m L J KOSTANJ E VIŠKE GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI • DECEMBER 2002 - ŠTEVILKA 21 - BREZPLAČNI IZVOD u , f , KOSTANJEVICA NA KRKI Prvi sneg nas jc po mokrem letu spomnil, daje tu spet zima, konec leta, čas praznikov. Zaključuje se leto 2002, leto, ki smo ga \’ Kostanjevici na Krki čakali, načrtovali in zapisovali s posebno pozornostjo že nekaj let. Veliko načrtovanega seje uresničilo, veliko je začetega, odprle so se nove možnosti, nove naloge. Lepša in bogatejša za oko in srce je naša Kostanjevica na Krki ob zaključku praznovanja. Dobili smo potrditev poti in ciljev, ki smo jih zastavili pred skoraj petimi leti. Najtrdnejšo potrditev so nam dali številni sponzorji, ki so omogočili uresničitev najdrznejših projektov praznovanja 750-letnice mestnih pravic Kostanjevice. Dragoceno nam je zaupanje in podpora predsednika organizacijskega odbora praznovanja gospoda Miloša Kovačiča, direktorja tovarne zdravil »Krka« iz Novega mesta, vzpodbudna so priznanja najvišjih predstavnikov naše države Slovenije in številnih uglednih gostov od blizu in daleč, ki so obiskali naše kraje in številne prireditve. V razgibanem letu 2002 pa smo doživeli in preživeli tudi neuspeli poskus oblikovanja lastne občine, pozno jeseni pa tudi volitve predsednika države in lokalne volitve. Dobili smo novega /?redsednika države, novega starega župana občine, obnovljeni svet krajevne skupnosti z novim starim predsednikom in zdaj se lahko spokojno predamo zimskemu spanju, praznikom, lepim željam. V sveže/n snegu ostanejo sledi korakov, po opravljenem delu pa ostanejo sledi, ki kažejo nove poti, nove možne smeri. Naj bodo sledi in poti, ki smo jih zarisali v minulem obdobju in letu 2002 globlje in bolj vabljive od tistih, ki se pojavijo novem , svežem snegu le zato, da bi zmedle tiste, ki vedo, kam je namenjen njihov korak. Z VELIKO OPTIMIZMA, ZDRAVJA IN PRIPRAVLJENOSTI ZA NOVE IZZIVE SI NAREDIMO SREČNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE IN LETO 2003, KI JE PRED VRATL Za svet Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki Anica Zugič Spoštovani krajani krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki Staro leto, kije bilo zaznamovano z velikimi aktivnostmi in dosežki naše krajevne skupnosti oh ohelelitvi "50-letnice prve omembe mesta v pisnih virih, se počasi poslavlja. Na svetu krajevne skupnosti smo sklenili, da pripravimo skupnopričakovanje novega leta. Zato vabimo ^«.v, Vaše sorodnike in prijatelje, da se dobimo v torek, 31.12., oh 22. uri na »Ta malem plac« in skupaj pričakamo novo leto 2003. Nekaj pijače bomo priskrbeli, za pokušino pa lahko kaj prinesete tudi s sabo. Toplo vabljeni. Svet krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki DOKONČANJE: 1. Ljubljanska cesta 2, avtobusna postaja 3. kanalizacijski sistem 4, Gornja Prekopa PLAZOVI: 1. Črneča vas NOVI PROGRAMI: 1. Gorjanska cesta 2. Grajska cesta 3. Pločniki Prekopa - pridobitev LD in GD in nadaljnjega sofinanciranja države in Občine 4. Sanacijski program peskokopa Jablance ( Remusi) VODOVODI: 1. Črešnjevec ELEKTRIFIKACIJA: 1. Elektrifikacija vasi JAVNA RAZSVETLJAVA: 1. Oštrc 2. Orehovec (igrišče) VZDRŽEVANJE: 1. Ceste 2. Javne razsvetljave 3. Parki zelenica 4. Mostovi PRIORITETE ZA LETO 2003: 1. Dokončanje programov 2002 - Ljubljanska cesta - kanalizacija II.Novi programi L OBVOZNICA 2. LAPTE MOHOR 3. VELIKE VODENICE (vas) 4. GORNJA PREKOPA(vas) 5. GORJANSKA CESTA - pločniki 6. VODOVOD ČREŠNJEVEC Prioriteta št. 1: Obvoznica do septembra 2003 odkupi, pridobitev GD CESTE: 1. Lapte - Mohor - dokončanje 2. Velike Vodenice - vas 3. Gornja Prekopa - vas 4. Povezava Grad - Jama (Marolt) 5. Povezava Lapte - Jablance (Remusi) 6. Črneča vas - Vrbje - Vrtača 7. I vanj še 8. Zaboršt PROJEKTI: 1. Športno - rekreacijski center 2. Obrtna cona 3. Mrliška vežica - širitev pokopališča 4. Kuntaričeva hiša 5. Kulturni dom Kostanjevica 6. Termalna voda ODKUPI: 1. za potrebe pokopališča 2. za SRC 3. po planu Stari in novi svetniki na skupni seji. Foto; Lidija Stipanič Poročilo predsednika sveta KS O opravljenem delu v obdobju 1994 - 2002, ki je bilo podano na seji Sveta KS 28.11.2002 - Ceste kol v poročilu in dodatno; - Tampon Zaboršt - Kuhar - Cesta Križaj - Kostanjevica (razširitev in preplastitev) - Cesta Malence - Koprivnik (prekategorizacija v državno cesto - v letu 2003 most Koprivnik) - Cesta Prekopa - Kostanjevica (projekt v izdelavi; predvidena rekonstrukcija do meje z Občino Šentjernej) - Obvoznica (določeni so koridorji, v letu 2002 seje