nUTiii» ii?vi!lki> siuni- 1 krono.
S»'«'
{jab£ja vsak felrlek In ve!.'a a M^tnino vred alt « Mariboru s L.šrfJenjem na ^ o m la ček» leto So Kr v>oi leta 20 K, m četrt leta gt K. Izven Jugoslavije 50 K {■¿«ro&itna se pošlje na uprav rnžtTO .Slovenskega Gospodarja' v Mariboru, Koroška cesia št. 5
tis» s« dopošllja do odpovedi aročnfna se plnčule narprej. , i— Telefon štev. 220. —:—
'•m <m
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
18. lt)«V.
SSKPlbop, dne 4. maja, 1921.
Zadnja navodila za občinske volitve.
"j. .V vsaki občini, kjer se vrši volitev, morajo naši vodilni možjr vsakemu našemu volilcu naznaniti, katera Skrinjica je naše stranke, Napišite vel že plakate, na katerih je označeno n. pr. tako-le: Volilci! Skrinjica na-še Kmetske zveze (Slovenske ljudske stranke) je na I- mestu (ali na II.).
2.	Predstavniki morajo biti na dan volitve že zjutraj ob 7, uri na volišču? Vsak predstavnik je pravi član komisije. Predstavniki naj strogo pazijo , da ne bodo nasprotniki v komisija iz-vršiJi kake lumparije. Pred začetkom volitve preštejte glasovalne krogljice, in se prepričajte, ali so Skrinjice prazne. Za všako nepravilnost zahtevajte zapisnik.
3.	.Volilni odbor, t. j. agitatorji, morajo imeti agitacijo dobro "razdeljeno. Noben naš volilec ne sme ostati doma. Po mnogih občinah bode glas I osameznega volilca odločil zmago. Razdelite si volilce v občini med posamezne agitatorje- Predstavnik ali kak drugi član komisije naj sproti pošilja voditelju agitacije vsako uro .seznam volilcev, ki so že glasovali. iTar ko bodo agitatorji vedeli, po katere vo iilce je Še treba iti,: Popoldne ob 2. uri »norajo agitatorji iti še po zadnje zaostale volilce.
4.	Pri računanju odborniških mesl naj naši Člani volilne komisije strogo pazijo, da nas nasprotniki ne bodo go IjulaJi. Pazite!
5.	Ko je znan izid, pošljite takoj naglega sela do bližnje telefonske aii brzojavne postaje in naznanite na vsak način /Tajništvu Kmetske zveze t, Mariboru (Cirilova tiskarna) natančen, izid in sicer po tem-le vzorcu: Občina Mačji greben vseh' oddanih' glasov 114, SLS (Slovenska ljudska stranka, Kmetska zveza) 03, SKS (Sa nostojna kmetska stnanka) 24, J SDS «socialdemokratska stranka) 27.
6.	Prosimo, da nam iz vsake ob -Sine na Slovenskem Štajerskem poš ljejo zaupniki pismeno še natančni seznam, koliko odbornikov dobi vsaka i stranka, kafera stranka dobi župana. ! Te podatke nam blagovolite poslati takoj tudi iz onih' občin, kjer je bila vlo žena samo ena kandidatna lista,
.Vodstvo stranke pr,osi vse naše zavedne može in mladeniče, da sodelujejo pri boju za naše občine in nam ta-SfOj preskrbijo podatke iz vsake občine. Te podatke neobhodno potrebuje mo, da zavrnemo nasprotne trditve, da naSa stranka pri občinskih volitvah ne bo zmagala.
Vi volilci pa pomislite, da so le-tc občinske volitve pravo ljudsko glasovanje za to, da Slovenci dobimo svojo samoupravo, ali pa bodo samostojni in demokrati vihteli nad nam: neusmiljeni bič belgrajskega centralizma. Vr -zite vsi glasovalno krogljico v skrinjico Kmetske zveze ali Slov. ljudske slranke.
V boj za zmago!
Tajništvo SLS v Mariboru.
Korita - cilj samostojnih.
Obljubljali so samostojni kolovo -d je, da se bodo potegovali samo za aeta in njegove koristi. Ko pa so prišli do vlade, se potegujejo samo za svoja korita. In če ni dosti korit, pa ,o treba ustvariti nova, samo da bo unositojna duša. vesela. Samostojne -žom ni bilo dovolj, da so dva svojih glavnih kričačev spravili do dobro napolnjenih korit: mesarski Pucelj je minister, lažnjlivi kljukec .Urek pa podpredsednik skupščine. Tudi za dru ge kolovodje je treba pripraviti dobro kosilce. Zato so samostojni glavač; po v/,oru gotovih živali na vso moč rinili tudi k deželni vlada v Ljubljani. U-rednik „Kmetijskega lista" Jamnik slavni avstrijski rekvizitor slovenskega kmeta, je postal poverjenik za jav na dela, med gorenjskimi kmeti zavoljo svoje sposobnosti in delavnosti „vi soko čislani" Demšar, poverjenik za kmetijstvo, Paje bilo treba še enega od samostojnih glavačev oskrbeti, in to je gospod Dobnik iz St, Janža na Dravskem polju. Pri volitvah za usta-votvorno skupščino je propadel, nedo vržene juristerije ne inara uganiaii dalje, mlinarska obrt je sicer ponvai na, pa očividno ne nese dovolj. Ali je tore! čudno, da se tudi gospodski kmet Dobnik ozira za koritom! In , hvala, — ne Bogu — ampak Pašiču in Žerjavu, našel ga je. Poverjeniš-;.ega m'csta nj mogel dobiti nobenega, i jo vem, ali zavoljo pomanjkanja sposobnosti ali pa ker so jih že drugi pravočasno zasedli* Pa demokratsko-i-amostojna iznajdljivost v koritarski stroki je nenavadno velika, Ce ni več korit na razpolago, pa se steše novo Sentjanžki Dobnik ne sme ostati brez njega. Zato so ustanovili pri deželni viadi v Ljubljani novo mesto: mesto I uodpredsednika, S tem mestom ni 1 združeno nobeno delo, nobena služba, pač pa mastna plača! Predsednik dr. Baltič nima nobenega poverjeniškega mesta, ker bo, kakor pišejo časniki, /ivinarski politik Dotfe Ribnikar po -
stal poverjenik za notranje zadevo .-In sedaj je samostojni Dobnik imenovan za podpredsednika ne brez plače, pač pa brez dela. In kdo mora plačali vsa ta navrhana demokralsko-sa-ostojna korita? Slovenski kme!, ali idiš za koga in za kaj se poteguje-o samostojni kolovodje?
Kako si mislijo samostojni kancelparagrafl
Od države plačani politični meče-tar za Samostojno, po nepoštenosti in ¡liisilju vladnih strank po siii posla-u'-o Kirbiš se je na shodu v St, Jan-u odločno izrekel za kance^aragraf, :,er so mu liberalni voditelji Samostojne z dr. Vošnjakom na čelu to iiatrobentali v ušesa. Kirbiš pa ie tu Hi takoj pokazal, kako si on razlaga kancelparagraf in kako ga bo uporabljal nasproti duhovnikom. Očital je g. župniku, da je politiziral na priž-iiici, kar pa je, kakor nas je več sto prič slišalo,, samo grdo obrekovanje in laž. Stvar j-e bila tako. Dne 29. fe iiruarja so imeli, socijalisti političen shod pri Sv. Marjeti, Poslanec Ko' pač je tam čisto malo govoril o poli -ličnih in gospodarskih zadevah, kar, i>i prav za prav edino spadalo na tak shod, pač je mnogo govoril o verskih rečeh, a grdo, bogokletno, neolikano. Svetinje, rožnevence je imenoval svin ¡arijo, ki jo naj proč zmečejo, nagovarjal je fante in druge, naj ne hodijo v cerkev, hujskal zoper sv. spoved, obrekoval papeža itd, V nedeljo pred večno molitvijo je g. župnik vabil ver ilike naj pridejo Zveličarja obiskat in počastil češ, med vas prihajajo ljudje i'4 vas vabijo proč od Kristusa, od poslušanja njegovih besed, od službe lx)žje, ocl sv, zakramentov. Ne ena be ' seda o politiki ali čem podobnem ni padla. Pa vendar je g. župnik prišel zaradi teh' besed v grozno nemilost mogočnega g. Kirbiša, ki vedno trdi o sebi, kako je veren in dober kristjan. Pa je čudna ta vernost in kri -stjansitvo KirbiŠevo! Kopač sme hal -skati grdo in podlo zoper vsakema ro sničnemu kristjanu svete reči, zoper službo božjo in sv, zakramsnte, sme lagati in obrekovati papeža, ki ga celo Turki in protestanti spoštujejo, kor se je veliko potegoval za mir in spravo med narodi, za jetnike in revne otroke, Kopač sme tajiti Boga pred mladino in celo šolarji, zoper to nima Kirbiš nič, zoper tako zapeljevanje lju I dstva on ne najde besede graje, torej nekako odobrava to, pač pa nasbpi zoper duhovnika, ki vabi, kakor ie njegova sveta dolžnost, ljudi v car - I kev in svari pred krivimi preroki, ki ;
Pofitrtlna v cr£avl SKS pnvlallran«.
