih oblasti, ter iz volilnih legitimacij, katere dopoš-Ijejo davčne oblasti plačevalcem pridobnine. Veljavne so sanjo one glasovnice, koje izdajo oblasti, ter so pravilno podpisane od volilen. Volilne legitimacije z glasovnicami vred pošljejo se lahko mi volilnega komisarja tudi po pošti, pa frankovano. Razgled po svetu. K položaju. -- V* »Information« ci-tamo, da se ni bati, da hi obstrukcija preprečila izvolitev delegacij. To se more zgodili le potom pretepa in kravala. V to svrho pn je potreba ljudij, velikih mas in teh ravno ni. Nemško liberalno veleposestvo ne pojde absolutno ne za tako ohstrukcijo, istotako ne Maulncrjeva skupina. Pa tudi krščanski eo-cijulisti se ne bodo upali preprečevati izvolitve delegacij, kajti Lucger, Lichtenslein itd. so stari Avstrijci, in ti možje se ne pregreše proti cesarju in državi s preproiienjem izvolitve delegacij boš tako lahko, kakor bi kedo mislil. Izvolitev delegacij zamore preprečili edino le desnica. Ako bi prišla ta do spoznanja, da je umestno, preprečiti izvolitev, tedaj bi se res to preprečilo, kar bi pa celo ustavo tirplo v hudo akutno krizo. Pa tudi tega ni pričakovati, ker takih pojavov v celoti na desnici ni, in tako je upati, da se volitve v delegacije izvrše kakor običajno. V isti Jnformation* čitamo tudi razpravljanje, !i-ima naš državni zbor še sploh večino, katera gre za ministerstvom. Za stranke na desnici, zlasti za slovanske, vlada ni nič storila, proti njim pa dosti, novi davki, L 14. itd. tudi posebno ne dopadajo volilcem, in tako je število nezadovoljnih na-rastlo. Državni zbor ne deluje, pa tudi ni videti na sploh nikakega dejanja, kar bi omogočilo le količkaj sporazumljenje. Do kakega sporazumljenja seveda sploh ne pride, o tem ni govora. Vlada se mora opirati le na Slovane v prvi vrsti, ako hoče, da sploh državni zbor še deluje, postopati pa mora d?lje drugače z desnico, kakor postopa do zdaj. Ugodi naj njenim opravičenim zahtevam, da r«jre računiti vedno na njeno pomoč, potem se Se da počasi streti tudi obstrukcija, ne pa delati proti desnici, kar se v istim", žalibog, godi. Slovanom na jugu se godi najslabše, kar mogoče, pod sedanjo vlado, kateri stoje" na desni naši poslanci. — Da pa hi se reči obrnile že tako ali tako, za to pa je potreba celega moža, državnika izrednih lastnostij, kar pa grof Thun ni in umevno nikdar ne bo. — § 14. — „W;ener Zeitung* objavlja na podlagi § 14. cesarsko naredbo, s katero se svota, določena melioracijskemu zakladu iz državnih sredstev, povišuje na 1,000.000 gl. in se vrhu tega istemu zakladu odkazuje izredna dotacija 900.000 gld. Nadalje objavlja „Wiener Zeitung* naredbo ministra za pravosodje o sporaiuroljenju s finančnim ministrom o hranarini in hodarini sodnim slugom ter o pristojbinah istim za dostavljanje spisov. Slednjič naredbo ministerstva za notranje stvari o razvrščanju delavcev, obvezanih v zavarovanje za slučaj nezgod, v nevarnostne razrede ter o določanju odstotnih postavk posamičnih razredov. Uravnava plafc državnih slug. — Cesarska naredba, izdana ravnokar za uravnavo plač državnih slug, ki dobivajo plačo, neposredno iz državnih sredstev, določa od 1. septembra do Si. decembra 4 kategorije: I. s 700 gld. letne plače, II. s 600, lil, s 500 in IV. s 4O0 gld. Starostne doklade za vsakih defimtivno dovršenih 5 službenih let po 50 gld. in se bodo uračunovale v penzijo. Za definitivna službena leta, dovršena pred to naredbo, velja pravilo, da znesek starostne doklade ne smepresezati 100 gkU Aktiviietna U. 30%, zr. m. 2H h* za IV. 20% -plače. Za člene unifonuovane, varnostne straže in redarstva ter policijskih agentov znaša plača nadzornika I, razreda 7O0 gld., n. razreda , 600 gld., stražarja I. razreda 500 gld., II.: razreda 450 gld. Službena starostna doklada' po dovršene« 3. službenem let« 80 gld., no 6. 