začelo z odkupi, v letu 2003 je na vrsti gradbeno dovoljenje in začetek del) - Mestno jedro in Ljubljanska cesta - Utrditev nabrežin okoli Otoka, regulacija vodotokov (Krka, Studena in manjši potoki; utrditve, regulacije, čiščenje in zasaditve) - Bencinski servis - Parkirišča; Žolnir, Forma viva - Elektrifikacija Otoka (dela se bodo nadaljevala v letu 2003, trafo postaja je zgrajena, so pa poškodovane cevi, zato nastajajo težave pri vpihovanju kablov) - Načrti za obnovo mestnega jedra in Ljubljanska ceste (sofinanciranje Ministrstva za kulturo in obljuba, da bo sprejet še enoletni program za Kostanjevico glede obnove fasad) - Okolica osnovne šole (sanacija kopališča in predšolskega kompleksa, peš steza čez studenski most - predlog za naprej, da se tudi na ostalih mostovih naredi peš steze, ker so preozki) Člani Sveta krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki 1 Lea Marija Colarič Jablance 17 2 Milan Herakovič Oražnova 11 3 Jože Hočevar Orehovec 54a 4 Anton Jarkovič Avguštine 11 5 Stanko Kavšek Dobe 12 6 Rajko Kučič Črneča vas 31 7 Anton Miklavčič Malence 19 8 Silvester Miklavž Velike Vodenice 4 9 Anton Olovec Ljubljanska 25 10 Anton Palčič Kočarija 2 11 Oton Petrinčič Gornja Prekopa 26 12 Stanislav Matija Tomazin Ulica talcev 20 13 Sandi Tršinar Gornja Prekopa 8 Člana občinskega sveta; Andrej Božič Ljubljanska 6 Franc Štokar Orehovec 4 Cesta Kostanjeviška jama je asfaltirana do Goričarja Parkirišče pri pokopališču (predlog je, da se z lastniki dogovori daljši najem zemljišča) Pri gradu zasaditev parka Cesta Orehovec - Marolt je pripravljen tampon Mrliška vežica Oštrc (potrebno dokončati razsvetljavo) Javna razsvetljava: Črneča vas, Prekopa, Oštrc do vežice - Cesta Črneča vas - križišče - Črneški vrh (sanacija plazu) Elektrifikacija vasi Črneča vas Tercijalski most Prepusti: Gor. Prekopa (kanalizacija in most na Gor. Prekopi) Obnove cerkva in kapelic (na Prekopi je že pridobljeno soglasje lastnice za obnovo) Knjižnica v Kostanjevici in izdajanje Novic Telefonija Zamenjava vodovodnih cevi Razširitev zdravstvene dejavnosti z odprtjem ambulante dr. Gorcnška Vodovod Vrbje - Vrtača Cesta dolžina makcdam asfalt širina mulde 1 Gorjanska (Žam) 50 50 3 2 Slinovce - Zajčke 1.510 1.510 3,5 560 3 Slinovce - Lcvko 400 310 90 3 tampon 4 Globočice - Zavode (Žolnir) 1.350 1.350 4 900 preplastitev 5 Zavode (Žolnir) - Zavode (Dolnje) 1.210 530 680 3,5 400 6 Dol. Zavode - Kolajnovč 1.420 1.420 2,5 7 Zavode (Žolnir) - Mohor (Tomazin) 840 840 3,5 8 Mohor - Lapte 1.200 1.050 150 4 9 Laple - Oštrc 460 460 2,5 400 10 Vas Oštrc 470 470 2,5 100 razširitev 11 Črneča vas 810 610 200 3,5 12 Vrtača 1.180 280 900 3 600 13 Oštrc - pokopališče 350 2,5 150 14 Dolšcc 1.390 1.390 3 700 15 Avguštine (Frankovič) 180 180 2,5 16 Žener 240 240 2,6 17 Juršič 830 500 330 3 300 18 Dol.Prekopa 490 490 4 150 19 Gor. Prekopa 210 210 3 20 Gor. Prekopa 1.040 1.040 3 21 Male Vodenico 720 720 3 22 Male Vodenice - Ivanjše 1.670 1.670 3 23 Vegelj - Grabnovec 350 350 3 24 Kočarija - Grabnovce 240 240 3 25 Grič - Orehovec 770 770 4 26 Podstrm - Ivanjše 630 630 4 27 Grič - Orehovec 450 450 3 28 Vas Orehovec 320 320 2,5 29 Vas Orehovec 800 800 3 30 Orehovec 930 930 3 31 Dobe 2.300 2,300 3 32 Krška cesta - Malence 420 420 5 33 Gorjanska - Kostanjeviška jama 1.680 500 1.180 4 34 Globočice - Hajn vrli 800 800 35 Zaboršt - Kuhar 500 500 tampon 36 Kočarija - Palčič 110 110 tampon 37 Ivanjše - Kralj Marija 680 680 tampon 38 Vodeniška JenSkovec 730 730 tampon 39 Jcnškovec - Grič 400 400 Skupaj 30.130 8.400 21.380 Podeljena priznanja krajevne skupnosti za leto 2002 V soboto, 2. novembra 2002, je bila v Kulturnem domu slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. V programu so sodelovali mladi kulturniki, plesni skupini Harlekin in Vi vas ter Pihalni orkester Kostanjevica na Krki.. ■V'';?- . : : v''-' ^ Na slavnostni seji so bila podeljena priznanja krajevne skupnosti za leto 2002. Dobitniki pri/.naj so: Fred Lasserr, Gregor Čuk, Franc Jerale, Marjan Cvelbar, Aleš Kegljevič, Vasja Cuk,Anton Palčič, Stanko Drobnič, Robi Slokar Posebno priznanje so prejeli: Robert Hočevar, Danilo Siter, Franci Bogovič, Franc Glinšek, Ribiška dužina Kostanjevica na Krki in Uredniški odbor za izdajo knjige Kostanjeviška jama. Priznanje s plaketo mesta za leto 2002 je prejela KRKA tovarna zdravil d.d. iz Novega mesta Po končani slavnostni seji so kandidati za župana občine Krško pred Kulturnim domom zasadili oreh, ki ga je krajanom podarila krajevna skupnost Podbočje za 750- letnico