U«« .M, Hrtov
dobivaj« 1M brez
roSnlne. — Uredništvo : _ ceata it. S. Rokopisi s. n« vri Upravnlilvo «prejema nar< tnaerate in reklamacij«, tnseratom po dogovora. Z« krstne oglas« primeren Nezaprl« reklamacije so p
proste. —:— T«l«ron St. 220.
CM»; letnik.
prihajajo med ljudi v ovčjih oblačilih* znotraj pa so zgrabljivi volkovi. Ta» ka je vernost samostojnih. Seveda Kir. biš je prijatelj lažnjivega kljukca tai-nika Samostojne v Mariboru, Scunu-derla, ki je šentjanžke samostojaeže lani na veliko krmil z debelimi lažmi in napital s podlimi hujskanjami, ki so jim prav dobro teknile, ter proglasil za samostojne/.*; — pasjo vero. Tu di zoper Schnuderlove laži in brezbožne hujskarije zoper Marijine druž be itd. ni Kirbiš nič protestiral, tudi ne zoper pasjo vero, pai pa rohni zo« oer duhovnika, ki ne bi smel ljudi vo eliti k Bogu in vabiti v oer k? v, kar to kakemu rdečkarju ali samostojne^ j ni prav. Ali sme krisitjan zagovarjati ta ko bogokletno hujskarijo, kakor jo za govarja Kirbiš in njegovi pristaši ?. Ako bi imeli ti ljudje kaj krščanske -ga čuta, bi morali nastopiti zoper tako govorjenje, ne bi ga smeli poslušati in trpeti, še manj pa odobravati in celo zagovarjati. Po točki sedem programa Samostojne bi morala stranka varovati verski čut slovenskega ljudstva in vedno nastopati proti elementom in strankam, ki bi hoteli narod zavajati v brezverje. Lepo se čitajo te l>csede v programu, a so sani o beseda, samo farizejska hina-vščina, samo .pesek v oči lahkovernim ljudem, y, dejanju dela samostojna ravno nas« protno. Njeni govorniki n, pr. Schnu-derl s svojimi lažmi o Mar. družbi in s svojo pasjo vero, Mermolja z norčevanjem crnebesih. Dr. Vošriak, ki imenuje cerkev največjo sovražnico našega naročit itd, žalijo verski čut in ga ubijajo, nikdar Sa niso našlo» nili zoper tiste, kli hočejo narod zava jati v brezverje, ampak jim pri tem najbolj pomagajo, kar so dokazali s svojim kancelparagrafom in z glaso* vanj'em za brezversko vzgojo v šoli m s strastnim hujskanjem zoper vse, kar je krščanskega. Vedno so na sira ni protiverskih strank, niihovi voditelji so strastni liberalci. Tudi „verni"' Kirbiš dela tako po farizejskem recejt tu. Najlepši patron za te ljudi, to sotv ic kristjanov je Judež. V obraz se fe delal dobrega Kristusu, ž njim je jedel, za hrbtom pa je imel zveze s so — vražniki Kristusovimi in iim ga j& izdal. Kaj pomaga, če se Kirbiš rad sklicuje na točko 7, programa, če pa dejanja drugače govorijo Če pa ravno nasprotno delate. Kaj pomaga, če se tat sklicuje na 7. božjo zapoved, češ4 saj je tam .prepovedano krasu, če pa ■se on te zapovedi ne drži! Ako to ne zadostuje, še lahko postrežemo z drugimi podatki, ki kažejo stališče samostojnih do vere in Cerkve. Lepi ča&i se obetajo: ko bode kaneelparagral potrjen, bodo Kirbiš in tovariši lahko
Zaklad na otoku.
ts angleškega prevedel Paulns. ffhOje.J
Navaden mornarski kovčeg je bil. Na pokrovu je imel vžgan velik ,,B', začetnico kapitanovega imena, in na oglih je bii oguljen in obtolčen od mno gega potovanja.
„Daj mi ključ!" mi je rekla mati, in Čeravno je bila ključavnica zelo zarjavela in se je ključ sukal trdo, je z enim krepkim sunkom odprla pokrov, tako se ji je mudilo.
Močen duh' tobaka in katrana nama je udaril v nos. Na vrhu je ležala skrbno zložena, skoraj nova obleka r Mati je sodila, da je še nikdo ni no -sil. Pod njo sva našla najrazličnejšo drobnjarijo: morski kvadrant (orodje, ki z njim mornarji preračunajo zem -Ijepisno Širino in višino na morju), 2 jako dobra samoknesa, več zvitkov tobaka, kos srebra, staro žepno uro, 2 kompasa, pet ali šest lepih in redkih morskih' školjk iz Zapadne Indije ter ^azne druge malenkosti. Začuden sem .premišljeval, čemu je vlačil za seboj
tiste školjke po svojih begunskih potili.
Razen srebra torej nisva našla ničesar, kar bi bilo vredno vzeti seboj. Star ladiiski plašč, ves bel od morske .soli, je še bil v zaboju, Nepotrpežljivo ga je porinila mati na stran — pred nama, čisto na dnu zaboja, je iežal zadnji zaklad kapitanov, zavitek iz voščenega platna, ki je izgledal, ka ^ kor da so v njem papirji, in vrečioa , v kateri sem otipal kovan denar.
„Pokazala bom tem rokomavhom', da sem poštena ženska", je rekla mali. „Svoj dolg hočem imeti plačan in niti vinarja ne vzamem več!," In za' čela si je naštevati denar iz vcečice v predpasnik.
Pa to ni bil lahek" posel. Novoi, po večini zlati, so bili iz* vseh mogočih dežel in najrazličnejše vrednosti, vsevprek pomešani. Indijskih zlalov, gi-nej, je bilo najmanj, in edino s tern je znala mati računati.
Naštela in naračunala sva si jih približno za polovico kapitanovega'dol ga, ko ves preplašen primom mater za roko.
Skozi tihi nočni zrak sem različno začul glas, ki mi je vso kri pognal k
srcu. Tap-tap-tap je donela palica — siepčeva po zmrzli in trdi cesti. Bliže !., bliže je prihajalo, ko sva s pridržano sapo nema poslušala. Skoz tišino je jeknil udarec ob vrata, kljuka je
>	apela, zapah je zarožljal in nastopila je globoka tišina. In iznova je uda
>	lla palica ob frdo, zmrzlo cesto in ta-panje se je na najino nepopisno veselje oddaljilo in je zamrlo v zimski no-
„Mati". sem rekel, „vzemite sedaj ves denar, pa pojdiva!"
Zapahnjena vrata so se zdela go-,ovo slepcu sumljiva in ne bo dolgo, sem se bal, da bova imela vse srše novo gnezdo nad glavo. Kako vesel pa I jem bil, da sem zadelal vrata in se ; vsaj za prvi trenutek rešil strašnega slepca!
Dasiravno pa je bila prestrašena, i hotela vzeti niti trohice več, kakor jo znašal dolg, in enako trdovratno je branila da bi vzela manj. Saj jo še dosti Časa do desetih, je pravila, ;er da dobro ve, kaj jej gre, to pa da hoče na vsak način imeti.
Se sva se prepirala, ko začujeva zaleglo žvižganje za bližnjimi malimi ,'riči.
To je bilo dovolj za naju oba.
Mati 'e skočila na noge.
„Kolikor imam, vzamem seboj !/*
„Jaz pa vzamem to-le, da bo ra-« :>un poln!" sem rekel in pograbil za* voj z voščenim platnom.	{
Pustila sva goreti svečo pri pra» nem kovčogu, skočila sva po stopnl» •ah, odpria vrata in že sva bila kur v polnem begu na cesti.
