Dve nevesti, pa le en ženin. Priredil V. C. V dovški fari so bolj revni kmetje. Saj je pa tudi vas majhna, šteje namreč celili 12 hiš. Le koneem vasi stoji veliko poslopje, za katerim se razprostira veliko dvorišče z vsemi za gospodarstvo potrebniini stavbami. Že od daleč gledaš z veseljem to poslopje. A ostrmel in 6udil se boš, <5e stopiš v hišo ter si vse ogledaš natauko. Takega reda, take snažnosti in tako lepe živine ne najdeš kmalu na kme- m Balohov oče — ta je bil gospodar na tem domu — so pa bili tudi ponosni na to. ,,Da, da", so pogo stokrat rekli, ,,kdor zna, pa zna. Pa sem se moral tudi truditi, in mnogokrat mi je kapal pot od fiela, Ha sem spravil vse to vkup." Kako so ljudje blagrovali mladega Janeza, ki bo prevzel enkrat to posestvo. To se je uresničilo prej, ko bi kdo mislil. Sicer so Balohov oče bili že precej t letih. A fee bi jih sodil po vnanjcm, bi jim nihče ne prisodil, 'da že nosijo sedmi križ na hrbtu. Bili so velik in močan mož, da bi še medveda ugnali v kozji rog. Lase so seveda imeli sive, pa saj so mladi ljudje tudi večkrat že čisto sivi. Zato se pa pri delu niso nobenega ustrašili. To jirn je šla kosa, da je nisi mogel spremljati z očmi, in vedno so bili dal&č pred drugimi kosci. Janez pa je bil že tudi odrasel. To Tam jo bil lant od fare. Stari je bil grozno ponosen nanj. Na novega leta dan je bilo, ko so oče prepisali dom na fanta; aaee in za mater so Bi izgovorifi tisto lepo sobioo pod streho. Janeau j« bilo to všeč in sklenil je pri sebi. da jim bo Tedno skušal vstreči. A stari ni dal zdaj še miru. ,,Veš kaj, Janez", so rekli sinu, «nekaj zdaj še manjka. Gospodinje bo treba. Le hitro si jo izberi, da bo na Svečnico poroka." To pa je bilo lažje rečeno, ko storjeno. Janez je sam tudi čutil potrebo gospodinje, a kje jo izbirati. V domači fari je bilo komaj 5 deklet za možitev, a od teh ni bila nobena zanj. Treba se je bilo torej drugam obrniti. Janez pa ni bil eden tistih, ki bi dolgo odlašal, kar je sklenil storiti. Obhodil je vse bližnje vasi; kjerkoli je bil kak sejm, bil je gotovo tam. kupoval živino, zraven pa iskal primerno nevesto. A prišel je vedno prazen domov. Kar je videl dozdaj deklet, nobena mu ni ugajala. Stari se je seveda grozno jezil. ,,Kaj naj počnem s takim jur6kom°, je godrnjal. ,,Mu meram pač jaz izbrati nevesto". Drugega dne se je odpravil res na vse zgodaj od domov »po opravkih", kakor je dejal. Ni še bilo prav večer, je bil že zopet doma. Zmagoslavno je stopil v hišo in še bolj slovesno rekel sinu: ,,Nevesto sem že našel; z njenim očetom sva se vse domenila, pojutrnem greva na oglede". Seveda je Janez hotel najprvo zvedeti, kj« j« očg našel nevesto, in kakšna je. nNe daleč odtod. V Krnici sem se sešel z Logarjem. Saj ga poznaš. Koj mi je prišlo na um, — oh, da nisem preje spomnil — tu bo treba potrkati. NajlepSo živino ima v celi fari, pa mošnjo debelo, ko mašne bukve. Dekleta pa so tudi čedna. En 6as sva kramljala o kupčiji, potem sem mu pa aačel praviti, da sem prepustil tebi posestvo, pa da ti ]a traba ne- veste. Hitro sva se zmenila. Ti vzameš njegovo starejšo hči. Ančka ji je menda ime. Po jutršnem greva na oglede." Starcmn se je obraz same zadovoljnosti svetti ter lezel narazen kot pečeno jabolko. V svesti si je bil, da tako pametne še ni uganil celo svoje življenje ko danes, tudi tedaj ne, ko se