St S9.
V Gorici 4. oktobra 1889.
„8oCa" tjehaja T«*k petek in velj
»opoitipri'j«*man» ali v Gorici na «lm poiiljana:
"Vie.Iet.......f. 4.40
Pol leu    . Cetvrt leu
i.2b
Pri nin*niliU in tako tudi pri s1po. Umieah" to pla&pje za navadi'u tritttop.
8 kr. Le » tiiku i kiat
Za veie ark« pa prontnru.
SOČA
Posatneane Stevilke «c dobivajo po S kr. v toliiikarninili na Stfirom trgu in. i Nansk'i ulici in v prcdejaliiijDi Q. Likatja v SemeniSkih ulicnh h. it. 10,
Doptai naj se po&iljajo uredniitra, naroSniiHi pa opravnifitvu „Sooeu, Via Mercato 19, II.
Rokopi*; »e jii> vm&ajo; dejitoi n» to lilagovoljno frawkujejo. — DtlftTftU* in drugiiii nftpremojnjm «e narptaias iftita, ako i« offlaM pri Opavatlh*.
La Gorfzia italiana.
(Od tnkaj bivajofiega tujea. *)
Pred nekoliko dnevi je prinesel goriSki list »Corriere di Gorizia" o priliki, ko se je namera-vala blagosloviti 'istava slov. bralnega in podpor-nega dru&tva, jako tendenctfozen elanek, v kateram cez merogovori o Gorici kot izkljufeno itali] anskem mestu in poudarja v tern zmislu „casa nostra*, „nostra citta," itd. Piscu ten vrstic, kateri se zanima veliko manj za politiko, nego pa za narodoznanstvene resnice, je dal oni elanek po-vod. da si navedene fraze nekoliko ogleda, ne s staliSca politifinih prepirov, ampak od vse drugacne atrani. Za ta uaraen se mu je nakopifiilo toliko zanimivega gradiva. da bi na glavne toeke kaj rad opozoril Goricane, zlasti pa zidovski list „('or-Here".
Prvifi bi moral „Corriere" pafi dokazati, da se v goriskeni mestu in njegovik prebivalci It samih nahaja p o d s t a v a, vsled katere bi si sinel pri* svajati pravico, Gorico imenovati „citta italiana". Ta podstava pa mora tiCati v naravi sami, da jo zamoremo pripoznati za pravo.
Ako si pa ogledamo to podstavo mulo natane-neje, pokazejo se nam naslednji jako cudni posledki.
Tujec ki z nepristransko radovednostjo opa-zuje zuna&jost mestnega prebivalstva. ne more za-slediti nikakorsne podobnosti ali enakosti z i*ali-janskimi tipi, najraanj pa italijanski tujec ali po-potnik. In zares, ali „ Cor Here" lak6 malo pozna znnanjost pravih 11 a 1 i j a n o v, da jib. naravnost mete sknpaj v eno in isto vrsto z Goricani? Kje bi se nahajal Lombard ec, N a p o 1 i t a n e c, Toskanec ali eel 6 dana-snji Rimljan, ki bi mogel v nioskih in zen-skah goriskega mesta najti in pripoznati tip svoje domovine, svojega naroda? In kaj bi rekel flCor-rierew, ako bi bil imel, kakor pisec tell vrstic, pri* Uko slisati besede, katere je izustil pred nekoliko
•) Ta elanek je peslal nt&amu uredaiitTu ie 1. 1884 B«k goapod, ki ni slorenske krri. Ker je pa ilanek zastal, priaaiano naj ga zdaj, dasi je bil •ptsan U pred 5 Ioti, pa kakor nalate xa sedanje razmere. Clanck ticer premalo poud irja zgodorino in pomen Siovcncev t Gorici, a je tendar v narsiJem laniroiT ia poufea. Ured. —
USTEK.
V sreen pozdrav
svojim ie iivim p. n. tovariaem, posvedenim ˇ maftnike i 1849.
8piial
(Dalje).
„Lesar je polno trei, To rado ix tut gr*.»
Do sdaj sem pripoTedoval kolikor toliko le o •tojih ranaerah; nadaljo pa naj povem mareikai Se o stojih toiclcih.
Bilo nas je t ietrtem leta bogoslotja vaoh eo* iolcev ekapaj 28.
Dasi erao se vei dobro otresli iolskega ptabu, tendar prsv v^i niso emeti pokleoiti pred oltar, da bi bill oudi poave&ni t uamestoike bczje.
Bili ko namre5 ttiije kr^njeki fantje", ki so manikdaj pozabili pokoriti se udano nekaterim para> grafom semeniike diocipline. In ker ae tudi uiso ameniii za atari pregovor: ?Ne hvali daeva pred solninim lahodom", potegoii: so jo po dokondao'h iolah teeelo in atino 6ez hrib in dol pioti beli Lju-bljaoi, Traeaje se tsak na avoj rojstoi dom, ta na deaco, oni pa na lew. SUjiii, bratje, geitre, prija- J
dnevi tujec Italijan, ko je obiskal Gorico, s tem vskli-kom:   „Ti ljudje da bi bili Italijani ? t SmeSno!"
Da, Se celo Furlanec, fie^ar domovina pricenja ne daleft od goriSkega mestn, kaze, ko pride s svojimi pridelki na goriSki trg, v svoji po-stavi in v svojera obrazu nekaj tujega, tip, ki se razlikuje od tipa Goriftanov. Mi pa smo preprifiani, da list, ki si prisvaja visoko, omiko, kakor MComere*, nikakor ne bode tajil stav-ka, da narava ne laze v svojih tvor-bah in da on a vtiskuje tipi&en pe-6at sam6 onim pojedincem in poje-d i n k a m, kl no ga v resnici podedovaii. Pa zaliboze, kakor se vidi, je „Corrierau popolnoma pozabil to temeljno resnico organskega razvoja v svoji bojeviti nauduSenosti. 8 tem stavkom pa je tudi povedan uzrok, zakaj da ne more nobena vrsta italijanske narodno-sti priStevati Goriftane med svo-jce. Ka to stran inmmo razlicnih dokazov. Ne glede na zgodovinsko prvotno naseljevauje, katera se toliko rada prikriva, vsaj dojanskih ru< mer v sedanjosti ne more nihfie prikriva-ti; te pa, kakor tudi dovolj stara porofiila, jasno kazejo, da prebivalstvo v Gorici (molcimo o slo-venski njeni prvotnosti!) n i bilo n i k d a r s a m o i t a 1 i j a n s k o, a m p a k i z r a z 1 i fell i h e 1 e in e n t o v b o 1 j ali manj p o-uiehnu, in to j e zlasti tudi za sedan j o dobo jako umljivo, ker v o k o 1 i c i g o r i b k i b i v a j o s a m o n a eno stran (pa ne nepos r e d n o) Pur-lani, na vse druge strani pa Sieve n c i. Iz okolice gori&ke pa ste se ti dve ra-zlifeni narodnosti tekom stoletij shajali in tudi bolj ali manj stalno zdruzevali v Gorici kot odlcce-nem svojem srediSeu.
To so dejanske resnice in nobena politifena zelja, noben politicen polozaj ne more teli dejan-skih razmer spremeniti; in naj se v mestu §e toliko maiijivej§e poitalijancuje. mestni prebivalci za-rad tega vendar ne morejo « a t a j i t i vti-sa, ki gajimje neizbrisljivo po-delila meiana slovanska, i t a 1 i-janska, in c e 16 nem&ka kri!