Niti za trenutek ni bilo jirezgo-daj! Me^Ia je izginjala, meseo Je jaa« no obseval griče, le po dolini krog go stilne je še visela redka dimasta zavesa in zagrinjala najin beg iz hiSe^ Toda le par korakov više gori ob gri-ču bova stopila v jasni lunini svit, in videli naju bodo, sem pomislil — id cd tam je bilo še v eč kot pol pota do vasi.
Pa to-še ni bil ves strah!
Številne, nagle stopinje so zado» nele za najinim hrbtom in ko sva sa ozrla, nama je lahen sijaj v megli po* /odal, da nosi eden izmed pri&lecevi svetiljko.
„Ljubi moj", je vzdilinila mati. vzemi denar, iu beži! — Jaz ne ma* i em več! '•	'
P3alje prihodnjaj
♦ožili, in tirali pred sodnijo dušim pastirje, ki lx>do ljudi učili, kar je njihova dolžnost in svarili prod zapeljive!, Potem si boste oddahnili, g., Kir-biS in tovariši, kaj ne? Zgodovina kr 9čanstva kaže,, da še nikdar ni kance! paragrafa zahteval kak prijatelj vere in cerkve, ampak vselej le njeni največji sovražniki.
i zbor Kmetijske
Ki
družbe.
V četrtek, dne 28. p, m. se je vršil v Ljubljani občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. V ta namen so se odpeljali izvoljeni delegati štajerskih in kranjskih kmetijskih podružnic deloma že sredo ¿večer v Ljubljano. Večina naših štajerskih delegatov je odpotovala iz Maribora dne 28. z vlakom, ki pelje ob 5, uri 24 minut proti jugu. Pridruževali so se na manjših postajah ¿e posamezniki in tako je izstopilo na ljubljanskem kolodvoru prav lepo število naših najboljših mož. Samostojneži so se trudili, da bi spravili našince na svoja zbirališča, toda zaman. »Slabo-*ojni« poslanec Drofenik je pred kolo-I .arom porabil priliko, misleč, da bo -svojim slavospevom na Samostojno preobrnil naše možakarje, kar se mu je pa popolnoma ponesrečilo. Ko je vzkliknil: »Danes je tisti zgodovinski dan, ko boste pokazali, kako mislite in radi tega Vam kličem: volite kandidate Samostojne kmetijske stranke!« se je oglasila mala čredica samostojnežev; Iz grl 200 naših delegatov pa je v odgovor zadonelo: »Živela Kmetska zveza!«
V	vzornem redu so korakali naši možje nato v Ljudski dom, kjer se je vršilo predposvetovanje. Od tam so odšli skupno v Mestni dom. Ob pol 12. uri je c tvoril vladni svetnik g. Dr. Ignacij Rutar občni zbor ter omenil uvodoma, da je edina točka dnevnega reda izvolitev novega odbora. Štajerski delegati so imeli izvoliti 1. podpredsednika in 7 odbornikov, Korošci so še pa volili 1 odbornika. Po oddaji glasovnic se je vršilo štetje glasov ali skrutmij Štajerska s Prekmurjem šteje 136 podružnic s 338 delegati. Soglasno so bili izvoljeni kandidati Slov. kmet-ske zveze. Samostojni so popolnoma pogoreli, ker smo imeli 223 glasov, do-čim je za Samostojno glasovalo samo 108 delegatov.
V	»Unlonu«, kjer so zborovali kranjski delegati, je bila slika drugačna. Kranjci so volili predsednika, II. podpredsednika in 10 odbornikov. Zmagala je, kakor je bilo že v naprej pričakovati, lista samostojnežev z neznatno večino. Da Kmetska zveza ni porazila samostojnežev je zakrivilo ločeno glasovanje, kajti skupno število naših delegatov je bilo 373, samostojnih pa samo 317. Popoldan ob pol 3. uri se je imel vršiti v dvorani »Uniona« shod KZ. Samostojni rogovileži pa so prišli razbijat in razsajat, tako da se shod ni zamogel pravočasno in mirno vršiti. Posebno so se odlikovaii samostojni generali: Urek, Drofenik, Mrmolja in Urlep" ter neki živinski dohtar; naši možje so hladnokrvno motrili pobalinsko obnašanje samostojnežev in sleherni je bil uverjen, da nam stranka takih surovežev nikdar ne bo škodovala, ker je bo kmalu konec. Pozneje se je kljub nasilju »slabo-stojneževt naš shod vendarle vršil. Govorili so: poslanci Stanovnik, Brodar, prof. Jarc, Miha Brenčič, dr. Kulovec, Tone Marineek in urednik Zebot. Po končanem shodu so se štajerski delegati odpravili na kolodvor ter se z večernim vlakom odpeljali na svoje domove.
Politični ogled.
Kraljevin a- SHS, Skoro vsi poslanci se mude sedanj v svoji domovini, ker je konštituanta odgodena ra di pravoslavnih velikonočnih prazni -kov. Radi odgoditve konštituaiite je toraj politično življenje v Beogradu mrtvo. Italijani Še sedaj niso izpraznili Dalmacije, ampak se še vedno pogajajo radi izpraznitve Dalmacije 7. zastopniki naše države. Bolgarski roparji so vdrli te dni preko naših Hiei v nekatere kraje naše države. .0. škodi, ki jo je povzročila ta tolovajska druhalt še ni nič znanega.
Reka,. .Volitve v konštituaiite sa uiostojne reške državice so razbili z bombami fašisti in se polastili vlade. ¡Sedaj se je ta protpaška druhal'fašistov: odpovedala vladi in je prevzel
vladarstvo nad. Rečani reški župan . ker mislijo razpisati nove konštituan. tne volitve.
V Italiji, osobito v novoprulo-bljenih krajih imajo štrajk železni -farjev.
N e m 6 i j a do 1. majnika ni pla čala, kar so zahtevali od nie zavez. niške države. Zastopniki entente se ■ sedaj posvetujejo v Londonu, kak:, ti nastopili napram Nemcem, da bi i/t<s nili iz njih plačilo narekovane jnn vojne odškodnine. Francozi in Belgijci bi radi zasedli obmejne nemške kraje in itnajo v svrho zasedbe Fran cozi pripravljenih 50.000 mož.. Angleži še bodo stavili Nemcem enkrat zadnji, predlog za mirno rešitev spora med Nemci in zavezniki.
Na Angleškem še vedno ni ponehala stavka rudarjev.
Tedenske novice.
t Voli le c, ki še hoče riaprei imeti sedanji nered v državi, ki so m i l!u-bi veliki in novi davki, komur .i ljii-bo, da Slovenci ne dobimo svoje sa -rcouprave Slovenije, kdor noče, da r.as bo topel ciemokri tsko-samoslojni in srbijanski centralizem, ta naj glasuje na dan. občinskih volitev /,a Samostojno, demokratsko ali socialdemokratsko stranko. Samo Slovenska ljudska stranka oziroma Kmetska zveza je za pravo ureditev države, t. j. za samoupravo. Samostojni so hlapci slo venskih in srbijanskih demokratov za (o pa so v Beograda glasovali preti temu, da bi Slovenci dobili pod Ca\ ir. jem Jugoslavije svojo lastno Slovv.-.i-io. Samostojni so prodali našo Slovenijo. lzdajica in grobokop Slovenije je tisti, ki vrže kroglico v skrinjico Samostojne'!
t Naš ponos. Sodni okraji, Slov. Bistrica, St. Lenart in Konjice so že brez volitev dali veČino občin naši stranki. Slovenjebistriški okraj Šteje 44 občin. V 30 občinah je samo naša stranka vložila kandidatno listo. — v Šentlenartskem pa izmed 43 občin v 29 občinah, v konjiškem izmed 27 v 15 občinah. Ponosni smo na naše zavel-ne somišljenike v teh okrajih. Vzgle-dujte se na tem še drugi slovenskoSia-jerski okraji! Nobena druga stranka na Slovenskem se ne more ponašati, da ima le v enem okraju večino občin brez volitev. Srčno veseli smo naših" uspehov. Povejte te dni volilcem, da povsod z a me tu jejo Samostojno med — staro šaro, ker nas je v Beogradu izdala za pogubonosni centralizem.
t Dr. Korošcev shod se bo vršil na Vnebohod 5. t. m. v. Celju v, veliki dvorani Narodnega doma ob treh popoldne. Ta shod naj bo sijajna manifestacija naših vrlih somišljenikov iz sodnih okrajev:) Celje, L'a5ko, Šmarje in Konjice.