mesta. KOSTANJEVIŠKE NOVICE Izdaja KS Kostanjevica na Krki Odbor za dokumentiranje: Janez Zakšek, Anica Žugič, Lca-Marija Colarič, Marjana Krhin, Melita Skušek Naslov uredništva: KS Kostanjevica na Krki, Ljubljanska 7, Kostanjevica - Telefon; 07 49 87 275 Izdelava: Rabzelj grafika - Naklada: lOOO izvodov Komemoracija ob krajevnem prazniku v imenu KO ZB Kostanjevica je spregovoril Vili Punčuh Spoštovane državljanke, državljani, sorodniki preminulih, šolska mladina in vzgojitelji! Spominski dnevi oziroma komemoracije so priložnost, da se ozremo v preteklost, k dogodkom, ki so odločilno zaznamovali naše življenje in življenje generacij ter bodo po svojem pomenu ostali zapisani v slovenskem narodnem spominu. V zgodovini mesta Kostanjevice na Krki in okolice ter vse Dolenjske pomeni mesec oktober in leto 1943 dan žalosti in bolečine, trpljenja in solza, ko je v cvetu mladosti in delovne ustvarjalnosti usahnilo 42 življenj na tako majhni gredici slovenske zemlje. Razumniki mesta Kostanjevice na Krki so v preteklosti predlagali in imenovali 21.oktober za praznik krajevne skupnosti. Dovolite mi, da z eno minutnim molkom počastimo spomin na vse padle žrtve in preminule v drugi svetovni vojni. Slava in spomin! Da bi mogli predstaviti vse razsežnosti teh žalostnih dogodkov, si moramo vsaj v osnovnih obrisih priklicati v spomin takratne razmere: - Italija podpiše kapitulacijo - zasedba Ljubljanske pokrajine od nemške soldateske KOSTANJEVISKE NOVICE Lepo zamišljena stran Želite informacijo? Stvar j c zelo preprosta. Prižgeš računalnik, vzpostaviš zvezo, poiščeš primeren brskalnik, odtipkaš Kostanjevica na Krki in klik. Po treh urah in pol sem spremenila svoje mnenje. Stvari niso preproste in enostavne. Pa hi morale hiti. Ali, kot je zapisal Primož na svoji weh-strani: Namen te strani je vzbujanje slabe vesti med prebivalci seje hitro širilo prikrito delovanje osvobodilne fronte v gozdove prihajajo narodno zavedni ljudje, ne glede na strankarsko pripadnost, izobrazbo, poklic in mesto v družbi na ozemlju desnega brega reke Krke in Gorjancev od Brežic do Novega mesta poteka velika nemška očiščevalna ofenziva nemški vojaški stroj znati kot neusmiljen, krut in neizprosen za sabo na svoji poti pušča pomorjene fante in može - na domovih ostanejo samo vdove, matere brez sinov in otroci brez očetov Spoštovane krajanke in krajani! Na spomeniku talca pred domom kulture so vklesani verzi Otona Zupančiča: »POSTOJ, KDOR MIMO CJREŠ; TA KRAJ JF SVET; IZPRAN KRVI JE MUĆENIŠKE SLED,..« Da! Ta kraj je svet - v Kostanjevici na Krki - na Malencah - Orehovcu Dolšcah - Prekopi - Ostrogu Cirubljah - Šentjerneju. V prostoru in času, kjer živimo in delamo, smo dolžni s ponosom negovali izročila narodne zgodovine, ki je ni mogoče spreminjati, zamolčali ali ponarejati njenih dejstev, kar bi kdo hotel ali želel. Zato zaključujem z verzi pisatelja Otona Župančiča: »TODA DOMISLI STRAŠNECJA SE DNE, IN MRTVA SKALA RDEČ POŽENE CVE1.« Kulturni program je z učenci osnovne šole pripravila Melita Skušek, za kar seji v imenu krajevne organ izac ij e Zveze borcev Kostanjevice na Krki lepo zahvaljujemo. tistih, ki hi lahko pomagali, pa nočejo, ne vedo ali pa se delajo, da ne vidijo. Število zadetkov na googluje bilo sicer obetavno, uporabnih strani pa zelo malo. Pravzaprav bi jih lahko naštela na prste eno roke. Stran Galerije Božidar Jakac (ki je med drugim tudi prva, ki vam jo ponudi brskalnik, lepo urejena, vse pohvale), stran Dobrodošli v Kostanjevici (edine prave internetne strani namenjene zgolj Kostanjevici na Krki. Kljub pomankljivostim vse čestitke avtorju Primožu. Statistika za vzpodbudo, da ne obupaš. 5115 obiskovalcev, 20 zadnji teden. Žal je prijaznost komentarjev v knjigi obiskovalcev obratno sorazmerna z razdaljo do kraja, kjer obiskovalci žive ali rečeno drugače, domačini so po svoji stari navadi najbolj »prijazni«. (Saj ne, da bi se človek čudil..), stran Kostanjeviška jama (bravo Gregor, prva stran je impozantna, žal naletiš na njo šele na 4. strani poizvedbe, ko večina že obupa, mogoče tudi za to le 681 obiskovalcev), stran Osnovne šole Kostanjevica na Krki (lepo oblikovano a kaj, ko nanjo naletiš šele na 9 strani. Tudi SREČANJE STAROSTNIKOV KRAJEVNE ORGANIZACI|E RK KOSTAN|EVICA NA KRKI V jubilejnem letu 2002, ko Kostanjevica na Krki praznuje 750-letnico prve omembe mesta v pisnih virih, je krajevna organizacija RK Kostanjevica na Krki pripravila že 4. srečanje krajanov KS Kostanjevica na Krki, ki so stari 75 in nad 75 let. Srečanja se je 20. novembra v gostilni