Eden glavnih nasledkov pomesanega prebivalstva v Gorici je ta,   da  j e  tudi j e z i k
tolji, znanci, vet od kraja pozdravljajo jih ljubozujivo. Tudi taki, od katerih niao Se dozdaj vedeli, da ao jim r aoiodu, menda v drugom ali oelo v cctrtem kolenu, pribliiajo ae jira preprijazno ter jim krepko aeiejo t desnko. So vo, da so se skrbne matere ze dobro Bporazumelo s kuharioami, kdaj da ai imajo lavihati rokave, pokazati aroje kuharako umetnosti ter nakopiiiiti L njimi in ie maraicera dolge mize, tako da ae bodo vscm goitom, fio treba, so dva dni lica gladila, rudola in avetila od same zadovoljnoati. Toda ..conditio sine qua nonu .pa je in ostaoe ta, da ae voak naS aapiraat, predao ae mu povab-Ijenci po odpeti novi maai sraojo razvretiti ea oblo-iene raize — vrne z doma tor ae oglasi pri svojih predstojnikib v maSaikoTO poBveceoje. To storijo tudi na§i trije kranjaki fantje. In kaj bi oe P aaj ae t idi oni veaele oncga |prazoika, ko bodo prvikrat zapeli NajriSemu „glorijo" ter doziv<J tiajlepSe ia najslajSe tronotke med sorodniki in prijatelji od bliza in od dalec". Kar naravnoat jo muhajo torej proti jugu, go-tovo 6ez OWine navzdol po oni Sitoki cesti, ki se za-vije v glavuo raesto nt\5tgu Primorja. Toda kakor ae malt obkdek bliskoma raztognc po vsetn jaenem nebu, da ae atemoi tor poSilja ze atrele mod gromom io bliskom na Zbtnljo v strah in trepet vacm Live6im — nekako enak in morda So bUj&i trenotek 5aka nafie tii kranjeke fante v velikeui r^imorakom mestu. — Ne da bi na§i fantje sumili tudt na najmaojSe navs-ktiinoati, obleSeoi po takratni Segi v dolgo 6rno su-knjo, i duhovakim oviatnikom, obuti pa blizu do ko-Ico v viioke a?itle lkornje# priklonjli w $e jpray lepo
tega mesta posebna raeSanlca, kl odgovarja razlifinim zivljom prebivalstva, IJiuUki jezik gov'fekega mesta ni raogel ostati 6iit in eno-ten, ker ima v sebi muogo furlanskih in druglh vsakovrstnih prviu. GoriCani sami pri-poznavajo, da n j i h n a r e ^. 1 e je po-seben dijalekt, ki se razlo&uje od pravefurlanSCine.
Kmko kaze mesto meSan tip kot nasledek zgodovine in svojih prebivalcev, tudi v r a z 11 fill i h i m e n ih m es tn ih d e 1 o v in alio, kakor tudi v priimkih, zlasti na 11a-c u ii a h, in to vse kljubu smediii nameri, da bg mora v novi dobi a tout prix razgladati mesto in ljudstvo kot izklju5no italijansko. Mi je morda kraj ,.P r e s t a v a" (na zidih: Preslau) italijansko ime ? AU je niorebiti slovanska K o-s t a n j e v i c a bolj itRlijanuka, odkar ao jo oft-cijahjo prekrstili v „0astagnaviz»att ? AU se je morda med ljudstvom xatrlo ime „S t u d e n e c", odkar so to pot zsvmenjalt % „Via Alvarez" V In na k;M spominja glavnega trga ime „T r a v n i k", ki je go vedno ne same po vsem Gori^kem, ampak tudi v mestu v navadt, kljubu teinu da so ga prekrstili v okorno ime „piazza grande", katerega imena se mora »e le sedanji mlajai rod lahonclcev privaditi? Tako je z vsenii s t a r i m i mestniml deii in potmi.**)                ,'                 (Konec prill.)
Dopisi
Od meje bene^ke, 29. Beptembra. Zmagali smo, zmagati postcnol Ko so bite lanake volitve v obcini Dok'iijc valcd nuiih pritozb ovrzene, pripravljali so se nasi Labi prav fevrsto na prihodoje; venki tedeu so imeli posvetovanio, kak6 bi xadostno stevilo glasov pridobili od omahljivih Sloveucev. Upanje jim je od terina do tcdna bolj rastlo; novi kandidat, I. g, vi-karij \% llutarjev, je ze zahajal v Solo v Kozbano, da bi vide), kako sc pri atarasiustvenih sejah obravnuje.
**) Kftj P* OoriStak, Stari trg, QeneraliSfie, Za meini-catni, itd? Gudno, da nali HOoriLanl — Italjani* preilrajo ia lamntujejo nsvojaft stara itotetna imena v stojb, Oorice. Sta-rodavne n&rodne evotinje so vendar vsakemu narodu mile iu drage! Ured.
pricujofioj gospodt v doticni pisarni. Ko vidi ravna-telj urada pred aabo mladenite,, krepke in poitatno eiiako trera hraatom na gori, omaja <o akdrtt r svojem trdnera sklepu, fi»B, tt-le fantje bi vendarle ute-gnili mnogo kodstiii v vinogradu Gospodovem. Toda kaj ? „quod soripai, scripsi 1" Preklicati ^e ?«6 ne da. 9Tukaj iraate, drogi moji, icno na belem, kar priSa, da vi gospodidi, triste od Boga poklicani v duhoviki stao. To pa ni6 ne de! 8aj tako vsi, ki Sole sapu-stijo, ne morejo biti ravno duhovoiki. Stanov je mnogo, Bvet pa velik, pridnemu delalcu pa tudi ne zmanjkakos vsakdaojega potrebnega kruha. Zbogom!!" — Da-lije doiidm ravnatelj ogovonil naie fanta prav tak6 ali kakd drugade, kakor ai to jaz slikam v svoji domiSljij!, ne vom; gotevo pa vom in vefi kot preprifian sem, da dimisorij, ki ao ga od trzttkega Skofijskega urada dobili, spreletel jim je pri onej priliki enako atreli z jaanega neba mozog in koitf, Najbolj jim afcresa zivce oaa ivni miael, 2eS: oh, kakd naa bo neki aodil, obsojal in tudi obsodil avet! ffaSi fantje so v veliki ekuinjavi. Srefia njihova je bila ta, da so 5e vedno obramli v dobrem spomiau in sreu vae nauke, ki ao jih dobili v veUkem seme-nifidu skozi cela 4 leta, kakor v Soli, takd v raolit-varnici in ao torej dobro vedeli, da bre» bo2je voljo ali bozjega dovoljenja Se vrabeC ne pade a trebe. A tudi angelj varub jim prihiti ¦ na pomod ter vsakemu Djib v sroe SepeSe besede sy. Petra (1/5,7.): „Yao avojo akrb zvrnite na Bogi, ker njemu' je akrb «a vasM, — Kolikor toliko ttpokojeni in. adani ve6 ali nanj v boijo wljp, tokoj meojajo duhowko obleko
Hekak streh so vendsr iraeJi pred nami, ker w bili aklenili mi srojih posretOTanjih na vsak nadio od-straaitt npftT Gf ader.skega vikarja pri volitvah, rekii: „AH moramo one vast GradenskegaTikarjata, ki pnpa-dajo k oeii zupaniji, pridroJiti dnhovnijam, ah pa odrerati jih od na§e iap*nije.«
Dae 25. septembra bU je dan volitve. Na Tie agodaj attali so nasi I*hi, Bapravili vosoTe, tar od-peljaU se do ..Kovaca* nod Koibano; pripcljah so se tadi is Xormina in eelo is Trata doiel je Telik posestnik fc volitara. Ob S. an ssdoe volitev v Ko* bani v prido c. k. komisarja is Gradiica, ki je vpre-cej lapcj sloTenidini gotori!. Pri 10. razredn biia j* dolgo dasa bilks nedolodeoa, ker so se ataogi oman-JjiTi Sterne! adali laaki straaki; a preti koaeu *e je naaga obraita na slovenako stran. Ko je c. k. ko-misar aaaaaaU Uid tolitfe t HI rsweaa, is katerega je bilo raividno, da ao vti nasi smagali a teliko vedmo glaaor, aapatiili to lahi ia tsi njih privrseoci bojno polje. Zato nam je bila smaga t ILial. Tolilni tkup-acini lahka. Da se je nasi! teliko udeleailo volitve, ki je tiajala od 9 ore sjairaj do 8 are zveder, prino-tnoglo je aajved osnanilo L g. iapnika v Kozbani in nagovarjanje nekaterih rodoljubov, katerim je mar, da se alovenski posestatki reiijo laikik tladiteljev. Valed teh volitev bode prihodoje atsrasinstvo imelo same slovenske raosake. Nadjamo se, da bo to 3tar*« iinstvo mnogo storilo t blagor slovenbke jstranke, ki potreboje lepib eest ia dobrJt sol. Bog daj sredo!