t Tudi po slovenskih mestih naša stranka napreduje. To je pokazal posebno naš Maribor. 496 volilcev je glasovalo za SLS. In zadnji pondeljek, 2. maja zvečer je Maribor zopet jasno pokazal, da naša krščansica stranka postaja vedno močnejša in silnejša. Dvorana JSZ še ni bila nikdar tako polna kakor ta večer. Vse je hotelo slišati našega voditelja dr; Korošca. Dasiravno so iz dvorane znosili skoro vse stole, vendar je bil zborovalni prostor premajhen. Govor dr. Korošca je bil sprejet z velikim odobravanjem. Ravno tako smo tudi bili veseli besed poslanca Sušnika. Mogočen zbor je izrekel zahvalo in priznanje Jugosl. Klubu, posebno dr. Korošcu za njegov trud v boju za našo avtonomijo. Našega napredka smo res veseli.
t Beograjska demokratsko samo -stojna vlada že zopet kupuje nove tur Ške glasove, ki bi naj glasovali za centralistično ustavo. Našim čitateljem jo že več nego dovolj znana kupčija beograjske vlade s klubom muslimanov, katerega je primešetaril ministrski predsednik Pašič za 12,000 mili ionov na račun vseh jugoslovanskih davkoplačevalcev, Kakor hitro so zaznali za to mastno kupčijo Turki, ki so bili doslej opredeljeni na radikalno in demokratsko stranko, so izstopili iz teh strank, osnovali svoj lasten klub ter se postavili proti vladi. Tega po -četja se je ustrašil Pašič, ki se trese za vsak glas in začel se jo pogajati tudi s temi Turki, da jih z denarjem davkoplačevalcev kupi zopet nazaj vladi. .Ti Turki se ve zahtevajo tudi milijonsko mastne odkupnine, za tur -
ško veleposešt, ki pride v jnžni Srbi-| ji pod agrarno reformo. 1'aŠič so sedaj. pogaja dan na dan s temi Turki., ki bodo kupljeni za milijonske svote. oddali svoje glasove za centralistični vladni ustavni načrt. Ali ni nezasli -šano, da mora demokratsko samostoi na vlada v Beogradu razmetavati milijarde, da si kupuje turške glasove, mesto da bi si b privolitvijo v avtonomija posameznih pokrajin pridobila ?aso zastonj vse stranke, ki so danes v opoziciji. Trgovina in kupčija s tur skimi glasovi nam dovolj jasno kaže, koliko je liberalcem in samostojnežem za davčno razbremenitev od vseh sira ni stiskanega kmeta.
t »Gostoljubnost« Ljubljane. Ko so se štajerski delegati kmetijskih podružnic odpeljali na občni zbor Kmet. družbe v Ljubljano, so mislili, da jih bodo kranjski delegati, čeprav polit, nasprotniki, vsaj dostojno sprejeli ter na ta način pokazali neko gostoljubnost. Naši možje so pričakovali, da nas bodo pustili v miru zborovati. To se •ii zgodilo. V unionski dvorani so se popoldan doigravali prizori, ki so odprli vsem našim možem oči. Divjaško vpitje, izzivanje, dejanski napadi itd. so prišli na dnevni red in vse to so uprizorili samostojni divjaki. Sleherni delegat, pristaš naše stranke, je bil uverjen, da stranka, ki je »vzgojila« svoje pristaše kot navadne pretepače, nima za slovensko ljudstvo nobenega pomena. Radi tega je potreben obračun, ki že prihaja v obliki občinskih volitev.
t Samostojneži so svoj čas vedno pridigovali ter oznanjali: Boljše bode postalo za kmeta, ko bo kmet vladal v Beogradu in v Ljubljani. No, samo -stojneži so se res posilili do vlactnii korit, toda poglejmo, ali res vladajo kmetje. Minister za kmetijstvo v Beogradu ni kmet, ampak aebelušasta kmetska pijavka — mesar Pucelj. Fod predsednik ljubljanske deželne vlade ni kmet, ampak oseba, katera kmeta po deželi za mesarjem najbolj odira — samostojni mlinar Stelan Dobnik iz Dravskega poljai rAlco vladajo v Beogradu mesarji, v Ljubljani pa mlinarji, pa so ne smemo čuditi, da so potem davki vedno večji in draginja od dne do clne neznosnejša. Mesarski ministri ter mlinarski deželni podpred • sedniki kmeta ne bodo razbremenili, ampak mu bodo res postali SKS = slovenskega kmeta smrt!
t Kakega poverjenika za kmeti' -stvo v Ljubljani nam je vrinila Samostojna? Kmetijski poverjenik Je postal g, Demšar, o katerem se je nekoč izrazil rajni dr. Krek sledeče: „Ce jo kedaj koga bolela glava radi možganov, tebe še gotovo nikoli ni." Iz ie Krekove sodbe je pač dokaj razvidno, kake kandidate za nepotrebna povor-jeniška korita nam je vrinila vladna Samostojna. Človek, ki poseda po Kre kovem merodajnein mnenju tako malo možgan, bo sedaj poverjenik za kmetijstvo, ki je za nas agrarne Slovence važnega pomena. Sploh pa pri samostojnih ni brez možganov samo novi kmetijski poverjenik, ampak celotna stranka!
t Samostojni in občinsko gospo -darstvo. V zadnji Številki „Kmetijskega lista" je napisal slabostojni posla' neo Mermolja par vrstic o pomenu občinskih volitev, ki so tako značilne , da jih moramo beležiti. Svojim ljudem predbaciva Mermolja sledeče: „Tn zakaj nemarnost? (V agitaciji za občinske volitve. Op. ur.) Ker na občinske volitve večina ne polaga velike važno sti in misli, da ni treba razviti za te volitve agitacije. Občinska uprava je brez političnega vpliva." — Mi pa pravimo: slabostojni so za občine niso vnemali radi tega., ker nimajo v Sloveniji več zaupanja in ker jim ni za delo v občinskth upravah. Hujska-nja proti „farjem* in izdajalska poče-njanja v Beogradu se jim zde veliko lepša. S tem so pokazali, da omolo -važujejo občine, saj pravi sam Mermolja, „da je občinska uprava brez političnega vpliva." V pravi luči so se pokazali slabostojneži! Ker ne morejo v Sloveniji s svojim „vplivom" ničesar doseči, so se vrgli na Beograd, kjor jim cvete pšenica politične moči v o-sebi mesarskega ministra Puclja. Izidi občinskih volitev bodo dokazali, da občine vendar niso brez političnega vpliva.
t Ponesrečeni „misljon." V nedeljo. dne 1. t. m., so slabostojneži na-
meravali prirediti shod pri Sv. Seu-*
neju nad Lečami. Poslaneo Droleniki »e prišel k Sv. Jerneju že na predvečer ter prenočil pni nekem gorečen» pristašu. Drugo jutro, ko so se vsipalt ljudje iz cerkve, so jo postavil pod kap, gospodarskega poslopja v bližini go-> stilne Safelšnik in vabil množico, da naj se udeleži zborovanja. Pametni Jernojčani pa so Drotenika prav po.v teno zavrnili. Možje in žene, fantje in dekleta, vsi so se zoperstavili proti Drofeniku in inu zapovedali,- da naj gre, odkoder je prišel. Naši so vzklikali Kmetski zvezi in dr. Korošcu, g. Drofenik pa se je s svojim adjutaoUM» skril v gostilno, kjer je par nezavednim fantom (bilo jih je menda 10) razlagal samostojni evangelij. Popoldaa je priredila Kmetska zveza pred žup-niščem krasno uspeli shod, kateremu je prisostvoval tudi slučajno prispeli g. glavar iz Konjic. Shodu je predsedoval župan g. Cvahte. Urednik Go -lob je v jedrnatih in kratkih besedah opozoril na važnost občinskih volite r, ter orisal iumparije naših političnih nasprotnikov. Shoda se je udeležilo, nad 300 ljudi. 1. majnik je za obstanek „slabostojne" pri Sv. Jerneju da» usode, kajti zmagala bo kandidatna lista Kmetske zveze. Na dan volitev pa bodo naši Jernejčani zmetali krogljiee v prvo skrinjico, da bo la>u<samostojnih hujskanj pri. Sv, Jerneju.