je sam ženil. Toda Janezu to ni bilo nič kaj po volji. Zato pa ,je hitro vprašal očeta: .,Ali ste videli dekleta?" ,,Dek'leta nisern videl", se je odrezal stari, Mpa6 pa očeta dobro poznam; poštena duša je to". ^Kaj meni mar oče. saj se ne bom ženil ž rUim". ,,Je že dobro. Dekle bo menda tudi dobro in pošteno, saj pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Pa stari mi je toliko lepega povedal onjej!" ,,Kaj pa še. Saj ni neumen, da bi zabavljal 5rez njo. Veste kaj, o6e? Dekleta ne poznam; ne vem, č« se mi bo dopadlo, zato pa ne morem kar tako na oglede." ,,Toda jaz sem za gotovo obljubil, da pridera", je zarenčal stari. ,,Ce ste vi, pa jaz nisem", ni nič manj jezno odgovoril Janez. ,,Ženil se bom jaz, in ne ri. Dokler ne poznam dekleta, ne grem snubit". ,,V tako sramoto m« hočež pripraviti?" j« aakriftal ofte. ,,Sramota sem ali tja. Ne morem pomaff^ti", je odgovoril sin mirno. Cez nekaj časa pa je rukol: ,,Cakajte o5e. Da bo za vas in za me pray, ˇam svetujem to le. Dekleta moram videti, predno ga snubim. Jutri je v Krnici ,,žegnanje". Pa grem tja k poznemu opravilu. Potem s« pa oglasim pri Logar- jevih. Cisto nepričakovano bom prišel, da se ne bodo mogli nič pripravljati. Tako bom najlažje izprevidel, de je dekle za me ali ne. Ce mi bo ugajalo, bom že ša jutri vse uredil. Ce pa ne — pa tudi dobro." Stari je nekaj zmrmral, nazadnje se je pa lo iidal ter privolil sinu. Drugi dan je šel Janez res v Krnico. Služba božja je krnalu minila. Pred cerkvijo so stale gruče iantov in deklet. Tudi Janez se jim je pridružil. Zvedavo se je oziral po dekletih, če bi morda kje opazil svojo nevesto, katere sicer ni poznal; a poznal je njenega očeta, kateremu je gotovo podobna. Popraševal je tudi druge fante po LogarjeviL., pa ni mogel nič kaj prida zvedeti. Gruče so se jele razhajati, in tudi Janez so j& spomnil, da bo treba stopiti k Logarjevim. Nič kaj rad ni šel, in 6im bližje je prihajal, tem bolj je bil t aadregi. Se večja zadrega in razburjenost pa je bila pri Logarjevih, ko je Janez vstopil. Vse je šlo navakriž. Logarjeva mati so ravno prestavljali lonce na ognjišču. Lepo je dišalo po kuhinji. A ko so zvedeli, kdo da je prišel, so se tako prestrašili, da so pr&rrgli velik lonec raz ognjišče, ki se je razbil na tfrobne kosce. Tudi stari je bil v zadregi, ter se rdoč kot kuhan rak opravičeval, da nima z ničemur postreči, ker so mislili, da še le jutri prid-ejo snubci. Najbolj jih je pa bolelo to, da Ančke ni doma. Sla je t Dovje k pozni maši in pride šele zvečer domov< Ko se je nemir in strah nekoliko polegel, je skušal Logar s priliznjenirai besedami popraviti zadrego. Logarica je postregla, kolikor je mogla, ter Tedno silila v Janeza, da naj se posluži. Seve se ta ni dal dolgo prositi. Pozneje so si pa ogledovali dom in pohištvo. Janezu je vse močno ngajalo. A nekaj se mu ni dopadlo, namreč dekleta. Preveč po gospodsko so so obnašale, pa videti jim je bilo, da so precej prevzetne. To mu je dalo misliti. ,,Pa kaj, starejše Ančke ni doma; ta je pa gotovo fcisto drugačna", si je mislil Janez. Govorili so tudi o ženitvi. Toda Janez Jo bil zelo previden, prav nifl ni hotel obljubiti, 5eŠ, nisem j9 8e videl. Logar ga je rabil, da naj ostane pri njem črez noč. A Janez se je zahvalil, ker je obljubil očetu, da pride gotovo do večera domu. Gakal je še nekaj časa. Ko