Žolnir udeležilo 60 krajanov, poleg aktivistk krajevne organizacije RK Kostanjevica na Krki se jim je pridružila tudi sekretarka območne organizacije R.K Krško, Mojca Vizlar in jih toplo pozdravila. Prav tako tudi predsednica krajevne organizacije Stanka Černoša, kije vsem zaželela lepe želje ob novem letu. Udeleženci srečanja so bili posebej očarani nad kulturnim programom njihovih vnučkov, ki so ga pripravili otroci OŠ Jožeta Gorjupa iz Kostanjevica na Krki pod vodstvom učiteljice Staše Jordan. »V imenu krajevne organizacije RK Kostanjevica na Krki se zahvaljujem vsem krajanom, ki verjamete v delo naše krajevne organizacije RK ter tistim, ki pomagate naši organizaciji s članarinami in donacijami. Verena Kosjek jc letos dopolnila 90 let (na sliki levo) in je najstarejša med ženami v Kostanjevici na Krki. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste prišli na srečanje ter gostilni Žolnir za vso pomoč. »Nasvidenje v letu 2003 in srečno«, vošči vsem predsednica krajevne organizacije RK Kostanjevica na Krki, Stanka Černoša. Tekst in foto; Lea-Marija Colarič OBVESTILO SKUPNA VADBA PRIMERNA ZA VSE Obveščam vas, da bo tudi v letošnjem letu organizirana rekreacija pod strokovninn vodstvonn fizioterapevtke Sandre Jerele, v telovadnici OŠ Kostanjevica na Krki vsako sredo od 18.CXD do 19.00, v januarju, februarju in marcu. Prvi termin je 08.01.2003. Obenem vam želim veliko sreče in zdravja v letu 2003. Sandra Jerele KOSTANJEVICA BOVSflO' It SW0' Heparsivo TRŠINAR največji optimisti do takrat obupajo), stran Gostilne Žolnir (naj vam sledijo še drugi). Daleč največ in najpopolnejše informacije o Kostanjevici in vsem kar sodi zraven pa ponujajo strani TlC-a Krško. Ja, Krško, to je tista občina, ki smo jo želeli zapustiti. K sreči nanjo naletimo že na prvi strani (6. zadetek). Priznati moram, da nas Krčani še enkrat vlečejo iz zadrege, da ne rečem drugače. Zgledno. Vmes je veliko strani, veliko sranja, veliko informacij in balasta, od tiste, kako smo postali kulturni spomenik, da so izdali znamko ob 750 letnici, prijave za Rudijev memorial, veliko naslovov pa nobene povezave (ja. kam pa naj..), pa do tiste kako nam v Ljubljani niso hoteli požegnati občine. Mimogrede, brskalnik najde zapis o Kostanjevici na zelo zgledno urejenih spletnih straneh Občine Markovci (\v\v\v.markovci.si/). Ja fantje in dekleta, tako se to danes dela. Se tudi vam zdi, daje nekaj hudo narobe? Da nekaj manjka?! Naj si sposodim misel gospoda Darka iz Brežic (zadnji vpis na Primoževi strani): Ob obletnici, ki jo praznujete, bi pričakoval več informacij... Pa ne le on!. Oprostite, ampak, za praznovanje 750-letnice prve omembe mesta Kostanjevice bi se pa spodobilo, da dobimo svoj prostor pod internetnim soncem, če že ne zaradi drugega. Bodimo sicer optimisti, do konca famoznega leta 2002je še nekaj dni... Sprijaznite se, gospodje in gospe novo-staro izvoljeni: svet postaja klik na miško. Če pa slučajno ne veste, kako se pride na internet, povprašajte učence v prvem razredu devetletke. Za vas surfala Lidia Čemoša Blagoslov obnovljene kapelice sv. Jurija Foto: Jani Zakšek Cerkvena slovesnost na Slinovcah Jesen seje prevesila v zimo. V pričakovanju novih praznikov in dogodkov smo že skoraj pozabili na deževno kvatrno nedeljo in predpraznično soboto, 21.septembra 2002. V letu, ki se izteka, je bil zaradi praznovanja Kostanjevice na Krki tudi predvečer tradicionalnega žegnaja pri romarski cerkvi Matere dobrega sveta na Slinovcah drugačen in vreden, da se ga spomnimo še enkrat. Po deževnem, pustem dnevu je na večer celo dež prizanesel številnim domačinom in rednim obiskovalcem GS3! m slinovških cerkvenih slovesnosti in družabnih srečanj, ki so se zbrali. Zvonovi so povabili najprej v cerkev k maši in litanijam. Obred je bil še posebej slovesen zaradi prisotnosti gospoda škofa msg. Alojzija Urana in pravega koncertnega doživetja, ki so ga pripravili domači pevci pod vodstvom Janeza Kuharja, okrepljeni s pevci jrančiškanskega pevskega zbora iz Novega mesta. Pevce je spremljal Simfonični orkester Glasbene šole Novo mesto, ki ga je vodil gospod Ernest Jazbec. Po izvrstnem glasbenem doživetju in vzpodbudnem nagovoru gospoda alv.vsorjcv.i luknji/II k'J Krško • Izposojevališče Kostanjevica na Krki Ljubljanska 7 Tel.: 4986 210 llttp://sikkrs.kk.sik.si DELOVNI ČAS torek: 12. - 18. ure četrtek 10. - 18. ure TliLin-ONSKO 1’ODALJŠI'VANJIH ROKA izposoji: 01 563 49071 za gradivo izposojeno v Krškem 01 563 49072 za gradivo izposojeno v Kostanjevici 01 563 49073 za gradivo izposojeno