t Tajništvo Samostojne kmetijske stranke v Celju, ali: zakaj samostojni že popolnoma propadajo, so jasno razvidi na tabli SKS v Celju na Dečkovem trgu. Tam imajo namreč naslikan plug, ki je obrnjen na levo roko. Torej ni čudno, če Jim ne gre nič po sre Či, ko pa prestopajo prag, nad katerim je nasi.k. k plug, ljudje, ki Še niti ne vedo, kam mora biti plug obrnjen. Samostojni torej orjejb na levo stran! Imenitno! Le tako naprej, sicer pa po občinskih volitvah bodo itak popolnoma izorali nekam na levo. — Kdor pa pride v Celjo, se lahko sam prepriča o resničnosti samostojnega levega pluga. Samostojnim kmetom pa priporočamo, naj le še naprej orjejo. na levo!
t Stanje Samostojne v Dobrni pri Celju. Naša Samostojna, združena z liberalci, socialdemokrati, komunisti in vsemi nemčurji je že pred volitvami doživela lep poraz. Cela vrsta kandidatov in predlagateljev je. že odstopila. Ne ponarejeni goljufivi podpisi vam ne bodo pomagali nič! To je že pokazal shod SKS pri očetu Blažu — celih osem ljudi, kakor Subrigl, So-lič in taki! Naši samostojni so hoteli 48 kandidatov sestaviti, zdaj jih pa Se 32 nimajo. Blaž, grand-polomija že sedaj! Ljudstvo, preziraj drugo kištico bogokletnežev in nemčurjev! V prva krogljo, v drugo — figo! Blaž, pa ba grand-polomija že dne 10. maja. Naši vsi do zadnjega na volišče!
t „Po njih delih jih boste spoznali", tako je govoril socijalistični poslanec Kisovar pred volitvami v kon » člituanto: Mi smo za republiko, proti davkom in proti kapitalizmu. Dandanes pa pravi mož kot zastopnik republikansko stranke: „Nismo zreli za republiko". „Proti davkom no moremo ničesar ukreniti", Za agrarno relor -mo že zna vsak otrok in tudi Kise -varjevi sinovi vedo veliko povedati različne stvari o g. Scherbaumu; To. raj proti kapitalizmu tudi ne bo šlo„ ker so razni Kristani milijonarji.: Povpraševali nas bodo mnogi: Od kod to? Povem vam torej: Oni nimajo nau ka pravega socij'alizma, zato jih za -puščajo lastni ljudje* Najprej so so-cijalisto zapustili komunisti, za njimi siopajo drugi odpadniki, ki pristopajo sedaj k raznim drugim strankam! .V obče pa veljajo med ljudstvom bese:te dr. Korošca: „Ne morem vam obetati drugega kakor avtonomno Slovenijo". Pa mislim, da se ne motim, ako trdim da bodo drugo leto septembra razni Kisovarji primorani zopet gledati v šivankino uho ter šivati moške obleke ker za poslanca niso bili spoznani za sposobne.
t Shodi Kmetske zveze so se vršili dne 1. maja: v Slivnici pri Mariboru (gov. dr. Korošec), Škalah (dr. Hohnjec), Velenju (dr. Hohnjec in dr. Verstovšek), Št. Petru niže Maribora (Vesenjak), Hajdini (Žebot), St. Jerneju pri Ločah (Golob), Št. Lenartu (dr. Veble).
t V Šaleški dolini so naši soiaiš-Peniki obhajali 1. maj, praznik detav«*
nOgfii tjudstva, z zborovanji v Skaiali ia '.Velenju. Kljub slabemu vremenu te udeležba na obeh zborovanjih bila žeto .velika M aajširjiti plasteh naSo«:a ljudstva vlada veliko zanimanje za- j-liUCna vprašanja, zlasti za vprašan e t>. notranji ureditvi naše državo Ob -umske volitve, ki se vršijo te dni, so olUttma zanimanja ša bolj ojaOile — kmet in delavec se zavedata, da ¿re za njuno stvar, ko se odločuje o tem, kfla bo politično moč imel v rokah v državi in občini, Vse sloje delavnega ljudstva obvladuje občutek» da ;e njih' prava in edina braniteljica in zaščitil ica Slovenska ljudska stranka^ V. aje/ si podajejo roke kmet, delavec in obrtnik. Nedeljska zborovanja v Šaleški dolini preteklo nedeljo so bila doka« za to. Niso sicer bili vsi naši pristaši izmed tistih, ki so se udeležili na ¿;.fl nodeljskih zborov. S priznanjem pa moramo izjaviti, da so se navzoči ocialisti in komunisti obnašali jako loetojno ter so z največjo pozornostjo ¿Jedili izvajanjem govornikov. V Ska-^ je bilo zborovanje predpoldne po jjjem cerkvenem opravilu. Poročal j i P-jSianec dr. H o h n j e c. Na popol -, mftkem zborovanju v Velenju sta pa govorila dr. H o h n j e c in dr. Ver -s t o v 8 e k,
t Naš dosedanji vojni minister Branko Jovanovič je umrl 29. aprila :iagfe smrti v Beogradu.
i Posvetovanje jugosl. škofov. Dne 29 aprila so se Zagrebu sestali v svrho nosvetovanja sledeči cerkveni dosto-«istveniki: Dr. Dobrečič, škof barski, Dr Mihael Napotnik, knezoškof lavan-tinsi«, Uccellini, škof kotorski, Dr. Jeglič, knezoškof ljubljanski, Dr. Papafava, škof hvarski, fra. Al. Mišič, škof mo-starski, fra. Jožo Garič, škof banjaluški, Dr. Akšamovič, škof djakovski, Dr. Ša-rič, nadškof sarajevski, Vlaho Barbič, škof dubrovniški, Stjepan Kovač, gen. -vikar it Bečkereka in zastopnika splitskega in šibeniškega škofa.
t Župnikom na župnijo Braslovče je bil inštaliran č. g. župnik Medved, na župnijo Sv. Frančiška v Savinjski dolini pa č. g. Ivan Vogrinec. Župnijski izpit sta napravila č. g. šmarski kaplan Miloš Turk in kaplan iz Zavrča Konrad Jarh. Kot kaplan v Gornjem gradu je nameščen č. g. Josip Krančič, ¿upnik v Repentaboru pri Trstu.
t Poročila se je minulo nedeljo v •■Slivnici pri Mariboru hčerka poslanca Pišeka — Rezika z Avguštinom Lešnik. Poročil je mladi par poslanec dr. Ant. iCorošec.
t Predsednik Orla v Framu brat loško Mulec je umrl 28. aprila. Njegov pogreb se je vršil ob veliki udeležbi sosednih odsekov in domačih faranov jreteklo nedeljo. Bratu predsedniku bodi lahka rodna zemlja framska!
t Dirka se bo vršila na binkoštno ledeljo na Teznu pri Mariboru.
t Dekliški tabor na sv. Jungerti pri Celju. Na binkoštni pondeljek, dne 16. tnaia se vrši pri sv. Jungerti pri Celju {podružnica sv. Jakoba v Galiciji) veiik dekliški tabor za vse Marijine iružbe in Dekliške zveze celjskega okrožja in Savinjske doline. Vspored: ob 10. uri pridiguje naš organizator •č. g. Marko Krajnc, potem blagoslav-fjanje nove družbene zastave, slovesna sv, maša, pri kateri pojejo vse Mar. lr.; takoj po opravilu pred cerkvijo dekliški tabor, na katerem govori g. Krajnc, potem nastopajo govornice, de-klatnovalke in pevski zbori vseh pravočasno priglašenih družb in zvez. Vsa potrebna "pojasnila daje župni urad sv. fakoba v Galinji, p. Žalec. Krščanska mladina, pohiti dne 16. majnika na prijazni breg sv. Jungerte, da pregledaš svoje vrste in se snova navdušiš za svetinje našega ljudstva!