601 gld., po 9. 90 gld., po 12. 120 glaV po 16. 160 gld., po 20. 200 gld. in po 25. 250 gld. AkUVitetne doklade so kakor ravnokar navedene. Za provizorične in defini-tivne sluge poštnih in brzojavnih zavodpv znaša plača za. I. razred 1. stopinje 700 gld., 2. stopinje 650 gld,, 3. stopinj« 600 gld. Za H. razred 1. stopinja 60O gld., 2. 550r 3. 500. Za IH. razred 1. stopinja 500 \gld., 2. stopinja 450, 3, 400 gld. Službene starostne doklade, ki se uracunajo v penzijo, znašajo za vsakih 5 dovršenih let 50 gld., ne smejo pa presegati 100 gld. Aktivitetne doklade so kakor poprej omenjene Prehodno določilo zahteva, da noben sluga ne sme dobiti ma-njega ukupnega plačila, vračunljivega za penzijo, nego ga je imel že pred naredbo, Morebitno diferenco po dokladah, ki se ne vračunajo v penaijo, je vzravnati, Raznoterosti, — Bivši slov. dr«, po-sianec grof Btargheri je umrl. — Wolf je hotel govoriti na zborovanju druStva ,AU-deutscher Verband« na Saksonskem, pa re-darstvoje to prepovedalo glede na zvezno razmerje med Nemčijo in Avstrijo. — V Ljubljani otvorijo prihodnji mesec »Mestni , do m«. - 28, avg, bo 150. rojstni dan «iem-s \ skega pesnika. Goetheja. Praznovali gi", bodo slovesno po Nemčiji in tudi v Avstriji. — Dr. Evg, Kegri, zet celjskega župana, je bil obsojen na 3 dni zapora, ker je pri znanih izgredih v Celju pljuval na slovenske dame. — Železniško rninisterstvo namerava na neki lokalni progi n* Češkem poskusili električni obrat pri osebnih vlakih. Co se obnese dobro, se tak obrat uvede na vs.»h lokalnih progah. — Prof. Jiil, Glo-wucki, dosedanji vodja slovensko - nemških razredov na gimnaziji! v Celju, je imenovan ravnateljem velikega glmn&fcija v Murlboru. — V Parizu s0 bili te dni raznesli novico, da jo bil predsednik republike Loubot za-vratno umorjen, kar pa ni res. NcittSkl izgredi, — V Graslicuh, v Ilobu, v Aschu, v Zatcu se pojavljajo Izgredi, ki nosijo na sebi očiten znak punta. Pod pretvezo, protestovali proti § 14, in proti novim davkom, prirejajo Nemci v navedenib mestih izgrede, naperjene proti poliUSkirj ' oblastim in proti državi. Poslopja okrajnih glavarstev kamenjajo, streljajo na orožnike, cesarske orle snemajo ter jih mečejo ob tla, zraven pa prepevajo velikoneinske pesmi ter vsklikajo sinit Avstriji. Vsa ta razdivjanost je plod Wolfov. Njegovo protiovstrijsko po-čenjanje dobiva vedno večje dimenzije, nemško ljudstvo na Češkem je nnhujskano, ali vse kaže, da bo še vedno huje, ker politiSke oblasti s takimi zločinci nečuveno prijenljivo postopajo. I\xlržrtvljcnje rcrtarstvu t Celju.— Občinski odbor celjske okolice je v svoji zadnji seji sklenil vložiti prošnjo pri vladi, da se uvede v Celju nemudoma c. kr. redarstvo pod neposrednim poveljstvom c. kr. glavarstva ali posebnega ckr. komisarja, ker pri zadnjih izgredih Slovenci in Čehi od celjskega mestnega redarstva in od mestnega urada niso dobili nikakega varstva. Zahtevo Slovakov. — Slovaki nameravajo v kratkem predložili ogrskemu državnemu zboru spomenico s svojimi zahtevami. »Pesti Naplo" sicer že navaja take zahteve, ali te so grozno skromne; najbrže ni dobro poučen. Slovaki po svojem številu pac smejo zahtevati, da se jim da pristop v upravo, v sodišča in pred vsem v šole, koder se šopiri skoro sama ogrScina. Vsekako pa se Slovaki dvigajo in zavedajo ; želimo jim vsega vspeha ! Drcyfiw* — Labori je že ozdravel ter že prisostvuje obravnavam proti Drevfušu. Razprava se nadaljuje; zaslisavajo se Se vedno priče, ki govore" sedaj obteževalno za Drevfusa, sedaj v njegov prilog. Obravnava utegne trajati dolgo časa. Drejfusovi pristaši upajo na ugodno rešitev obravnave, zlasti ker zagovarja Drevfusa zopet Labori, ki je natančno poučen o vseh rečeh, ki se tičejo pravde. Pari«. —Med tem, ko teče vRennesu ona zanimiva pravda proti Drevfušu, se vrše v Parizu nemiri. Anarhisti in drugi nezadovoljni življi dvigajo svoje glave ter hočejo obrniti vse obstoječe. Poleg izgredov, zadnjič omenjenih, so prišle na vrsto tudi bombe. Na obrežju borzineni je te dni počila bomba. Sreča je bila, da se je to zgodilo zvečer. Poškodbe na poslopjih so znatne, človeka ni bilo nobenega blizu. — Na Francoskem se bojujeta republikanska in monarhistiška misej, Kug«. — V* Aleksandriji ni bilo 8 dnij nikakega slučaja kuge; no, sedaj se je zopet pojavila. NTa Portugalskem se kuga širi, Y Oportu je množica celo demonstrovala proti zdravnikom, ki zdravijo obolele na kugi. — Španija je zaprla mejo proti Portugalski. ZakftJ ne \ Za deželni italijanski realni gimna/Aj v Pasim so že imenovani ravnatelj in več profesorjev, ali o hrvatskem gimnaziju v tem poglodu se ni Culi ničesar. Zakaj ne ?; Ali hoče vlada res povsodi voditi z& nos tiste, ki jo podpirajo na Dunaju? V Boljuntt pri občinskih volitvah te dni je bita zmaga na hrvatski strani. Te zmage bi "se veselili, ako bi ne imeli žalostnih skušenj, da vlada tako nerada gleda hrvatske občinske zastope ter iste, če le mogoče, odstrani, da pride občinska uprava v italijanske roke. Kdo ve, če se ne zgodi kaj takega tudi v Boljunu? Srbija, — Kakor je posneti iz raznih hrvatskih listov, postopajo v Srbiji z nekaterimi ujetniki izza napada na Milana prav nečloveški. Ječe se polnijo v celi Srbiji z vsakim dnem. Zadostuje, da le kdo aove pri oblasti: ta in ta je tako nespodobno govoril o Milanu, pa ga takoj zapro. V zadevi raz-žaljenja razkralja pa preki sod ne pozna ni-kake oprostitve. So priče, ki žive le od laž-itjivega pričevanja ter po raznih sodiščih pričajo na vse, kar se hoče. Za tako pričevanje so plačani. V Belerogradu sedaj ni drugih listov nego samo službeni so, ker je odstranila vlada vse druge, kateri jej niso bili po godu Ti listi pa pišejo to, kar jim vlada na-rebra. Tako je »oficijelno* v Srbiji vse za-dovoljno; tisti, ki niso zadovoljni, pa ne smejo govoriti. Madjarizaelja srbskih občin. — .Bud. Hir" prinaša tako vest: V županji Baranva se je pokazal rodoljubni polet. Zgodovinski podatki dokazujejo, da vsako selo v županiji pred 200 leti je imelo madjarsko ime; z naseljevanjem Srbov in Nemcev so se spremenila ta imena v tuja. Sedaj se dela na to, da se ista pokvarjena imena krajev odpravijo ler se nadomeste s pravimi ma-djarskimi. Tako dobi v kratkem okoli 400 srbskih občin madjarska imena. InjižGvnost. Hrvatski narod. — Izšlo je drugo iz-danje te knjige, iz katere je bilo lani državno pravdništvo zaplenilo celo vrsto odstavkov, vsled česar je bila nastala velika škoda pisatelju, podjetnamu župniku Jemeršiču. No, kljubu temu je priredil drugo izdanje, in tako leži pred nami knjiga: »Hrvatski narod". Že sam naslov pove, kaj da obsega, namreč zgodovino hrvatskega naroda. Knjiga je pisana poljudno in razločno, zato sežejo po njej sigurno v prvi vrsti Hrvatje in za njimi isti, ki se zanimajo za povestnico bratskega nam naroda. Knjiga stane 1 gld. 20 kr., po pošti 15 kr. več. Naročila sprejema Ivan Nep. Jemeršič, župnik, Grubišnopolje, Hrvatska. Povjest kraljevine češke. — Pohr-vatil župnik Jemeršič. Stane 2 gld. s poštnino vred. Dobiva se pri pisatelju, kakor zgorej. Seiden-Damaste 75 Kr. bia fl. 14*65 p. Met. — sovrie schvrarze, weisse and farbige Hann*b«rg-Salda von 45 kr. bis fl. 1465 p. Met. — in den modernsten Geiveben, Farben and Dessins. An Private porto- and stenerfrei los Haas. Muster nmgehend. 