na Vidmu škofa se je množica iz cerkve na povabilo fanfar napotila k obnovljeni kapelici nasproti cerkve. V želji, da bi praznično leto obudilo in obnovilo številne pozabljene navade in dragoceno kulturno zgodovinsko dediščino, je gospod župnik Jože Mrvar, skupaj z Občino Krško ter KS poskrbel za temeljito obnovo razpadajoče kapelice. Kapelica, ki je bila prvotno posvečena sv. Juriju in danes nudi zavetje Mariji, materi božji, je dobila novo podobo. Po temeljitih gradbenih posegih je končno podobo ustvaril restavrirani oltar, ki ga je s skoraj 500.000 tolarskim prispevkom omogočila KS. Povabilo k blagoslovu kapelice je gospod msg. Uran sprejel z posebnim veseljem tudi zato, ker smo oh tej priložnosti pripravili tudi predstavitev glasbenega projekta našega pevca Naceta Junkarja. Nace se je odločil prispevati k praznovanju 750- letnice na poseben način, z izdajo zgoščenke z Marijinimi pesmimi. Za vodilno pesem j e izbral prav tisto, ki nam je v ušesih vedno, kadar omenimo Slinovce, to je »Mati dobrega sveta«, ki jo je želel ob slovesni predstavitvi zgoščenke zapeti tudi v živo. Žal smo, zaradi bolezni pevca, morali slovesnost blagoslova kapelice obogatiti le s posnetki. Po zgodovinskih podatkih o kapelici in tradiciji žegnanja, ki jih je zbrala Melita Sku š e k, na g o v o r u podpredsednice sveta KS in sproščenem pozdravnem nagovoru gospoda škofa, nas je domači pihalni orkester povabil v šotore, kjer je že dišalo po večerji in moštu. Po teža a h z vre m e n o m, razočaranju, ker z nami ni mogel biti Nace Junkar in ko nam je zagodlo še ozvočenje, je kozarček »starine« poplaknil skrbi in razvezal jezike in grla vseh zbranih. Po negotovemu pevskemu začetku je pritegnil gospod škof ki ga vsi poznamo kot odličnega pevca in šotor je naenkrat napolnila prešerna pesem. Pozabili smo na vlažen hlad zunaj, saj smo se celo poslovili s pesmijo in povabilom na srečanje v nedeljo. Anica Žiigič Dušan Tršar v Zagrebu Tekst: Bojan Božič Po odmevni razstavi v Galeriji Božidarja Jakca v nekdanji samostanski cerkvi je Dušan Tršar razstavil svoja dela tudi v Zagrebu. Studio Račić razstavišče na Cvetnem trgu, je sestavni del razstavnih prostorov Moderne galerije v samem mestnem jedru, lokaciji, ki je namenjena manjšim razstavam uveljavljenih umetnikov. Pri tej predstavitvi Tršarjevih del je sodelovala tudi Galerija Božidarja Jakca, ki po tej poti skrbi za utrjevanje dolgoletnega sodelovanja in prijateljstva s hrvaškimi umetniki. Dušan Tršar, profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, je odličen, uveljavljen in priznan kipar in pedagog. Kipari že več kot 30 let. S svojim delom je zaznamoval slovenski kulturni prostor. Posebej je povezan s Kostanjevico, njenimi lepotami in ljudmi. Kipar je na svoj način zaznamoval tudi praznično kostanjeviško leto, 750 letnico prve omembe mesta v pisnih virih, tako z razstavo v nekdanji samostanski cerkvi, donacijo, postavitvijo fontane na Tamalem plac ter omenjeno razstavo v Moderni galeriji v Zagrebu. Razstava v Zagrebu je ena izmed tistih, s katerimi Galerija vzdržuje redne kulturne stike s sosednjim Zagrebom in na ta način predstavlja slovensko umetnost v sosednjem kulturnem prostoru. Z veseljem ugotavljam, da se nekdaj odlični stiki ponovno obnavljajo in utrujejo. Tršarjeva razstava v Zagrebu je bila po obsegu manjša kot kostanjeviška. Predstavil seje z risbami in kipi, nastalimi po večini v letu 2002 in sodijo v zadnji Tršarjev ciklus spomini časa. Ne glede na število razstavljenih del pa je kiparjevo sporočilo izraženo bogato in močno. Obiskovalca pritegnejo z občutkom in posluhom izdelane forme, ujeti trenutki odliti v bronu, ali zapisani na papirju ki nagovarjajo oz. opozarjajo na čas, v katerem živimo, ki nas oblikuje in opredeljuje, prostor, v katerem se dogaja življenje, ne glede na to, kaj je ujeto v skulpturi ali kipu. Spoznanje, slutnja, spomin na podobo preteklosti, ki je zaznamovala trenutek in prostor, vizijo prihodnosti, ki se nam izrisuje ob vsakdajem potovanju vesolja in planeta. Otvoritve v Zagrebu se je udeležilo večje število ljubiteljev umetnosti, prijateljev,kritikov in kulturnih delavcev, ki so uživali v kulturnem dogodku.Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki. Pogled v razstavni prostor. Foto: Arhiv Moderne galerije Zagreb Foto; Urška Kuplcnik Naše ideje o celodnevnem dogajanju, o srečanju preteklosti s sedanjostjo , je spretno povezal priznani režiser Igor Likar Skoraj 300 nastopajočih je s krajšimi programi umestil na različna prizorišča otoka, ki sta jih mitnici na vstopnih mostovih zaprli en sam prireditveni prostor Prihod predsednika države Milana Kučana, je pregnal dež, ki je padal in padal. 