t Zanimivo novice iz Murskega »olja. Od Sv. Jurja ob Sčavnici nam poročajo:) Pogled na Mursko polje — žituo polje in rodovitno Sčavniško dolino ni ravno razveseljiv. Posebno rž je slabo prezimila. Najbolj je trpela pozno šojami rž. Nekateri so jo mo -rali podorati. Razgoni so prazni, rav-nolako tista polovica ogonov, ki jo o-Krnjena na severno stran. iTam je ležala predolgo snežena plast, ki jo ce-ln toplo marčno -oines ni moglo spra-iViti vstran. — Umrljivost ljudi jo radi ¡vednega deževja močno poskočila. Mecl otroci razsajajo nalezljive otroške bolezni. Dva Šolarja sta jim že podlegla — Nesreča tudi ne miruje. Tako je iičitelj na duhovski šoli po nesreči na ponočnem lovu namesto vidre ustrelil
smrtno svojega solovca Matja&iča. Je pač mislil, da jo tako dobro pogodil vi riro, ki sta jo žo tako nestrpno pričakovala, pa je kmalu s strahom spoz -nal, da se je skotalilo v Sčavnico mrtvo truplo prijatelja. — Na Jurjevo ne deljo smo položili k zadnjemu počitku idago Slanovo mater, katera izguba je bridko zadela dobro Slanovo hišo, po-*<	sini« vlč. g. kaplana Slani
Franca. N. v m. p.! Prizadetim naše sožalje! — Imamo pa tudi vesele novice. Dne 27. 4. so g. župnik zvezali zgleden par: prednico Marijine družbe Franco Janžek z vrlim družbenikom Janezom Miki. Orel Slana je na gostiji za tukajšnji delavni in močni orlovski odsek zbral 200 K, za kateri dar se odsek vsem prisrčno zahvj tju-je ter želi le, da bi se našlo veliko po snemovalcev. Novoporočencenm kličemo: Bilo srečno!
t Občina Sv. Krištof pri Laške..:. Volitev občinskega odbora bo dne 12. maja, Četrtek pred binkožtmi, od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Volišča bodo: v občinski hiši pri Laškem, v Soli l>ri Sv. Jederti in v Drakslerjevi gostilni pri Dolu. Prva skrinjica bo S'o venske ljudske siranke (Kmetske zveze), druga samostojnežev, ki se pa srn mujejo svojega imena in pravijo, da :-o Kmetska gosjKKlarska stranka. Kmei-ska pač zato, ker imajo na lisfi mod kandidati sedem oštirjev in nekaj — nemčurjev. Kmetovalci in delavci, ki smo za samostojnost Slovenijo in nje nih občin, vržemo krogljico v „prvo" skrinjico.
t Poštne razmere v Laškem. Kmet-okoličan iz Laškega nam piše: Ker se vrši prvo opravilo že ob 6. uri zjutraj, poštni urad pa otvorijo po nedeljah in praznikih še-le ob 9. uri, moramo cele ure čakati na pošto. Kadar odprejo urad, je naval tako velik, da morajo stranke dolgo čakati, predno pridejo na vrsto. V uradu posluje po nedeljah samo ena gospodična, tako da je druga ob praznikih vedno prosta. Poštarja ni nikoli v uradu, ker mu je politika več kot služba. Prosimo, da blagovoli poštno ravnateljstvo napraviti tem nerednostim konec. v
t Čudna lista. V Koslrivmci je nabita na občinski deski kandidatna lista Samostojne. Ljudje ki poznajo tamkajšnje razmere, pravijo, da sta dobri dve tretjini odbornikov v taboru Kmetske zveze ozir. Ljudske stranke. Radi tega se čudimo nepravilni firmi.
t Poštnina za navadno pismo znaša sedaj 2 K. Uredništva Straže in Slov. Gospodarja ter tajništva KZ v Mariboru in Celju premalo frankiranih poštnih pošiljk ne bodo sprejemala, ker se mora plačati visoka globa.
t »Pametna ; ureditev I Pravijo, da smo Jugoslovani velik narod. Toda kaj pomaga velikemu narodu mala in slabotna vlada?! Da je temu res tako, nam spričuje sledeče: Otok Krk pripada odslej Jugoslaviji. Ker je v najr večjem mestecu tega otoka, v Krku, par italijanskih fašistov, je naša vlada preložila okrajno glavarstvo v neznatno vas Punat. Upravo otoka pa so uredili pametni belgrajski gospodje takole: Politično spada Krk pod zagrebško vlado, v sodnijskih stvareh odločuje dalmatinska vlada v Splitu, v zdravstvenih zadevah pa odločuje Ljubljana. Komur še ni jasno, kaj je centralizem, ta naj to prečita in razmišlja o zmešnjavah, ki nas še čakajo, ako bo ko-mandiral izključno le Beograd.
t Gromenje topov pregnalo lastovke. Na Goriškem, v Črnigori in v Srbiji je za časa svetovne vojne gromenje topov tako prestrašilo) da že tretje leto v te kraje ne pride nobene lastovke več. Ta živalica je sedaj v teh krajih popolnoma tuja.
t Se vedno nesreče z ročnimi gra natami, Na Srbskem v okolici Bitolja so našli pastirji na paši ročno gra -nato, nevede kako nekaj nevarnega jo (a reč, čo tudi jo ležala že daljo časa v obcestnem jarku,. Fantički so začeli to ročno granato pregledovati in jo snažiti, Pri tem poslu se jo zgodilo, da se je granata razpočila in ubitih jo bilo 5 pastirjev, dva pa težko ra -njena.
t Koliko in kaki zločini so se /go dili lansko leto v Sloveniji, Hrvatski.. Slavoniji, Bosni in Dalmaciji? Naše notranjo ministrstvo je proiskalo v ra vnokar omenjenih deželah število lan sko leto zagreSen^h zločinov ter dognalo, da jo bilo lani vsega skupaj 34.734 hudodelstev. Od teh zločinov
odpade ua poneverbo 22.421 slučajev,
na nasilje 8808, 2953 na težke telesne poškodbe, 1008 na goljufijo in 320 na uboje. Za .Srbijo in Crnogoro pa mi ■ nistrstvo ni moglo dognati dosedai ni
ti števila zločinov,.
t Pozor pred madžarskimi bankovci! Menda v nobeni evropski državi ne kroži toliko ponarejenih papirnatih bankovcev, kakor ravno v Madžarski. Razni denarni zavodi na Dunaju, v Nemčiji, v Pragi, v Zagrebu in Beogradu so vsled tega sklenili, da ne bodo zamenjavali madžarskega denarja tako dolgo, dokler Madžarska ne bo izdala novih papirnatih bankovcev.
t Kaj pomeni kratica SKS (Samo-štojna kmet. stranka)? Dvoje prekrasnih resnic vsebuje kratica SKS. 1. SkS == Slovenskih Kmetov Smrt. 2. SKS == Sluge Kapitalističnih Strank.
t Za nove zvonove v Jarenini so nabrali veseli svatje svoto 400 K.
Gospodarstvo.
Pozor zavarovanci!
Ker so razne nemške in ogrske zavarovalnice jiodpisale velikanska svote starega vojnega posopla, jim je i ako neprijetno, da se naši slovenski zavarovanci ne dajo več lako izkori -,šeati, temveč so jim začeli obračati hrbet. To hočejo preprečiti in si ne -katere podaljšati svojo življenje ua prav prelrigan način. Zatskle so se namreč pod lopo zveneče ime „Jugoslavija" in uradujejo naprej v nem -Šoini, držo nemško in nemškutursko uradništvo in zastopnike in podaljšujejo stara zavarovanja na novih deset let jx) prav rokovnjaških manirali. Ko pride posestnik plačevat svojo premijo, mu zastopnik vpiše v knjižico brez vsacega vprašanja: Prenošeno ua „Ju goslavijo" in n'eodpovedljivo do 1. 1931 in vsili v podpis tudi neko izjavo, ne üa bi povedal, da se podpiše za novih 10 let; drugi pa zopet pravi,, da bo v naprej zavarovano pod Ljubljansko zavarovalnico, kar je navadna sleparija, ker „Jugoslavija nima sedoža v Ljubljani, kar pa ti ljudje skrbno pri krivajo. Tako jo pridobil samo mari -borski zastopnik, ki govori s strankami samo nemško In piše samo nemška osebna in krajevna imena, — kot bi vodil svojo agenturo kje v Gradcu — že na stotine, katerim se še sanja ne, kaki banki so se podpisali na novih deset let.