U Ktbtrida, 23. sept — (fcupaoova isjava). Oospod urednik! Ni ga meada t Kobaridu pamet-nega dlovtka, ki bi ne obsojal zupanovo izjavo v nredzadnji Itev. „SodeH ter s veaeljem ne odobrav.il Yasih beaed, katere ate dodali onemu nepotrebnemu in silno kratkovidnemu dopian. Vsi pa »mo ved kot prepridani, da je bila ta tejava is iste kovacaite (ali vaaj pod njonira upliYora), kakor titta alavnoznana dopisnies „dal pfoj", ki je v Kobsrida abudila toliko srneba in pomilovanja, Oni goapod so je namred koj fisto soboto, ko je doila .Soda" s porodilom o tu-kajinji bolesni, farasil: „kaj piSejo take redi, ki de-lajo ikodo Kobsrida, ker se bodo tajoi ball priti aemkaj". Da je oni goapod aknis) dobiti ˇ ,8odiu kako pregreho, to mi prar tadi verjamo, ali to nam node iti t glaTO, zakaj ma sede na limanice tudi g)spod iupan t atoji uradui mofii in easti.
Da je pa bilo porntilo o naletljiri bolezni i*-libog le preteaniino, dokasoje naj to, da imamo da-nes tri otroke na mrtvaskem odra. Koba-ridei bi bili gospoda inpsnu bo)j hvaleini, da bi bil »>glaaaje podpisal „8o^ino* pOTOiilo ter ukrenil po* irebne korake, da bi dobiii kmala sdravnika ali ysbj Intro zdrarniako pomoS is Tolmina. Ko se je namreL :lavica prikazala, naznanil je koj ode prrega zbolelega »troka zadevo zupann. Goapod zdraToik tolminski ga je priiel obiskati tez — 14 dnij.
Tudi o tisti drugej bolezai je porodilo reaoidno. Ljudf napade bitrica, mreiealee in mraz po knstSb, bpodoji del telesa ledeno inrzel, zgornji pa silno vro6; nekateri tadi metljejo, Tie pa zacne baleti in gnojiti ae t grin. Kaka bolezeo je to ? Molcimo! — Nameato da bi torej naie iapanstre uporabilo to re-anico, ki ae tajiti ne da, da bi dobiii r Kobarid zdravnika (ce kdo zbolf, potroai za dvakratni zdrar-nikoT obisk malone kraro iz bleTa)ali da bi dokoti-
z odo, ki je primerna sretnemn atann. Bili so oslab-Ijeni na duha ia telesa ter se bote okrepcati s 6u-dodelno kapjjico; zat6 se ?«edejo za neko mizo ter saklieejo: ,Ej toesj!" Jn toeaj atori aTojo dul2aoat. A. tudi faniom ae dobra kapljioa ne gabit ko namred izpraznijo prro merico sopet pozveokljajo ob stek!6-ni<»: .Tocaj, le z ndva kapo nam na-polni, hladila daj, zdr^avila daii bolni!". Ju toeaj odskodi in hipoma je zopet pri fantih. Fan-ije ie dutijo, kako ae jim blaii^ni duhovi vedno krepkeje pretakajo po zilah ter jih krepko aardiha-jejo: „In nade dak oaprot SepeLe nam, rodi obup, skrbf morelSe nam. Pogled dahov, Tabijenje kraanik !:«3gicj, nam rnema ˇ duii 6adodeIen oginj; ap rrafia ae v arce, na uata smeh in s nova Taiga radost ae t oceh*. — ,Du-hovi vinaki, hrala Tim tedaj I Na-polni zopet kupo nam, to^&jl" Vae te obiutke, ki nam jih je nai alavoi pesnik S. Ore-gordid divno zlil v kraane beaede ter jih natianiti dal 1. 1882. t prvem zvezka svojih poezij pod na-sioTom: ,Yioaki duhovi", nmeli in ceniti so videli gotoTO naii trije kranjaki faatje ze ]. 1849. v onih oaodepolnik trenotkih avojega Sirljenja.
Potem ko so se mladeuioi oddahnili in dovolj okrepiali ter Se parkrat pognali iz smodke dim v zrak ispregOTori po bolj reanem pieudarku najkrep-kejsi med njimi, kriTonoai Matari, rekod: „Ne-potrebnih besedi smo pad do zdaj ve6 ko dovolj spustili is ust, a adaj nam oatane le ie odgoyoriti M m oprasanja: Kaj nam je zdaj podeti^ Kam naj
eali uanienje Blate, pa mede *reta pesek t odi «a- I radi dTomljire ikode, katero bi prouwrodili tajci, ka-terih se nikoli ai bilo Y Kobarid.   Tako kratkovidci amo v Kobarida! Gospoda iapana mi sicer dislamo, I zcradi  ujegore  poStenoati  in dobrega gospodaratva, I toda v takih   reeeh  bi  ne  smel aedati na limanice ljudem,  katerim je «e drogo k»Ij raati, kakor pa blagor naiega trga.    mmmmmmmm
SerpeniCa, 26. a*ptembra. (Pojasnflo). — Bliia se dan &ˇ. nadangelja Mibaela, ki a avojo tehtnieo natanko pretefata, koliko se agodl na aveta krivice in koliko praTice. Naj pa daveo aredniStTO tadi nwni | doToll, da pretebtam, ali je res kaj reaaiee ˇ dopian t 36. iter. „Sc*e". —
Rea je, da je tekajanje iapanstvo poalale 21. avgnsta 1. 1888 neko pritosbo aa ff. kr. peitno rav-nate'jatto ˇ 1'rat proti jnkaj«njema poltnomu odprar iiiku J. B^zu. To pri naa je znan gtavni nsrok te pritozbe; uzrok je po *plo§netn naj' nju ta, ker ai pri mata poprej vrMi se nbdicaki voiitTt glaaoval a «laviloi alavnega pangermana Sfhonnererja, kijemenda I ie aapuatil zaaloieno j?L». ^aloatno, pa resnidno, da na naii Serpenict gr.apodnje nemikntaratvo. AH ie I bolj salostno je to, da trobtjo ˇ ta rog gospodje, ki dobro suajo, kaj je prar in kaj ni prav. —                    I
Valed one pritoLbe je bila pri*tskava 7. novem- I bra 1888, h katart jo bit poklicnn tudi gospod zupan, I da bo apridftval svojo pritoibo. Pa goapod zupin ho 1 je najbrie zbal svojo pritozbo zagovarjati pred Ijudtnl, I ki razmere posnajo in v prido gospoda iz Trata: nadomeatoval ga je pa podiapan. Da bi pa zupsnetvo I ne dobilo na avoje pritoibe nobanega odgor»ra, ni | irerjetno; goto?o odgovor ni bil naaim gospodom po I voljt. K&r ae pa tide tiste nakazoiee, ki ni bila iz- I pladana, je attar vsa drugacna in obznlovati je, da I ae take redi ˇ napadni obliki poiiljajo t cusnikr. I Obialotsti je tadi gospoda, ki pomaks awje per6 ? I drnilo, da pare in pov/diguje dastilee nemake inatere. I
(Dostarek urednifitVB. Nadaljna atrtfke smo pre- j fatal!. 8prejeli smo ta dopis, ker hodemo nepristranski j ponuditi obema atrankama priloiaoet, da porejo tvoje I miall. Nadaljnih polemik pa ne aprejmeroo, ker nam I proatora pomanjkoje sa mnogo koriatnejie in potreb- j nejio zadeve).              mmmmmmmm                                     I
Politidni razgled.