12. oktober 2002 ob praznovanju 750-letnice mestnih pravic Osrednji trg, ki je hil spremenjen v srednjeveški trg, s številnimi starodavnimi obrtmi je zaživel. Dogajanje seje stopnjevalo, domačini in številni ugledni gostje kulturnega , gospodarskega in političnega življenja z vsega sveta so do osrednje slovesnosti napolnili Mali plac. Po podelitvi naziva častni meščan očetu kos ta njev iškega kul tur n ega čudeža, gospodu Ladu Smerekarju, in nosilcem praznovanja 750-letnice gospodu Milošu Kovačiču, smo se preselili na dvorišče Lamu to v e ga l iko vnega salona k ogledu, po operni predstavi v juliju, najimenitnejšega dogodka. Mitničarja Dan osrednje zaključne prireditve Sprejem visokih gostov Foto: Uroš Abram Koncert Beltinske bande z Vladom Kreslinom 1'oto: Urška Kuplcnik Foto: Luka Petrič Foto: Urška Kuplcnik ,M.inutaittura> v m Mojster Janez s svojo srednjeveško tiskarno V Kostanjevici na Krid ^ckst AnicaZugič , , Prizor s scenskega oratorija "Kaj se po svetu godi” Po zaključku scenskega oratorija» Kaj se po svetu godi« , ki so ga nekateri žal morali spremljati od daleč,j e bil pravo doživetje prem i er na predsta vi te v filma Jožeta Jagriča »Vobjemu reke Krke«. Nastopajoči, predvideni za nastope na čolnih, so ostali na suhem, na dobro privezan splav sije upal le Branko Jordan s pesnitvijo Vlada Žabota. Zadnjo besedo sije vzela Krka, simbol našega otoškega mesta, ki se je \’ poznem jesenskem večeru dovolila nagajivo prevračati stotine jajčnih lupin z lučkami, pregnati Laro Banica z odra na otoku in prekiniti razvnet nastop Vlada Kreslina z ognjemetom. Tisočere luči so morale priznati premoč reke in se pognati nebo nad mestom kar precej prej, kot je bilo v scenariju. Ernest Breznikar kot Krjavelj Foto: Luka Petrič Ključ častnemu meščanu Ladu Smrekarju Foto: Jani Zakšek Foto: Luka Petrič »JESEN NA TA MALEM PLAC« mm v letošnjem letu praznuje Kostanjevica na Krki 750-letnico mestnih pravic. Prav zaradi te visoke obletnice se je zgodilo vrsto pomembnih dogodkov in prireditev. Kraj so ob različnih priložnostih obiskale mnoge znane osebnosti, politiki, gospodarstveniki. Turistično društvo Kostanjevica na Krki vsako leto v mesecu oktobru organizira prireditev, ki smo jo poimenovali »Jesen na ta malem plac«. Naša jesenska prireditev je namenjena predvsem domačinom iz krajevne skupnosti Kostanjevica. Tako kot vsa leta so se tudi tokrat najprej pomerile ekipe v veslanju. mesta, so se zbrali vsi tekmovalci, navijači in gostje. Sledila je podelitev nagrad za urejeno okolje. Tokrat smo podelili kar 40 pohval, kajti vemo, da so se vsi krajani trudili za lepšo, urejenejšo okolico. Za najlepšo va.v je bila tokrat izbrana vas Oštrc. Ob prijetnem povezovanju programa je potekala podelitev pohval, za dobro razpoloženje pa je poskrbel ansambel Meh, kije na naši prireditvi prisoten skoraj vsako leto. Ob stojnicah posameznih vasi se je pekel kostanj, poskušali smo lahko tudi mošt in druge dobrote iz domačih kuhinj. Foto: Marjeta Jankovič CS e TDKtlUnlrrk* Lep, sončen dan je privabil kar veliko tekmovalcev in navijačev in tekmovanje v veslanju se je zak Ij uč i 1 o z nas 1 ednj im i rezu 11ati: VRSLANJE MOŠKI: 1. Prekopa 1 2. Kostanjevica celina 3. Malence 4. Dobe 5. Prekopa 2 VESLANJL: ŽENSKE: 1. Kostanjevica - celina, 2. Malence Po tekmovanju v veslanju so se ekipe v spremstvu Pihalnega orkestra Kostanjevica odpravile do osrednjega prireditvenega prostora, na »ta mal plac«. Ob /vokih fanfar in plapojočih zastavah ob 750 - letnici Sledilo je še tekmovanje v vlečenju vrvi, ki vsako leto vzbudi veliko tekmovalno strast tako pri tekmovalcih kot navijačih. Po razburljivem tekmovanju, ki mu je sodil Brane Čuk, so bili rezultati naslednji: VLEČENJE VRVI - MOŠKI: 1. Prekopa I 2. Prekopa 2 3. Oštrc 4. Kostanjevica celina 6. Dobe in Malence VLEČENJE VRVI - ŽENSKE: 1. Malence, 2. Prekopa, 3. Dobe Ob koncu smo podelili vsem sodelujočim ekipam še nagrade, ki so jih prispevali razni sponzorji, pohvale za urejeno okolje pa je izdelal Mišo Berlingcr. Prav ob tej prireditvi smo dobili tudi TURISTIČNI NABIRALNIK. Že pred kakšnim letom se je naše Turistično društvo javilo na sodelovanje v projektu »Turistični nabiralnik«. V Sloveniji je takih nabiralnikov 15, namenjeni pa so zbiranju pripomb, predlogov, mnenj in kritik turistov in domačinov v zvezi s turistično urejenostjo in ponudbo kraja. Nabiralnik je postavljen ob