pa le ni bilo Ančke od nikoder, se je odpravil domov. Logar mu je rekel, da pride tja z dekletom. Sicer bo pa An6ko gotovo srečal na poti, pa naj jo nagovoru Hitro je stopal Janez, saj je imel skoro 4 ure do doma. Pa večerilo se je že. Pri vsakem ovinku, kjer je lahko pregledal cesto, se je ustavil, ter pazno gledal, če že ne gro Ančka. Pa je ni bilo. Ta je bila v vaški gostilni v Dovju, ter se tam izvrstno zabavala; in kar nič se ji ni mudilo domov. Slučajno pa je šla tistikrat po tej poti Podlogarjeva Ančka. Bila je tudi v Dovju in se je sedaj vračala domov v Krnico. Kmalu sta se srečala. Janez jo je prav skrbno ogledaval. Kar na prvi pogled mu je bila vSeč. ,,Dober večer", ga je prijazno pozdravila. «Bog ga daj", odzdravil je Janez. nKam pa greš?" «Domu." ,,Odkod pa si?" ,,Logarjeva sem iz Krnice". »Potem si pač Logarjeva Andka?" Dekle je zardelo ter zmešano reklor ,,Ja — ja, — zakaj pa me vprašaš?" «Toliko lepega sem slišal govoriti o tebi", ji je sladko rekel Janez. Deklica je še bolj zardela in postrani pogledala Janeza. ,,Kdo si pa ti?" ga je vprašala, BBalohov sem iz Dovjega". ,Tako, tako. — Mladi Baloh," j« rekla Km&deno. »Moj oče je kupil zadnji-5 kravo od ras, prav lepa kravica je bila. Tudi si je ogledal TaSe posestvo, ki ga ni mogel prehvaliti." Jii že bilo, da ni preveč vstran." ,Ni6 dalj, kot naše." Ko pa je dekle videlo, kako jo Janee vedno tako zvedavo ogleduje, postalo je nemirno tar 6e% nekaj časa reklo: Kaj pa te stojim tu. Daleč imam šo do doma. Pa noč se že dela." .Ostani še neka] časa. Glej štiri nr« daleč sem Sel radi t«b«» pa no bi ti mogla ostati nekaj mi- nut tu radi menG?" ,,Radi meni si šel sem?" — je vprašala — Mzakaj pa vendar?" ,,To pač sama najbolja Teš." ,,Ni6 ne vem." ^Nisi nič slišala?" ,,Prav ni6!" ,,Hm! Hm!" se je čudil Janez ter zmigaval *** glavo. Cez nekaj časa pa je začel počasi in resno:1 ,,Ančka, nočem veliko govoriti. Ob novem letn predal mi je oče gospodarsh-o. Potrebujem pa pridne gospodinje. Tebe so me hvalili kot nalašč zato pripravno. Dopadeš se mi zelo. Zato te prav lepo prosim, bodi moja ženka. Obljubim ti, da se ti bo dobro godilo. Več ne bom govoril. O Svečnici naj bi bila najina poroka. Povej, če me hočeš." Dekle je stalo tu razburjeno in nekaj 6asa ni moglo spregovoriti besede. Na to pa je pogledalo Janeza ter reklo: MJaz bi te že imela rada. Pa ne vem, kaj bodo stariši djali". .Ni se ti treba bati. Stariši bodo radi privolili", navdušeno vsklikne Janez. nCe stariši privolijo, ledaj tudi jaz rada rečem, ja". je hitela Anfika, ter podala Janezu roko, ki jo je samega veselja tako stisnil, da je skoraj zavpila od boleftine. Nato je potegnil iz malhe denarnico, vzel iz nje dva stotaka, ter jih dal Ančki: MNa, Ančka, tu imaS nekaj malega kot aro. Jutri pa pridi k nam, da si ogledaš naš dom. Ce ti bo ugajalo, lahko jutri že vse uredimo, 6e pa ne, mi pa vrneš denar." Ančka ni hotela vzeti denarja. Ko je pa Janee le tiščal v njo, spravila je konefino denar ter obljubila, da pride golovo drugi dan. — Rekla sta si š« vsak nekaj prijaznih besedi; nato sta se razšla. Janoz je seveda doma koj povedal vso pogodbo. Omenil je poleg tudi, kako mu ugaja nevesta, s katero sta se že vse zmenila. Lahko si mislimo, da sta bila stara dva vsa iz sebe samega veselja. Nestrpno so TSi priiakovali prihodnjega dne. Konec sledi.