Protidinastier.o, t. j. tiaSi cesarski bi§i so-vraino misljenje in rovanje aa Ogerskem je do- | seglo ze vrhunec predrznosti. V istib dneii, ko [ je cosar bival na Ogerskem, so „vedno nezna- j ni" hudobneii vihrajo(3e irno-rumene za stave [ strgavali z drogov ter potept&vali v blato. Ta- [ ke sovrazne predrznosti so cesarja razzalile, da I je rekel v Monoru velikemu zupanu Landanyju:" I Rad vspreiraem vas izraz udanosti; upam pa, I da se ne bodete izjavljali samo z bescdami, t ampak tudi z djanji in da se ne bodo I ved ponavljali taki atcntali, kakorsni so se zgo- ¦ dili v pretekli nodi itd." In vendar se Mad jar- I jem dobro godl, Slovanom pa slabo pri vsej | svojej zvestobi in lojalnosti / —                             |
se zdaj podamo ? — — — Kar so mene tide", nada-Ijuje Materi, „potrkati hofiem pri prostnem nradu . „A jas", priutavi France po daljncm pomisleku, „prav t Gradec jo pobriiom na visoke tehniike sole". „In ti Jose?" —Joie je med njimi oajmlajii, vzra-iden je enako najlepii amreki; ker so ma raduai Ie igrada, ma ni treba dolgega pcmisleka ter se jtma kar bri odreze: ,K Tojakom gram in sicer k topni Carjem!" — Kakor so rekli, tako so storili. MatevJ je kmala potem bil aradnik na na pciti. Njegovi Tiii so ga vedno bolj dialali, redno ga poviSevah, pod-loini pa Ijnbili in apoatoTali. Tehaikar France, Tedoo iidane Tolje fant, postal je idasoma Toditelj sIakoT matijeT", ki zriigajo kraj jadranskega obrezja po kamenitih alovanakih tleh. In Joie je Sel rea k to-jakom topnidarjem. V kratkih letih bil je 2e daitnik. Kot tak je prisel o nekej priliki t Gorico ter se je predatavil v STitli vojaiki oprayi tadi svojema nek-danjema semeniakemu vodju mona. Caffu-u ter pe ma je prar prijazno zahyalil za ono, sicer pra-vidno, sporodilo t Trat, ki pa mu ni SkodoTaTo, ter ma je pripomoglo cel6 k prar dobreme kosa 'okas-nega kruha. — Matevza ni ved med Sivimi; ucrl je neki pred 4. leti %\ mrtvoudom. Cedaljoa usoda onth dveh drngih gospodoT pa mi je popolnoma neznana. Vaekakor so naii „trije ktanjski fantje* vredoi, da se jih oditno in prijazno spominjamo. Dasi so bili t prevelikih skuSoJAvab, Tender so se vzdrzali po koncu kot janakf. Veatno in poiteno so koope-rovali s milostjo boijo in tak6 postali koristni udje t dloveiki druzbi, sebi in domovini na Cast.
(Dalje pride).
Srbska kraljica Natalija je torej vend^trle prisla v Belgrad; car Ruski pa ie vedno hodi y Berclic. V Belgrad je dospela s pamikom „Kazan" t nedeljo ob 4*/t po poiudne. Vreme je biio krasno, takd da se je zbralo na brega Dqiuit& do 25 000 naroda, ki je radostno pri-iakoval tak tezko pridakovac ddbod ljubljene— nesreCoe kraljice svoje.
Kakor hitro se je ladija priblizala srbskej zeralji, zaorile so nebrojne mnozice naroda gro-moTiti: iivio, SiTilaT"Do~5ir najodWnejiih dam je §Io ze t dolnih kraljici aaproti, a na bregu so jo dakale device ? belih obladiiib in z sopki ? rokab. Kraljica ni mogla govoriti, le solze Teselja zaradi presr^nega sprejena so jej kapale po vedno krasnib ltcih. Kraljici je narod sto-krat popladal oficijalni sprejem, ki bi se bil vr§il, ako bi M bila kraljica odala ntkojira predlogom regc-ntstva in vlade. Kak6 narod ljubi svojo kraljico-mndenico (in kako nasproti temu gotovo tudi prczira tiste, ki so jej storili trpeti,) razvidimo iz tega, da so jej po poti trosili cvetlice, preproge (tepihe) pogrinjali in da je ljudstvo hoteio kodijo razpreCi, da bi samo vo-zilo svojo kraljico. Milanu nVelikemu" se ie ni primerilo kaj podobnega. — Vsi, cel6 so-vrazni listi priznavajo, da je kraljica silno mila in dra^a narodu srbskeniu in da je treba zate-gadel i njo racuniti nokoliko ved, kakor so bili doslej navajeni. Dohod kraljice v Belgrad je gotovo od velike vaznosti daled tn meje male srbske kraijevine.    ^^^^
Na podlagi §. 19 poatave 17 decambra 1862 it. 6 zahteram, naj un-dniStro „8ocea v prihodojo 5te-Tiiko avojega lista aprejme nledeci popravck •
Ni ri'M, da moslni iupan g04p. Dr. Maurovicb je razp^aial okroinico, vabilii stareiitio k baakotu tlao 15. t. m, o hvocuuohU druitva MGiiiii:i«tica" ; in torej ni rea, da jas aem le - to ali kako drugo do* ticno okroXnioo podpisal;
Ni res, da &em btl kodaj ad, ali da aem iit! dan kakor taki pristopil k iineuovaaoinu drufitru ;
Res je samo to, davslodpovabilakot • tares in a sem bil r.veder colo pol ure v dru it veil ill proatorib, ali akoravno bi ae bil Stel x diist sprebsjati se pod roko s psccaatitim dvornim steto-valcem vitezom Visioi — pa tudi to ni resnica, tom-veS res je Ie to. da v tern dasu aem edino bil v druitva gosp. pi. Gironcoli — drzavnega zastopnika.
Y Goricj  3 0.  septembra   188 9. IJOSIP  GORIUP c.  kr.  sod p.  svetotralec.
Dngtavek uredniitTa: Ooe gospode, ki so nnm porocali o dogodkib, katere amo naveli v iadnjeni nvodaem claoku, prosimo, da nam blagovold do pribodnje SteT. podati giede gornjega popravka svoja pojasnila.                     ^^^^
DomaLe in razne vesti.
P. II. gg. liaro6uikom telja zopet na^a da-nainja pr»a beaed a, s katero prosimo, naj vsak na-rodnik pngloda itevilke na naslovnem oritku: toliko nam namred vsak oarodoik doliuje. Ako je kaka pomota. kar je iz omljivih uzrokoT prav lahko mo-g&de, naj nam bli»govol! vsakdo nazoaniti po dopisnioi, ker bi prat radi spraviii svoje kjige v popokn red. Ni lepd od narodnikoT naSih, da smo danea napisali na naslomo stran okoli — 1400 gl. zaatankov, med-tem ko moramo list zalagati iz avojega. Kdo naj potem  z yoseijem dela za take aarodaike ? \
Rojstni dan presT. cesarja Fa Jos. L alavii ae je danes z voliko sv. maio v veliki cerkvi, katero je daroval prem. kaezonadSkof, na kar je aledila za-htaloa pesem in blagostor. Ohrani nam ga Bog ie muoga ietal —
BSlovensko bralno in podporno drufitvo ˇ Gorici" vabi vae svoje p. n. gg. druStvenike in dastite g ate k alavuoatnamu koncsrta, ki ga priredi t nedeljo 6. oktobra v dvoraai goriike Citalnice v prosla*o naJTiiegii, imendaoa Nj. Yelidanstva presvet* lega cesarja Franca Jozefa I. Vapored: 1. Qodba. 2. Nagovor. 3. Cesaraka bimna; godba. 4. Godba. 5. Rabeljsko jezero; deklamacijo. 6. Godba. 7. Dva gospoda pa jedeu sluga. Burka a pet jem v eoem de-janja. Osebe: Leopold Prostin, slikar. — Ivan, njegov alngn. — Grdin. — Pavliaa, mlada udova, njegova str:du?ca. — Lizika, njena bisina. — Natakar. Pri-zorisce: goatilniea t Toplicab. 8. Godba. 9. Sreokauje trek dobnkov.  10. Godba.  ZadeUk tocoo ob 8. uri
zveeer. Votopnina aa osebo 20 kr., za otroke 5 kr. Srecke bodo stale po 10 kr. in so bodo dobivale tudi pri uhodu. V Gorici, 1. oktobra 1889.