vhodu v prostore Turističnega društva Kostanjevica na Krki in intbrmacijsko pisarno Kostanjevice, Ulica talcev 20. Turistični nabiralnik bomo odpirali enkrat mesečno, v glavni turistični sezoni pa tudi večkrat. Poskušali bomo reševati probleme, na katere nas bodo opozarjali turisti, ali pa bomo problematiko naslavljali na tiste, ki so pristojni za tako reševanje in imajo tudi sredstva za to. O rezultatih smo dolžni obveščati Turistično zvezo Slovenje, seznanjati pa tudi domačine. Upamo, da bomo s sodelovanjem v lem projektu pripomogli k še bolj urejeni, turistično zanimivi Kostanjevici in še kvalitetnejši ponudbi. Foto: Arhiv Turističnega društva Poslcdica skupnega prizadevanja za ureditev Kostanjevice in okolice je tudi evropsko priznanje Kostanjevici in priznanje TZ Slovenije za naj lepši izletniški kraj v Sloveniji. Priznanje Turistične zveze Slovenije za naj lepši izletniški kraj, tokrat že tretjič zapored, smo prevzeli člani UO TD na slavnostni prireditvi v Slovenj Gradcu, 6, Decembra 2002. Poleg priznanja smo od TZS Slovenije prejeli tudi kristalni krožnik. Vsa priznanja, ki jih je Kostanjevica dobila v zadnjih Ireh letih, si lahko ogledate v prostorih Turističnega društva Kostanjevice na Krki, na Ulici talcev 20. Marjeta Jankovič Predsednica Turističnega društva Kostanjevica na Krki, Marjeta Jankovič, družbi najboljših. GLASBA - je brezmejna. Več ko vemo o ujej, več hi želeli vedeti. In več kot je slišimo, več si je želimo poslušati. (Duke Ellington) - Spoštovani krajani. • ■ v vljudno vabljeni na večer, ko spregovori glasba B OŽIČNO-NO VOLE TNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA KOSTANJEVICA NA KRKI 26.12.2002 oh 19. uri v DOMU KULTURE Z njim vam želimo člani Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki pod vodstvom dirigenta Tonija Homana na svoj specifičen način zaželeti srečno 2003 in se zahvaliti vsem, ki ste nam tudi letos stali oh strani. Pihalni orkester Kostanjevica na Krki Predsednik Borut Baznik J ŠOLA ^ ŠALA Ne, res ni kar tako za šalo hoditi v šolo, nositi težko torbo in se potiti oh vsakdanjih obveznostih. Šola je strašno resna stvar, v kateri pa se odvije tudi kopica zanimivih dogodkov, kjer se preizkušamo na številnih tekmovanjih, se veselimo uspehov pri športu^ se zabavamo ob šolskem radiu ali časopisu, ustvarjamo v umetniških delavnicah, nastopamo na prireditvah, si pošiljamo prijazna pisma in se učimo umetnosti življenja. Nekaj drobcev iz šolskega utripa Je danes pred vami. Tekmovanja Osmošolci so se preizkušali v znanju angleškega jezika in kar pet se jih je uvrstilo na državno tekmovanje, trije med njimi pa bodo izkoristili tudi ponudbo Turistične agencije Twin in bodo po polovični ceni obiskali London.___________________________ Regijskega tekmovanja mladih računalničarjev v Trebnjem, ki so se morali izkazati v oblikovanju Word-a in CorelRDAW-a sta se udeležila dva tekmovalca naše šole. Alj až Čukajne in Polo Boltes sta pokazala solidno znanje in se uvrstila nekam v sredino med tekmovalci.______________________________ Božiček v družbi “vrtičkarjev” Učenci osmih razredov so spoznavali diabetes, trije so se udeležili državnega tekmovanja v Idriji, Aljaž Čukajne in Katarina Kekič pa sta osvojila srebrno priznanje. Na šoli imamo tudi odlične šahiste. Ema Jevšnik je postala občinska prvakinja, še bolje pa seje odrezala Martina Pincolič, ki je postala regijska šahovska prvakinja. OTROŠKA OPERA Ob zaključku leta smu za naše najmlajše pripravili opero DEBELA REPA. Z njo smo razveselili tudi malčke v Koprivnici in Brestanici ter oskrbovance Doma starejših v Krškem. Debela repa je pravljica o repi, ki jo dedek in babica nista mogla izpuliti, zato sta poklicala vnučko, kužka, muco,... Glasbeno podobo je pravljici dodala Mira Voglar, za našo predstavo pa še Mojca Jevšnik. V otroški operi nastopa več kot 40 mladih pevcev, kijih vodi dirigentka Mojca Jevšnik, za spremljavo pa skrbijo mladi glasbeniki. Sceno za odmevno pri red i tev je pripra vila Vesna Zakonjšek, organizacija in vodstvo predstave pa je v rokah Katarine Zahrastnik. Melita Skušek Foto: Jani Zakšek Foto; Lidija Stipanič Vrtec se predstavi Vrtec pri Osnovni šoli Jožeta G roj upa je kot institucija del sistema predšolske vzgoje, vendar skušamo ohranjati svojo identiteto. Otrokom je zagotovljeno spodbudno in bogato okolje, kjer je mnogo izzivov in možnosti za potešitev njihovih potreb in želja. V okviru naših zmožnosti skušamo v spoštovanju osebnosti našega okolja delovati prepoznavno. Smo vrtec, kjer imajo otroci ob sebi