Ker ne smemo mirno dopustili, da bi naše slovensko ljudstvo tako zabrb trio zasužnjeval tuji židovski kapital po raznih kankali dvomljive vrednosti svetujemo., da vsakdo natančno pogleda v svojo knjižico, in če vidi, da se mu je vjnsalo brez njegove volje, da .re zavarovanje na novih 10 ¡¿et neod-povedljivo, takoj zahteva od dotičnega zastopnika ali zavarovalnice, da se mu to izbriše. Kdor je pa bil na tako ali drug način opeharjen za podpis, naj tega prekliče in zahteva, da banka dotično izjavo vrne ali uniči» Komur bi se pa to ugodilo je opravičen, iskati pomoči sodnim potom in mu bo šel vsak slovenski odvetnik rad na roko, kdor bi si sam ne znal pomagati, dalo pa bo tudi tajništvo SLS v Mariboru potrebna pojasnila, če kdo želi*
Naša stranka se je vedno borila proti nepoštenosti in izkoriščevan"'u naših ljudi, naj si bo že cd katerekoli strani, zato jo žs skrajni čas. da podvzamemo odločne koraka iudi proti nemškim in nemškutarskim a?'3u -tom, ki na vse mogoče načine love liudi za svoje zavarovalnice, ali ka -kor imamo dokaze, celo sami podpisujejo njihova imena in napravijo s toni revnemu človeku dosti sitnosti in veliko stroške. Zatorej proč od teh bank Zavarujte so pri preizkušenih doaia -čili zavodih, kakor je zlasti „Vzajem. na zavarovalnica v Ljubljani."
g Kmetijska podružnica Maribor
in okoliš priredi 22. v Kamnici, 29. t. m. pa v Pobrežju strokovno predavanje h kateremu bodo poleg udov tudi ne-udje imeli pristop. Natančneje se še bo pravočasno Objavilo.
g Lepa se nam obeta! Nedavno so poročali liberalni listi in »Kmet. liste med gospodarskimi vestmi, da bo izvoz nad 500 kg težke goveje živine neoviran. Nad 500 kg težko živino izredijo ponajveč le na graščinah in v vzornih gospodarstvih. Ako bodo smeli izvažati
samo tisto živino, bo udarjen bo udarjen posebno srednji in mali kmet, katera radi pomanjkanja tečnih in dobrih krmil živine ne moreta tako odebeliti kot razni veleposestniki. Pa naj kdo reče, da se poljedelski minister in sa-mostojnež Pucelj ne zavzema za veleposestnike in graščake. Kaj mu je mar za malega posestnika! Slednjega rabijo le takrat, kadar so volitve pred durmi.
g Za konjorejcc. Konjerejski odsek št. 2 Kmetijske družbe za Sloyo -nijo (Ivanjkovci) je sklenil pri svojem ednem občnem zboru v Mariboru ;'ne 21. marca t. 1., da mora pri letošnjem ogledovanju in obdarovanju konj vsak: konjerejec, kateri ni član odseka pr> vstopu na premovanje vplačali dvojno članarino. Pozivajo se torej vsi konje-» rejci, kateri še niso člani te velevaž-ne organizacije, naj prijavijo svoj pri stop ter vpošljejo članarino 5 K za loto 1921. Pripomni se, da se sprejem članov zaključuje z 15. junijem t. I.
g Zelo živahna svinjska kupčija je bila 29. aprila na mariborskem sejmu, kamor so pripeljali kmetje 72 svinj. Cene so bile: Plemenske svinje za t kg žive teže od 28 do 30 K; mladi prašički, 6—8 tednov stari, 1 komad 240 do 400 K; jesenski prašiči 600 do 1000 K.
g Poljski pridelki. Vukovar. 23. 4. Po 100 kg. Pšenica K 980 do 1000, rž K 800 do 850, ječmen K 450 do 460, oves K 340 do 350, fižol K 400 do 4p0, bob K 450 do 460, koruza K 360 do 380. — Novi Sad. Pšenica K 970 do 1000, rž K 810 do 820, ječmen K 520 do 530, oves K 360 do 380, koruza K 380 do 400, moka 0 K 14 80.
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 138 naših kron, 100 nemških mark stane 219—222 naših kron, 100 avstrijskih kron stane 22, 100 čehoslovaških kron stane 190 in 100 laških lir 666 do 668 jugoslovanskih kron.
Dopisi,
fi Sv. Jurij na Pesnici. V nedeljo, dne 17. aprila in naslednjo Jurijevo nedeljo je naše izobraževalno društvo zapored uprizorilo lepo igro »Tri sestre & z de-klamacijo in krasnim petjem, kakor ga tu ob meji dosedaj še slišali nismo. Pri drugi prireditvi so se tega z vami ra-dovali tudi mnogi dragi gostje od Sv. Križa, obeh Sv. Kungot in Svečine, tak» da nam je bil prostor žal pretesen. To je delo za resnično povzdigo omike: zato pa le naprej vsi pravi prijatelji narodove sreče po začeti poti! Le sovražniki ljudskega napredka morejo to delo sramotiti, a ga ne morejo ne utajiti ne doseči!
Galicija pri Celju. V naši občini, t. j. v Veliki Pirešici bodo občinske volitve dne 10. maja. Vsak razumen in pošten občan je že sprevidel, da so samostojni veliki samo v hujskanju in zavijanju, zato se njihove vrste vsaki dan bolj krčijo; več njihovih kandidatov je dalo v zadnjem času preklicati svoje podpise v uradni listi. General Nareks divja okoli kakor obseden; zvesti so mu nekateri Završani, kakor bivši šta-jercijanec in socialdemokrat Rudi, Sra-bočan, vsi Ašenbergerji, neizogibni Veber, p. d. Počan, ki hoče biti invalid, pa le urno teka povsod, kjer je še dobiti kaj smole! Vsak pošten Slovenec se danes že sramuje samostojnih, a da se le hujska in spletkari med mirnimi ljudmi, tO je cilj in višek samostojne modrosti. Kdor pozna Nareksa, ve da je mož velik samo v tožarenju, v raz-diranju, velik v jeziku, luknjast pa v dejanjih, kakor njegove strehe. Kjer je Nareks, je bila še vedno zguba; tudi 10. maja bo!
Dobova. Preteklo nedeljo je obiskal našo faro prijazni g. Urek, da bi utrdil svoje garjeve ovčice v samostojni veri. Povedal je, kako bo ščitil vero in delal za kmeta. Omenil je tudi, kako so ga prosili duhovniki, naj se potegne v Beogradu za kancelparagraf. Ko je take bedastoče stvari naprej govoril, so mu Radičevci s Hrvatske in domači kmetje razbili shod tako, da je ostal g. Urek sam na sramotnem odru laži. Urekov shod je bil najboljša agitacija za K. Z. Dobovčani so se namenili možu pokazati pot iz Dobove, toda žal, prehitro jo je odkuril. Gospod Urek, osel gre le enkrat na led, kolikokrat pa nameravate iti vi? V Beogradu ste se dobro zredili, pazite, da se led ne udre pod vašo težo!
Pridobivajte naročnike!
MAL* IHZIHNIH.
vabilo - rJsstt:
bistvi ie bo viiil na Vnebohod, ia« 6. maja t. 1. ob 8. ari pop. t Bablekori dvorani t Žalen po ■Iséetem «poreda: l. Kaj je nferaniti bo per krivi 5se davke? 2. Slučajnosti.
Smrekova skorja
m smrekovo čredo, sabo, sdravo, e kupi. Ponndbe z navedbo eene i» jodati na tovarno uinja Freund, Maribor,	2 -S Sli
Vinogradniki
'sca-t eep.jena trte ¿istih in ms-isaft sort prodajam po 4 K ko-naš. Imam tudi sa prodati močno sswninjene bele tanorniee kom.! 70 K 1-60. Frane Horrat, po«, in :?taai, Mostje, pošta Jcrlinci pri ?twfn.	4—4 270
Vinogradniki
á&j je Se več tigoč na raio csplje-uši, in tndi vej tisoč necepljene tak imarnice. Cepljene trte sta-■q* 1 komad K 4.—, necepljena b«» imarnica pa stane 1 ko sad R ü'&O. Kdor ie kaj potrebaje, naj i« takoj oglasi pri Franca S.ednjak, trinar juri S r. Lovreaes r Slav. gor., p. Juršinči pri Ftnja. ____2-8 818_
Žaga in mlin
£ tečjo stalno vodao močjo ▼ Sa-iajski dolini se proda. Besni «w|e> naj Javijo svoje ponndbe pod »Savinjska dolis»" na uprav. <?ga Hita._ 8—8 290
Posestvo yftS;
goida, travnika, njive, trei gospodarskih poslopij, vse v dobraa •Man. Leži tik okrajne eeite, četrt ure od farne cerkve in tri četrt nre ed iel. postaje. Zraven Hüe lep vrt in sadonosnik. Proda »e vsled preselitve. Csna po do-govora. Martin Volovnik, posest, uik, Malohornt. St. 46, polita Oplotnica.	1—8 Si8
Lahki io težki bescin, spIHsH cerned, beli kristalni In sladkor v kockah
se dobi po najnižjih cenah pri OotpodarsLi aveii v Ljubljani. 880
W mlinu L™» B"iak v
'	Fraan se oge »
snete ne bo iadelov-vlo od 1. do £6, ataja t. L	881
Kmet
najtopleje priporočamo pri nakupovanju Špecerijskega blaga, posebno kave, čaja, riža, olja, sladkorja, m'la, petroleja itd. nOlfO trflfSVlnO
Frece & Plahuta
CELJE» Aleksandrova ulica
(prej Kolodvorska ulica)
Kadar pridete v Celje, zglasite se, da se prepričate o res nizkih cenah in dobrem blagu. Razpošilja se tudi po pošti. V zalogi cerkvene sveče po znatno znižanih
cenah.