ODBOB.
Pravica javnoati slov. dvorazrednice. Doblli smo naslednje porotilo: Qospod minister za bvgoCaetje in nauk je poddil — Da proSnjo slov. narodno-poli* tiSkega di ultra „SIogaa od njega vzdi&evani sloven* ki dekiiski Soli v Gorici z razglasom od 14. sept. 1889. fit. 18902 pravico javnosti Tzmislu §.72. postave od 14. maja, 1869. dre. zak. St. 62 za Ijudske iole.
Xs tolrninskega okraia smo prejpli nasled* nje vrste od nekojih iplivnejsih volilnih inog za zad-njih deZeloozborskih volitev s prosnjo, da jih obju-vimo le t tej ate*.: Deieloi abor se snide torej ze 10 t. m. Slovenski poslanoi bodo volili dva odborni-lea, ki oaj bi krepko branila narodna in gmotne ko-risti sloveoskega naroda v doieli nafii in to proti od* loCMUi nasim narodnim naspvotnikom. Z dosedanjimi raztnerami ni bil nihee /.ado vol j en in tnalone, da ni nezadovoljnoat vskipela do vrkunca ter pokazala svojo mot pri zadojih volitvah- in jo ?-\bko So poka&e t najbliii bodoSnosti. Odslej mora biti drugafo, sioer so zganemo toi volilni mozj6 tor bodemo prod YBora ivetom protestovali proti zlorabi nssega zau-panja. Mi steer no saierao vezAti postancem rok, to* da naravnost proti nasim Jeljam delati tudi no bo-demo puatiU! Podpisovali sm > ze neko izjavo na po-•iauce, todazaradi oddaljonostismo morali opustiti — a co bode kazalo, se Le potrudimn. PokaSomo uam-refi, da ztliino »idett v de2eluem odboru moia, k a* terega sine a?eseljem soglasoo volili iu no z zatajevanjf as — ker ni bilo boljaega kandidata. Sroesno tzjavljamo, da ga pri nas ni zavodoega volilcu, ki bi m soglaial % dopisi o tej zodevi t .Klinosti" in .Slov. Naroda". Ako se nam te z>H* oo izpotntjo, povemo rao&u I. 1801. na voli§5u, kakd obeudujemo njegovo neeobiino in poLrtvovalno delavnost,
Its Brd amo prejeli nasiednji dopia: Predaed-ntitvo .Slovenskega \ti%* so popolooua striuja i dupiaoikt ? MRdinOHti,- „Stor, Narodu* in ,Ho6i", ki izratajo svoje dobro utemeljeoe razloge in z>lje gle-dc priliodnjih dveh slovenskih deielnih odbornikov. Sploina i'lja vseh zavedoih volileev in razutuuikov je ta, da bi slov. poslanci podali v dezijlni odbor dtduviu'ga in za wiSo stvar oe.iebidno unetega dr. Ant. Gregordiea.
:* Trst in Istra: — Prihodoji raesec bodo vo-l.lvo za uie^ttii zaitop triaiki, r katerem so do zdaj goBpodovali popotnoma po svoji volji mozj^, ki so znaoi po svojam labonski'nt m lljeoju in delovanju. Zato pa irredenta v Trstu tak6 lep6 cvete ter rodkj kaj €udne plodove — petarde in tfsukovrstne druge „otro6arijo", ki kaiejo, kako silno so oslepeli nekoji visoki krogi in kako so oslabeii nasproti takim raz* meram. Yrla trzaska „Edioost" nam v6 povedati muogokako skrivnoat o teh bodo6ih volitvah, kar ka2e, da ostane vse pri starem in da bodemo mi Slovani 5e — dk slabSem. Nasi po*JuQci bodo potem vsekakor moralt storitt neko korake, ki bodo sicer neljubi 7isoki vladi; pokazati bodo tiamrec* morali, t'a jib ni volja podpiiati take vlide, ki kokotuje s svtjimt naaprotniki, da prczira tako svoje zveste pri8tale! — .Triaskt Sokol" je odprl svojo telovadnioo tudi slovanskim defikom t Trstu, katetebodo p>u6e-v«Ii 9Sokolitf sami. To je izvr^toa misett Mestni otroci mnogo scde, zatd jim telovadba rarivedri duh in okrepel tei6, a budi se v tern narodn^m drustvu tudi slovcnska sates, in ljubezen do mile matere Slovenije v arcih otroikih. Kar pa ie otroku zasa* dimo globoko r arc4 — to ostane na vekel — V sloveuaki otro§ki vrt ˇ R jaou pri Trata so stariii fe upiaali avoje otrocica v ponedeijek; opiaali so jih toliko, da niso mogli niti vseb sprejeti. To jc na§e — detinstvo! Tako resimo slovenake oiroCiio lahonskega irelal
KoroSko. -Mir" pi§e:. NaS potoiaj je dandsses zaSosloejSi, kakor pred 30—40 Ieti. Tedaj je bil nepo-sabljivi, uzorni Skof Anton Martin S 1 o m s e k v prvi vrati med onimi, ki so spodbujali duhovne, naj delejo za ubogi sloveuski narod, kteiega je treba izza kota pokltcali in ga posaditi za mizo, pri kteri sedijo nasi sosedi Nemci. Pravidni Nemci se niso Cutili vzuenxirjeiRs ce so napredovali Slovenci. Vsa druga je danri&iei. Mnogo onih, ktcri se priStevajo na KoroSkem „konservativnej stranki11 — ki uas smirej zagotavlja svoje naklonjenosti — innogo teh nam fitejc v velik greh, da del a mo za dusevoi razvoj eloveuskega ljudstva ter se trndimo reaiti ga iz epou, v ktere ga je ukovaCila n in§ka in oeuiSkutarska gospdda. Toibe da vznemirajajo duhovni ljadstvo, n a S le so celo gladko pot do vi§e duhovske o b 1 abti, o kteri bi tudi^esmeli reCi? da imaCndne pojmeo oaSem gibanju. Ki Cuda torej, d& pri takih i aimer ah uiarsikteremu g'me poguin in se koneino popolnoma umakoe jav-u&au deJovaDju pa oaroduem polju.