odrasle, ki jih razumejo, podpirajo in pomagajo. - Vključujemo se v projekte osnovne šole in sodelujemo na krajevnih prireditvah in praznovanjih na nam primeren način. - Obiskujemo prireditve, sodelujemo z razstavami svojih izdelkov, pripravljamo in organiziramo razna srečanja za starše in otroke. - Včasih se pokažemo v oknu katere od starih in zapuščenih mestnih hiš s svojimi izdelki. - Na v.sakodnevnih sprehodih pa opazujemo ter razpravljamo o dogajanju v mestu in bližnji okolici. Smo vrtec, kjer so otroci upoštevani kot posamezniki s svojimi razmišljanji, čustvovanji, hotenji, željami in sposobnostmi. Vrtec, ki gradi na otrokovih /možnostih in jim omogoča bogata doživetja, i/kušnje in spoznanja. Lidija Stipanič Valeta 2002 Krajevna skupnost obvešča krajane, da je še možno kupiti spominke in priložnostna darila, ki smo jih pripravili ob 750 - letnici in sicer: Koledar za leto 2003 1.000.00 SIT Kostanieviški čolniček 1.000.00 SIT Valvasorieve arafike - male 1.000.00 SIT Mesto v obiemu reke Krke - CD 1.000.00 SIT Valvazorjeve arafike - večje 1.500.00 SIT Dežniki 2.000.00 SIT Mesto v obiemu reke Krke - VHS 2.500.00 SIT Majice 3iL00,00S|T Prav tako je še možen nakup srebrnikov pri Metki Boltes - NLB. Vse, ki bi radi zamenjali stare VHS kasete obveščamo, da bodo le te no voljo po novem letu. NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE 49-88-320 sestra dr. Cepićeve 49-88-323 sestra dr. Severievc____ 49-88-323 sestra dr. Lokar Kolabasovc 49-88-225 /ohna ambulanta za odrasle 49-88-226 zobna ambulanta za otroke . ___________49-88-227 natronaža_________ Novo: Pediatrična ambulanta v Kostanjevici Dr. Lokar Kolbas: - ponedeljek: 9.00 - 12.00_______________ _________- torek: 7.00 - 13.00_________ -četrtek: 13.00- 18.00___________ - čas za hišne obiske med 13.00 14.0Q. Čv zbolite » čez noč » lahko pridete do svojet^a zdravnika nenaročeni. Dramska skupina mladih deluje v Kostanjevici že vrsto let. Letos, oh 750- letnici mesta pa so se odločili, da se predstavijo s samostojnim projektom. S projektom, ki so ga naslovili “Mostovi”, so pokazali svoje igralske, režiserske in scenarijske sposobnosti. V prvih dneh oktobra so obiskovalci lahko sledili več prizorom na različnih lokacijah. Prvi prizor se je odvijal na otočku na “Gmajni”. Odigrali so dialog med Kloštrskim Žolnirjem in cistercijanskim priorjem. Občinstvo je sledilo glasbi do kroga, obkroženega z drevesi in kipi, kjer se je odigral drugi prizor- branje pisem Jožeta Plečnika in Emilije Fon. Tretji in četrti prizor pa sta se odvijala na kopališču pri Štrausu. Najprej je plesna skupina Harlekin uprizorila legendo o čestitkah, nato pa so člani dramske skupine na čolnu recitirali pesmi Jožeta Cvelbarja, Mile Kačič in Lada Smrekarja. Dramska skupina že pripravlja novo igro, ki jo bodo predstavili v januarju. Skupaj z ostalimi mladimi Kostanjevičani pa se zavzemajo za mladinske prostore, ki naj bi j im služili za nadaljnje ustvarjanje! Urška Kuplenik in Tina Sintič Mostovi Pri projektu Mostovi so sodelovali: - Žiga Gliha kot režiser in v vlogi Klošterskega Žolnirja - Gregor Jordan s pesmimi Jožeta Cvelbarja - Saša Sintič kot Emilija Fon in s pesmimi Mile Kačič - Matic Skušek kot scenarist in kot prior - Rok Vukčevič kot Jože Plečnik in s pesmimi Lada Smrekarja Pri igri so sodelovali še: - trobilni kvintet iz Kostanjevice - plesna skupina Harlekin - Vesna Hrovat kot kostumografinja - Tom Gomizelj in OŠ Šentjernej pa sta poskrbela za ozvočenje Rok Vukčevič kot Jože Plečnik in Saša Sintič kot Emilija Fon. Dialog med opatom in Žolnirjem. foto; Jani Zakšck ODMEVI Na mostovih Vabilo na predstavo na prostem. Le kaj neki bo to? Nekaj novega, nekaj drugačnega, novo doživetje, nova iskanja!? Tako je. Zbrani na »Gmajni«, v idiličnem okolju prikazan odlomek Klošterskega Žolnirja. Nato brana pisma ljubezni, kije bila ali je pa sploh ni bilo, ga. Fonove in G. Plečnika. Doživeto, polno mladostne vedrine in pretoka pozitivne energije. Kratek sprehod po mostu in prijetno srečanje z ljudmi, polno znanih in neznanih obrazov. Mladi so izrazili toplino ljubezni, radostno veselje do besede in glasbe, do mesta in do ljudi. Čeprav je bila izrečena pripomba, da se nimajo kje zbirati, so priredili najlepše druženje. Naredili so tako veliko zase in za nas, za svojo dušo in mladost. Bilo je lepo, dosegli so namen druženja krajanov in povezanost z mestom Kostanjevica. Še enkrat vsa pohvala vsem nastopajočim. Mihaela Kovačič Vekov tek Kostanjevica na Krki 1252 - 2002 Zbornik ob 750. obletnici prve Iistinsl