8-10
Na drobitvi Na debela!
Otvoritev no?e trgovine t PtnjH
Naznanjam p. n. občiebtrn is trgovcem v mesta in okolici, da sem
v Ptuju, Slovenski trs 4
otvorll novo, vssvrstno založeno trgovino s steklom, porcelanom in sorodnim blagom
Zagotavljam zmerne cane in solidno postrežbo!
2-6 81? A ftsust Kraigher.
Edina slovenska tvrdka te vrste v Ptuja.
Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuju
■mnBcseaHVnntniTi—nrrr<vftfi«iiri"jmiwiiiihin W	ii«iHii»iwiiiii «iii«M>rwMPnin
melje in izmenjava vse vrste žita. Mlin je na nove 10	popravljen, ter izdeluje tudi zdrob	m
Kupuie vse vrste zrnja po najvišji dnevni ceni
RIHARD ORS3ICH, PTUJ.
ZAHVALA.
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znaieem, ki so nam «tali ob strani v bolezni ia smrti nii» predrage, neposabne mamioe oalr. soproge
Marije Skale roj. Stiplovšek
in slasti ie vsem onim, ki ia spremili blago pokijnio» oa aadnji poti israkamo tem potom iakrjno zahvalo. MnszoS:evilno spremstvo kljab jiabsma vremena in poti je bfli zaostalim velika telaiba v bridki iilosti. Posebno se zahvaljujemo domačemu p.nkemu sboru za ganljive nagrobne ialoitinke in sploh vsem, ki so od bika in daleč prihiteli, da nam israsijo s roje solalje i a »oJatje. ŽiSe pri Konjicah, 22. aprila 1921.
884
Žalujoča rodbina.
Dama za BIRMO!
Ure, verižice, uhane, zapestnice, prstane, v zlatu t* srebru po znižani ceni, kako? tndi vsa popra-vila spirajoča v mojo stroko izvršujem toino :n ceno.
Lov. Stoječ, urar, M&rfa
2—8 Jnifiičeva nI. 8. 828
Peronospora-brlzgslna
in rolovikl jarm na prodaj. Maribor, Wilsonora ulica 28, I. nadstropje vrata 8.	882

Z o
Vsakovrstni poljeueljski stroji, mirovna roba, dospeli od prvovrstnih čehoslovaških in avstrijskih tovarn.
Posebno priporočam k nakupu:
vide, vsakovrstne mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali žitne od-biralnike, elamoreznice, sadne in grozdne mline, drobilne mline, travniške in njivne brane, gnojnične črpalke, vodovodne cevi, motorje in parne stroje, pocinkane brzoparilnike, dvoredne koruzne sejalne stroje, plečke za okopavanje in osipavanje ter mlečne posnemalnike. Oskrbim slamo-® rezne aože ter popravila strojev. Dajem točna oojafcnila. Postrežba solidna.
naspr. gl. koi.
IVáN HAJNY, Maribor, Aleksandrova cesta 45,
Zahvala
Povodom prebridke izgube našega preljubega soproga, očeta itd.
Josipa Srnec,
posestnika v RoSpohu,
ki je dne 13. aprila mirno v Gospodu zaspal, nam je došlo nebroj dokazov prisrčne ljnbavi, za kar izrekamo tem potom vsem, zlasti čč. duhovščini, našo najiskrenejšo zahvalo.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Rošpoh pri Maribora, 29 aprila 1921
lalujofa obiteti.
836
Ka debelo!	Na drobno I
OBLEKO.
Fiiprotte in finejie. Točno in solista® delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: Alojzijo Arbeiter v Maribora Drevaka ulica it 15 (pri starem •t.tn).	7—10 226
Trgovina z ieleinino
Anton Bre»čic ¥ Ptuju
opozarja slavno občinstvo na vsakovrstno želeinine, kakor: okovje za stavbe, vsake vrste žreblie ia žito, kolesne 9ine, obročno železo, poeinkano pjoče/ino, za pokriva*]* strtk in izdelovanje žlebov, razno orodje za obrtnike, štedilaiške dol«, pločevinasto in litoželezno kuhinjsko posodo ter splošno vso v to stroko spadajoče blago, katoro prodaja vodno po — kolikor mogoče
nejnlijlh dnevnih cenah.
Zagotavljani vsakemu cenj. odjemalcu današnjim razmeram primerno točno in solidao postrežbo, ter se priporočam za ebiles obisk
Anton BrenIK, trgovec z ieleznino
821 1—2*	v Ptuju,
4—10 381
Klobuke,
čevlje,
obleke,
perilo,
dežnike,
tržne torbice
in razno galanterijsko blago kupite najeeneje pri tvrdki
Jakdb Lah, Maribor, Glavni trg 2.
Mlinske kamre
aa trmlje, brasne kamne vsake velikosti, ter lepih kosnih kamnov, po najnliji ceni na prodaj, odprema točna in solidna. Jožef Planine, Rogatec. 2—6 826
Prvovrstne neprekoslllve
zopor peronosporo izdeluje
5 bakrene škropilnice I
[jé in razpošilja po vsej Jugoslaviji na drobno in debolo
samo:
pn* tívni «tari 7 let, jam- _ ___
h mmm rara
Prva jugoslovanska metalargična tovarna KOVINA d. d. Maribor-Iezno.
Ceno nizke! Dobavlja tndi razno kovinasto posodo. Naročila in vprašanja aa: 2 813 Kovina i. d., Maribor, Prešernova ulica 2.
vobijo t hrib, 16 pesti visoka, se proda. Našlo r v upravniitvu lista. 1—2 838
TT? An i» ji	»?reinie uk°i '«
UtüU^»	dobre poltene biie
Frane Cvilak,	meiičar ln sveiar
Slov. Bistriea.	2—8
Vftlßnflii poštenih stari-V »Jüllüt, SeT> , dobrini
Šolskim spričevalom se sprejme v trgovino meianegs b'aga Davorin Tombak, Bv. Vid pri 1'taju. 829 1—2
T^AtrliPft Biroto- *el1 "
l/OKilLiU« arojo vseti po-sestniea vdova brea otrok. Msher po ¡too lele Se, Hoče. 1-2 886
ki
zna kuhati in oskrbovati vrt, SB sprejme k duhovnemu odu v mestu v sluibo. Po-
Dekle,pofteno' ,n,'in?'
nudbe pod „Vrt" na apravalitvo.
224
Naročajte naSe liste f
KIUME PASE
proteze za noge in roke in druge stroje proti telesnim poškodbam, trebušne obveze, suspen-zorije, berglje, podlege itd. izdeluje izvrstno in dobro staroznana izdelovalnica vseh bandač
5 ,+ F^nc P^dgoi^Sek, 11
bafrdažist, Maribor, Slovenska ul. 7.
SUKNO
volno, cefir, tiskovina, platno, čevlje, klobuke, modno in galanterijsko blago iz najboljših inozemskih tovarn v velikanski izbiri ia po čudovito nizkih cenah kupite samo v veletrgovini
R. Stermecki, Celje št 300.
Ilustrovanl cenik i 1000 slikami se 9o-
174
6—8
ilje aas ton j.
Iz Havre v Ameriko samo šest dni
Edine najkrajše črte prek Havre, Cherbomrg in Antwerpen v Newyork. — Vozne listke in la-devna pojasnila izdaje edina koncesijonirana potovalna
pisarna
Ivan Kraker
v Ljubljani,
Oosposvetska (prty Marije Terezije) c. 18,
6—12f piolisej). 98
Pridobivajte naročnike!
(ua&iatoll In caLsi Kat. lisic. 'drnStvo,
Odgovora! urednika Klaao EuSenjak.
iTJsk Cirilove tiskarne s Mariboru,