StajerBko: — V Ljutomeruje izrekel tamoSnji _. k. okrajoi sodoih Stefan Katziantsohitz (ubogo slovensko im61) v uradu nasleduju bescde: „Kekaj obzalovaoja vrednoga sem zapazil v obcVvauju svojih uradnikov s slogami, namre6, da obLujejo v uradu med seboj v elovenakem jeziku. V bodofie nimnte ve5 govoriti tukoj v uradu med seboj v slovonskem jeziku; na ulici govo rite kakor hofiete, v uradu pa Bam6 neu8ki, ker je urad c. kr.* Take reel se dogajajo pod tisto vlado, katero Slovani takd zvesto pod-piramo! —
-Dru^ba sv. Cirila in Metoda. (Konec). — 3. SIovenBka osnovna Sola pri sv. Jakopu v Trstu. Z odlokom vis. o. kr. names t-nistva tr^iskega od 4. oktobra 1888, it. 15.880, je dobila vsled svoje prosnje druzba sv. Cirila in Metoda dovoljeoje, do smo odpreti jednorazredttico s sloven-skim ucnim jozikom. Vodstvo je iraonovalo uciteljem Ivana Nekermaua, ki je tudi s lolskim podukcm zaLel doe 15. oktobra, a se zaradi mnogih zaprek moral vrntti na svoje prejfinje mesto v Maretige pri Kopru. Na to je poduJSevala uoiteljioa Josipa De Ikfn, potem ufiitotj J. S p a n in slednji6 sedanji ucitelj Mihael KamuS6i6, katerega je vodstvo imcnovalo prod kratkim uditeljenm - voditt'ljem, da se tako v okom pride neljubiir. promembam. — Verstvo je podufeval vsled vodstvene prosnjo po naredbi pre-dastitega tr2aokega fikofljstva cast, gospod Bernard Sever, mestni kapelnn pri sv. Jakopu. Stevilo solo obiskujocU otr6k je bilo v oizjem oddelku 55, v visjem 19, torej vkup74. PoduLevalosoje napodlagi „ticnib na&rtor za Primorjeu za itirirazredne ljudske dole. Y ienskih rocnih dolih je podu^evala voditoljica nasega Trzafikega zabaviSSu. — O.snovnla se je ze iolska knjiinloA, kateri so mnogo knjig podarila „3lov, Matfoa- v Ljubljani in „Druiba sv. Molioraa v Celovoi, za kar jima bodi tu ofiitna eahvala i/.refiontt. — JDne 27. julija t. 1. bila je javna preskuloja, kateio sta se vdoleZili obe naielntitfi trSaSki, vodstvenl ud 17an II r i b a r in mnogo ioditaljev iolikib otr6k. Kakor je porofala „Eitino»ta, obnosla se jo skuSnja v o6iglod tolikih promernb moj lotom prav povoljno, tako, da je bilo petunjst odH6oih Solarjev obda-rovanih.
Vsled vodstvenegna sklopa ae bode raesirila iola zaporod in z bodo&tn semestrom m odpr«5 II. razred. Drugo ufiiteljsko mosto so je podelilo udSi-tcljici Josipini Dot kin, ki je ze pomagala na tej Soli. — Pre&istita gosjjodal Tu itnate tomclj slovenskemu lolstvu v tr^afikem mestu, kjer biva na tisoio slovenskib otrdk, ki pa dozdaj nimajo svojih acl. Alt naj mi pri teh razmerah roke krizVm drzimo, da bo propozno?
4.  Prestopimo v Gorioo. Za spoznanje boljSti okoliiSine so tu za Slovence, nogo v Trstu. Pomagajmo si sami! Vsled neumornega delovanja goriakega nafielnifitva odprli smo otrofiki vrtoc v Pevmi poleg ffSoLinega raosta" ter oteli krog Stirideset alovenskih otrdk. Vrtnarica je gospica Karo-lina La si 6. — No dale6 od goriskega meata je
5.  OtroSkivrteo v Podgcri, v kateri zahaja oseminfiftstdeset otrdk. Ustanovljen je sicer po ondotnem rodoljubnem zupanstvu, a naSa druiba mu zngotuvlja trden obstanek. — Narodna iupanstva naj bi paC i drugod posnemala ta vzgled, nafia druiba jih ne bo zapustila.
Gospdda mojal Malo je sicer Stevilo naiih za-vudov, a 6e se oziramo na slovenske skromne raz-mere, vondar je to velik napredek, uspeh, ki ga je dnspgla druzba sv. Cirila in Metoda, ko jo sloveuski matoti viuilu krogtristosloveakih otrdk. All ni to vredao tmdoljubivosti slehernega rodo-Ijuba? —
Fapeia Leona XIII. molitev k svetemu Jo-zefu, ki je priporocana r. najnovejio enoikliko Njih Svetosti, natisnila je in prodaja ,Hilacijanska tiskarna" 100 kosov po 50 kr., vsak kos posebej pa po l/« kr.
Javna zahvala.
Podpisani se najsr^nejc zahvaljuje v prvi vrsti obemi AjdovsCini za napravb BveCanoa'i o priliki 25 lelnice svojega $>ipanovanja. potem slavnerau obfiiaskemu sturei'nstvu, gospodunamostnikugospoda c. k. okraj-nega glavarja, 2ast. goepodu Lupniku ajdovskemti, cast, gospodoma 2upnikora;i iz Lokavca in Stnrij, ker sta pri slovesni sveti masi asistovala, gospodu prvemupodiupauu, gospodu nalucitelju, gospej ufite-Ijici, drufitvu za podporo rokodelcev v AjdovSciui, ktero me je izvnlilo 6aa;nim clauom, drustvu wEdinost", kiero je blagovolilo dvorano za banket odatopiti, vsim gospodom, ki so se slavnostnega banketa udoleiili, sploh vsemu slavnemu mnogobrojnemu obSinstvu in vseui onim, ki so mi caetilno telegrame doposlali, vsem deputacijam in vsem onim, ki so mi bodisi nstmeno ati pismeno iastitali o tej priliki. Spoitovanjem
Daniel Godina, supan. V Ajdovsoiei 30. wpt. 1389*
Narodnikom. Prihodnji itev. „Soce« dodamo prilogo.
St. 3600/89           V Gorici due 27. sept. X889.
..   Sluzbeni razpis.
Ker se je izpraznilo mesto dezelnega ob-hodnika z letno plafio 450 g!dM razpisuje se s tern ta sin?.ba in ogiasiti se je za njo do 15. oktobra t. I,
Prosilci naj v tern roku podajo svoje vloge j deSclni pisarnici s potrebnimi dokaz! 1* o sUrostl;
2.  o avstrijskem drzavljanstvu in druiinskih razmerah;
3.  o znanji dez. jozikov;
4.  o lepem zadrianji;
5.  o dovrfienih Solah;
6.  o dosedanjem sluzbovanju, Imenovanje bode za zdaj zafiamo,
DK^raNI ODBOR.
dezelni glavar
Coroiiitii
F&rbigc Seidenstoffe von 60 kr. liSii fl   7 lift V- Metgl' - «utt *""• *•-
art WUI U« Itllif mttlt«rt (olrea 150 vsriob, QuslJ -» wrsendst rob-n-u, stttokwsiis norlo- u. sollfrsl d«i Fabrik-D4pot <i. Henueberg (K. u. K. HoflUf) Zttrlch* Brisfa koHton 10 kr. Porto.                          '
Cudovitb kapljice
8v. Antoin Padovanskega
To priproito in naravao adravllo js prsva dobrodsjns pomoft In ni trsbs nno* gib homi\, ds so doksfo njihora iudovits mot. Co no le rsbijo ndkoliko dnl, olajlajo in nresonejo prav kmslu najtrdovratnils ft-lodCni bole-ti. Prav isvrstno v trsisajo sopor hsmorojdo, proti bolsinim na |ltrlh in
___     na vrsnlol, proti oroveanim bolssaim in proti
, -^ glinfam, pri sonikih noasfinih nnd^lnoitlh, zopor bflli (ok, boljasl, aoper bitje iroa tar diittjo pokvarjsao kri. Onso ne prognjajo aamo omeajenih bolesni, ampak nss obvarujojo tudi prod vaako boleznijo.
Prodajejo se v vseh  glavnih lakaraioah na svstn; sa narofibe in noiiliatre pa edino t lekar-nioi Oriltofolettt V Gorioi, v Trstu v lekarni O. ZanetU in G. B. Bovis tn v lekarni Alia Ma-dormft t Korminu. En* iteklenica atone SO novcer.
UZagluhe!!
Oseb* ki je bila po priproatem srsdatva avojuha 281et-vega ogluftenja r vSeaih ozdra-ljena, jo pripravljena pismeno
6ojaaniti v nomSkem joziku  vaakemu  brozpULo.  Naalov: J. [. Niholosom, Wien IX. Kolingasse 4.
3OOO01
SAHABIN,
300 krat slajsi od slsdkorja, odlikovaa v Lon-douu in Antverpnu 1885., na veliki zdravstveni razstavi v Ostondi 1888. je izdelek tvrdke
Fahlberg, I ist & Comp.
Westerhiisen ua Labi.