6. Henneber? 's Seiden-Fabrikeu [k o. k. Hofl.] ZCRICH. (5) Št. 544. Razglas. Podpisano županstvo naznanja, da odda dne 10. septembra 1899. ob 10. uri zjutraj v obe. pisarni delo jedne nove hiše. Načrti in prevdarek je do dneva dražbe v obč. pisarnici na ogled razpoložen, da ga ob uradnih urah vsakdo lahko pregleda. Delo je cenjeno na 1271 gld. 71 kr. Kdor bode hotel dražiti, položiti bode moral postavno varščino. Županstvo t Št. Andrežn dne 21. avgusta 1899. Županov namestnik: ZAVADLAV. Dobro vpeljani zavarovalni in za stroje za Kranjsko in Primorsko sprejme takoj z najugodnejšimi pogoji enega ali dva ptoi agenta z najvišjo provizijo. Prednost imajo oni, kateri so že delovali v kaki zavarovalnici. Zahteva se zmožnost slovenskega in nemškega jezika v pisavi in besedi. Najmanji zaslužek je 50 gld. mesečno. Več v našem upravništvu. Dva dijaka se sprejmeta takoj na stanovanje in hrano v slovensko družino. — Ponudbe ie pošiljati v ulico Corso Fr. Gius. št. 19., III. nadstr. na levo. e učenca za trgovino z manufakturnim blagom v Oorlcl, .Zahteva se popolno zmožnost slovenskega jezika ter nekaj lafCine ali nemščine. Ponudbe na upravništvo našega JMa. Šest dijakov sprejme slovenska družina na stanovanje in hrano. Več pove upravništvo tega lista. Domača slovenska gostilna ^ftan *\)aUUc v Trstu v ulici Solitario it. 12 toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko in okollčansko vino. Daja se tudi vf^o na debelo krčmar-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna. Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Frau Valetlž, krčmar. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi * prvo ceno - srebrno svetinjo Tnarna umik toievaialh priprav JOS. 1TIHDYŠ-A, v Pragi na Smlhovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpotoču-očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so Yedi\o v zalogi. Ceniki, proračuni in naMi za popolne telo vadnice poSilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. . —3 Poprave Izvršuje po najnižjih cenah. & V Ctricl - Nunska ulica 14-16 -- V Srnici Prodajal niča edina mehanizma popravljalnica šivalnih strojev Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobd od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese. Garancija 5 let. M. SULIGOJ, urar v Kanalu. Ve*ifca zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschiffchen in Itundsc-hift-chen »Afrana" s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuti), šiva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji za Šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred. Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni. Garancija 5 r^arol praščiK, pekovski mojster in sladčiear v Goriei na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno ipostežbo po jako zmernih cenah. jLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi 3Vojo (S. d.) tiskarno črk na perilo. (P. cl. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom t Stolni ulici St. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaj« kavino prlmeso iz tovarne ARHOLD & GUTMaNN z Dunaja. Zaloga žveplana družbe av. Cirila in Metoda. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica it 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in naifineje vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubnje točno in hitro postrežbo. OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-letnem praktičnem svojem delovanja v prvih goriških izdelovalnicah utež otvoril v Semeniški ulici štev. 8 astno zalogo z iztfalovaliiico tehtnic raznovrstnih sistemov in vlita«, v kateri izvršujem ?sa naročil*, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvrženem delu more dati slavno županstvo v ŠL Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, Šivalne stroje in slifnc reči. Imam glavno zalogo kolas prvih amori-kansklh sistemov, katera so priposnana naj-koljia. — Vedno pripravljen na izvršitev se belež udani KAROL KOIMEL, 02—6 v SemeniSki ulici Mcvilka 8 Prave in edine želodčne kapljice, (Varstvena ,n„»ktt>. Zdpavih|araofi toh kapljic je liepro-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavIjonjOj če se jih dvakrat na dan po jedno Žlicico _ popije. Okrepi po- Sv. Anton Paddv. kvarjeni želo de e store, da zgine v kratkem času omotica in životea lenosi (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji je. —9 Gena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve ifi 'poSiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Goriei. Razglednice krasno dovršene od 20—25 gld. 1000. NaroČila sprejema Anton derklč, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačnu. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah. Štev. 359 op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil II. četrtleta, t. j. mesecev aprila, maja in junija 1898. začne v ponedeljek, dne 11. septembra 1899 ter se bo nadaljevala naslednje četrtke ii ponedeljke. Ravnateljstvo zastav nI ce in ž njo združene hranilnico. V Gorici, dn* 10. avgust,-« 1899. 188 do 388 gld. mesečno iKUTSSj Z nikaka nevarnost. - Ponudbe pod Luc reloher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. »Prva izarsta Ma" v SOLKANU pri Gorici je otvorila 1. maja t. 1. v novih prostori g-osp. Otona Lenassija . ianifino tovarno vsakovrstnega pohištv ter strugarsklh Izdelkov. Izdelovalo se bode z najnovejimi stro vsako delo, spadajoče v mizarsko in strti garsko obrt. V svoji veliki zalogi v Solkanu k|er se bode prodajalo na drobno Ii debelo, Ima v veliki Izberi nnjmoder neje Izdelanega pohištva za spaln In sprejemne sobe ter za salone. -Nadalje Ima v zalogi vsakovrsln strugarske Izdelke. Pismena naročila je pošiljati direktn na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidni Tovarna se nahaja nad Lenassijevii mlinom, zaloga pa v hiši štv. 8 v prostori »Uršul in k". ggffJfcgSSgga Kava družbe sv. Cirila In Metoda? PggLggggg Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz ciste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in »Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". Dobiva se povsod I Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani. cSžSžr Sjpj Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda I ffJtfSHEflržž I i Odlikovana tovarna j in velika zaloga vsakovrstnega pohištva m Ivan DoUak m v Solkanu nri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Drod). Prevzema vsako naročilo v mizarski ali strn-garski stroki od priprostega do najličnejšega izdelka. Izdeluje točno in po najnižjih cenah, da se ne boji nikake konkurence. BOGATO ^______-^______^. ZALOGA preskrbljena Zaloga Kulanina postrežba* vseli, k mizarski obkladltov (rciM&a) v najrazličnejših vrstah. strugarski stroki spadajočik potrebščin,