Jako je vaLen kakor zdravilo sam za se in kakc primes za poslajenje lekarskih izdelkov, siropov, vin, likvorov, limonad, kon-serv, io\6\} (gelatin), aadnih sokov. nadomo-iduje na cudezen nadin sladkor iz pese ter se uporablja pri izdelovanju sla85ic, pri izde-lovauju lampanjca, Ud. itd. in odlikuje se tudi p» svoji nntisetiJini laslnosti.
Zalogo in razprodajo za Oorlco in de* 2elo ima
ANTON ORZAN,
trgovec v Gorici.
1 -»
0        *
Ow
Mlekarna
*J. Bole-ta na X^elsl
kupuje in jemlje redovito fino namizno in navadno surovo maslo, kakor tudi pristno kubano maslo.
Vinice »a Dakajelwia, da* 12. Jan. 18S9.
Blagovolite au poalati dvaaajat ateklenic V«»e wnoo za idodec.      _,                  .
Pcfavalno oawajaa, da ja bila raba laai poalanih Sft ateklenic izrrztaa. Bolatki rainib vrH« »«f«tt mpo* * aajheUSw.-.vtpAoa. fttfca kaiaie* je bila i»*a tart balsa, m ao miatiH. da mora t malo crab umreti; toda koHsjr je «TiUa nekolike kapljic eaeace, je ia okrtval*. 3a cez nekoliko ur popoloona ocdMTala.— ma* twa, <U je bila poprej Tec dai 2a akoraj aa arartni poatelji. Eaenca se iedaj aaradt ajeaega ixmtnega »pliva aama naibolja priporocaje.
Z odlWaim apoitovanjew
JURU KONIG, iapaib.
ˇ ateUenicah pol5kr. aabaja m t vaeh Iefcaraaa t Gerici, Tolaaiau, Carvifaaan, Graaa, Gradiail, Trltti, t Twin, a* Stajer-•zem, Koroikw., Araajakeat, Hrvalkeai, v Delaaciji, Iatri ia aa Tirolakwa.
WSLAVIJA« vztjMWt Mwravtlw bankt v Pragl
Pktraica vrhoega zaatopa si Gorico ia GoriSko oa'-aja se v
Marzinijevi hfai, v IS. nadstr.
Tukaj se zatfrruje za piacilo nixkib premij prod Sk-di po poiara, streli, parnih razletik *li ojih l^ledkih. Projemajo ae tadi zavarovanja aa iivljenjo ˇ najrasnovrttnejaih alueajih in kombtaacijah ier ee d;.jejo glf.de tega vta pojasnlla, kakor tudi tiakani navodi.
Vrtini zastop v Gorici ˇ Maninijevi hiSi,  II.   nadstrop.
Psfljiiootai ftp (oto ipriTljtso a yjttn protto
Visokotjwtiti duhovSftni
priporobM aa v'ljadno podpisani t napraro rerk-Ttmlh posodin arodja is liatega webra, klnei-kega arcbra ia ii medenine najnoveja* oblika, kot
atut****, k«Ulwr» artttlait, 8?t€atk«r
ltd. ltd. po najni&ji eeni. ZadoToljim gotovo vawkega naroenik*, bodisi da sa de!o prepoati mojemu ukuau bodiii da aa mi ja predloii! naSrfc
8tare reci pnpra*im, tor jib ˇ ognji pozlatfm ia poarebrim, &. gg. narocniki oaj mi blagOTOle poslali Ute nelrsukovane.
Te«4«r SlafeaBJa,
arebrar ˇ Gorici, ulica Morelli atev. 17.
gwgfc aiMtoo bbgo dabw ipmlieM la potto praito
§      PRISTNI      f
5;    loga&i semcnski grab   j8|
^^| pniilja r TreJ.iIi  po 2 do 5 kg. proti po- a^f ; ^R Stacma povsetja                                              J*^
fFranArifl ? Doleip Loplca.§
fegf         L"g*5ki zgodnjt grab anan je ˇ ob6e }>g(
J^^ kot u*jxgodtijejLe is j*k> rodoritno pleme.  j?Qg
7   VSEH   TRAFIKAH
Ulavna zaloga za A.T*tro.Og.)r*li<>: OTTO   KASITZ & Com, I. Stoss im Himmel, Donaj.
|j|         ILUSTROVAN         W
M NARODNI  KOLEDAR U
A        Uredil, ixdal in zalr>2il  Dragotin Hribar.
fA] Dobiva ae » „Warodnl Tinkarnl" in r bukvarnah LW J. Glontiui-jevi in M. derber-Jevi v tjnbljanl. M              Narofia ho pa iahko v tseh bukv»rnah,
^|      aW C©na 45 kr., po posti 50 kr. Mai
W   Vaebina: Popolon kalendarij, koledar, kateretnu   so
L^Vi   prideJAnu tudi *ilovanska imena, in cerkveni kolcii.tr.
9 4  Xadalje :   Oanealogija cesarske   hiSo.    Sedanji   tI«-
{¦]   daqi orropski. VoJTodina Kranjsko: Vai doielni za-   J
W   stopi,   doielni  odbornikt,  de^elni  poslanci,   mmtni   I
Xn   odborniki, nafelniki uradov, c. kr. noiarji,  adrokatt   I
!H.   ltd.   SploSne dcloCbo c. kr. poite.    Br^ojnvni cenik.   !
»aj   Lostvica za prtstojbine kolekcr.    Sejmt nr.  Kranj-   I
rAi   sketn. — Zabarni del: Na6i znslulnt mozje.   Bozja   j
kiy  pota SloTencer.   V notri Bmalk.   Ogled  po  sycIu :   j
Pjf   Dogodki  v   Srbiji.   Razutava   tr PartBu.   BonUnger.   |
'U    Orijentalska ieleznica itd. SmeSnice. — Naznanit:!,.
Hitra in gdtova pomod
"ft III
Najbolj§i in najdalavnigi pripoiuoSak za vzdrSaranje zdniTJa, za 6ifiLeoje in za ftislo sokoy, kakor tudi kr»" in xa pospeSeranje dobrega prebavljenja je uio porsod ohranjenje znani in priljubljeni
„dr. Bosa-e zivljensM balzaui*'.
Izdelan it najboljfiih zdreyilnib zeli56 jako skrbno, nplira dobro pri vseh teSavah ˇ preba\ Ijanji, vzlasti pri slabfcm teku, zelodfnem krfi, kfcieni vzbuhovftTiji, knrnem natoku, homeroji'Iab itd. V»led te svojo pro'u-vrstne delavnosti je postal le-ta balsam tratovo in utrjcno ljudsko domace zdravilo.
Velika Bteklenica stane 1 gld., mala 50 kr, Tiaof-e prtznalnih piaom je na. razpolago.
SVARILO!
Da m izognei prorari, opozarjam te, da jo naka scekle.iiea dr. Kosa-e balzama, edino le po meni pra-tilno prirejenaga, t moder karton zarita in da Ina na ttrani napis: „Dr. Ilosu-e zdrarilni balzam iz la* karat „pri irnem orla" B. Fragnerja, Praga 205—3, v nemWini, teSiini, madjara&tAi in francoMini, tar da na prot'elji ima natisnjeno mojo zakonito zarnrorano ˇawtveno znamko.
Pravi dr. Rosa-e /Jvljenski balzii ui
dobt io samo v glavuoj zalogi
'B. FRAGNER-ja.
yS&r             Praga'st 205-3.
V   Oorici   pri lifkarjih:   »'r.   CRISTOFOtETTT,   A.
p!. QIRO90OLI,   1L KCftXGR,  J. K. PONTONI.
V«e veftje lekarna ˇ AvstroOgor»kej imajo
zalogo tega iivljenakega balzama.
Tam se tudi dobi » tiaoft   Tohvalnih  pisom  priznano :
PraSko d»maee mazllo
zoper bule, pane In vnetje vsake vrste.
Kali ie, Le se zanam prsa unamcjo, zapirajo ali strdijo ko otroka oditavljcjo; pd otokiinah vsake vrste; pri (rru ˇ prntu in pri zanohtmci; i:e n\ kdo roko ali nogo zvije; pri njorskpj mrtvi koiiti, zopor rernjatK'm otekline, kronir-no unotjo v kolenih, rwkah in ledjih, zopar odprto ratio na nogah in na fsaken. delu teleaa xploh, pri vratiu'j orokiini.
Vm(» bulc,  otckliitu in utrdine  ozdravi v kratkom; '•o fio |,'!ioji, izvlci'o von ve» fjnoj tur y kr»lW*m ozdravi, V 6katl|icali po 25 in 3f> kr.
SVARILO! Ker te Praiko unirerzalao mazilo od ve<%. stranij ponarpj*, opozarjam, da ga ie jant pra* vihio 7d«|iyem, Pristno je «•-mo, id imajo rumenc »kat-Ijiee. y ktrerih je roaztlo, nauk, kako jo rabiti, na ru-deiam papirji. tiskan y devetih jezikih, in le so zavite y aretlomoder karton, ki ima natinnjeno Yarityeno znamko.
Palvam vq n)iA Skuaeno in po mnozih poskasih OaUaUl Za UUU. kot najzanasljiYejsoaredstvo ma-no, odatran! tui^lahost, in po njom «e dobi popolno ie zgubljen slub. I nteklonica i gld.
J.&S.EESSLER
BRNO IK Ferdinandova nliea st. 1. S. 6.
aajTcee in iajceiiej§e kupovaliSde za — zlm&ko dobo. —
Najve5a zaloga primernih bo2i6ni darov.
Oeniki o preobleki  ali   perilu za gospode
in gospe iu o galaaterijah,  uzorci  aukna
in reztaega W*ga ^astoiij in franko.  Po-
Siljatve s poitirim povzetjem.
[IvoriiiSka zaloga sukna]
Anglesko seyiot-blago
19.10 metrov za celo raozko obleko
L f. 8.50, II. f. IM, III. f. 6,.
!!! NAZNA1VIL0 !!!
Dokler je ie kaj t zalogi I
Ostanki brnakega sukna
[2.10 metrov za celo zimako mozkol
obleko f. 8.75
Kape iz pliia           !           Namizni prti                           Sifon                 I
za_moie iu^deLke, 6 kom. f 1.50lan«nir v»t*h barr,  3 komadi 3j4 za moiko in iebsko perilo, 1 kom. Potna ogrinjala (plaid)   I    2 for- 3 !">«»»*« 6j4 1 for.__'((_okomo!ceY)l. f. 5 50, II. f. 4.50 13.50 m. dolg. 1.60 m.Uruk f.4 50;          PrticriserYicte)      *   j *     Proiniiki'barsant
12 iepnih rntic"           Ianeni 4|4 detvorni, g kom. f. I 20 1 komad   (29 komolcer)   b«*l ali [zarobljenih, % barYammi robi za;         Perilo   Za   ROfcDi*           rudeS 6 f, Yiinjov ali r jaY, f. 5
mozke  f. 1.20,  za fpsaks I for.! ¦       ¦ ^ _^,toiU ^,,5----------.                  "Saifevas
Blago za ssimske sttknje
[fine baie, moderne barre 2.10 n
10 for., II. 6 for.
Pravi stajerski loden     ,
za loTske suknje in obleke, nepo-l
krarljiT, 1 meter f. 2""
Zavese
najncvejse risarya,'popolna, y dveb' -
i^^^^^ii!^^^^^i. fi„ 6if. r^^j^ajfr^^ i^:d ^™!^--_i *- ?^> «•**¦»-
Blago za vrnne suknje toarY© po najnorejfii modi, najfi loejie ba2e 2.10 m. sa cei vrhnik 6 for.
|2pregrinjaii z^BoateijeVi na-l   FredpMniBu za^ ieuske¦""S Modao blago za dame.
jmizni prt, najnoVajga turaka ri-;,zof.f^B tretonaauroYega ptataa[.----------------------------------------------
iModpo blagd za gospode
Srajce aa gospode       .
ix iifona, kretona, osforda. aaj-l b°^' izdelek L f- -8o- n 1.20
Oxford-Brajce za delalce [moene, ;> ore baie, 'A komade I. "      O. 1,40
. Spodo ¦ nlaee ali svitice
« ni.jmroi.6Jaega platna, koparja,
^*Ii berk..: .a I f. 2.50, II. f. 1.80
za 3 komade
Normalno perilo
iJaegerjev si&tem sana volna, za Igoapode in gospe 1 crejca f. 3.50J 1 biaSe f. 3, iz bombaia f. 1.50 kom.i
Mozke nogaviee
zimake, bele in barrane, pie tone!
6 paroY f. 1.10
6 zenafcih arajc
plakte, preprOSe '2 najmofnajsega plains i                 ii                     stitn »b§>tkom f. 3.25, s
Zaveue od jute                           - -
...i.a.   ^a posteljne preproge 1 komad
wi'lEbC 0 5- komolceY) I. I Ct H. 5.S0 Yezenjem^----------^^——^------------
~-za poateljne prepmge 1 kom. (30
garya r dreb barvab, f. S.50, y
stirih barYah 6 for.
. Presita zimska pokrivala ,
•pv*ru«»t popolno dolga in iirokaJ
1 komad 3 for.
ali aifona, 6 komadev f. 1.60 , Spodnje saknje iz klotra- . >2evine, >>ogato tambonrane, rdeif j
Jaoquard-Manila hodna  , preproga, 10 metror dolga, trpeiaoj blago f. 3.50                 l
[sive a!i drapiraae. 3 kom. 3 for, za ieaake obleke, najboljie Yrata, ,       ___10 m. f. 3,20  _____
Ksjrirano modiio blago
Garnitura od ripsa       ,
pregrinjali za ponto^jo, 1 namizni, [pet, nsjmodernejae barrane f. 4.50J
Bjllhe (plahta) 1 kom brez iiva, 2 m. dolg*. f. 1.50
Gotov 8lamnjakT 2 m. dolg. 1 komad, I. f. 1.40, II, 90 kr.
Konjske plahte, tezke vrste
j? obrobki, 190 cm. dolge 12^ cm.
Jiroke, I. rumena f. 2.50,
fl. sira f. 1.50
[Flanelaste rate za na glavoj za fenske, aelo tople 3 komadi I   2 for. F. 75 kr.
¦;*l
Kupi se o priliki
Zinjaki Nigor-lodea
Angora-Ogrtac ^iimaki. 10i4 Yetik f. 2.SO
Joupon i troaiono blago y Yseh barrag, I. f. 3.50, II. f. 2.80
Volneua zenska jopica    |<M> em. Siroko ta apalna unknja in [(Jeraej) nek barvab Jepo priato-r otroake  ouleke,   jp m. f. 2.50
jajoa 2 for^-II. f. 1.20____'
Nogaviee za zeaske izimske, bt;le alt barvane, S parov]
pletane f. 1.50____
Damas&ne vbrisavke
is lane, 6 komadov z franzami
f. 1.80. g sbrobkom f. 1.20
Platnina io tkaniua
Flanala Valeria
najnovejai uzorce,   10  tn. f. 4.—
Kalnxuk [najnovejSi nzorec,  10 m. f. 2.70
1 komad — 29 komolceY
Domace platno
mocne vrste (29 komolceY) 1 kom.i
5i4 f. 5 50, 4t4 f. 4.20
Oxiord, najnovejai uzorec 1 koraad   (25 k molce*i   f. *.50:
Barsant za obleko
Inajnorejai uzorec pristne bai reT
10 metrov, f. 3.—
Easmir  dvojne sirokosti.
Lrn  in   harvan    10  m.  for 4. -
Atlas od volne, dvojne
jSirokosti,  crn  in barran,   10 m.
Izdajatey Am. ©ABBSCJBK; udgovorai urednik M. KOBglC. - Kilarijauska tiskams v Gorjcj.