Published monthly by Slovenian National Federation of Canada. For the Editorial Board and SNF President Vladimir Mauko Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada. Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3,- per year. 25 cents per copy 1 line lOcent, 1 column x 1" $1.40 sLovensKA SAJ VEŠ, TI TRETJI DAN SI VSTAL . ... ŠE NAM, KI KRIŽA DAN JE ZNAN, NAJ SINE 1 VSTAJENJA DAN! JAZ KLIČEM: „LAMA SABAK- TANI"? TI KLIKNI: „ROD SLOVENSKI, V5TANI!" Simon Gregorčič FOR A FREE SLOVENIA LETNIK V. VOLUME V. TORONTO, 30. MARCH 1955 ŠTEVILKA 3 — NUMBER 3 // in tnetji dan od mutirik... u In po vseh cerkvah okoli Triglava so se veselo in vriskaje razmajali zvonovi v lepi dan. Njihovo mehko zvonenje se je razlilo preko belih vasi in trkalo na srca. Njihov vrisk je vztrepetaval nad vrtovi, nad zelenimi travniki in se razgubljal med šumečimi gozdovi ter vsemu triglavskemu kraljestvu oznanjal: ,Kristus ¡e vstal, veselimo se!" Med tihhni polji, po stezah in rjavih kolovozih so se vile so se vile dolge procesije. Z njimi je šel vstali Kristus. Spremljala jih je pesem mladega žita, valujočega v rahlem vetru, pesem čebel in pesem sonca. In oni sami so peli: »KRISTUS JE VSTAL, ALELUJA!" Danes nam pojejo vstajenje tuji zvonovi. Njihova peseme se nam zdi skoraj šalostna. Toda Kristus je vendar vstal! Kristus živi! In tam pod našim Triglavom . . . ? Še vedno pojo zvonovi alelujo, še vedno se vijejo procesije med polji in travniki. Toda . . . In mi, sinovi in hčere lepe Slovenije, čakamo v tujini, hrepenimo in pojemo: ,Kristus naš je vstal od smrti, vstali bomo tudi mi!" POSLANSTVO TISKA V DEMOKRACIJI Silna razširitev radija in televizije ni mogla potisniti v ozadje vloge tiska. Čeprav ne bi bilo prav, da bi podcenjevali ti dve sodobni sredstvi širjenja novic in znanja ter razvedrila, ker moreta prinesti človeštvu mnogo dobrega, pa tudi slabega, ima vendar časopis to prednost, da napisana beseda ostane in jo moreš vzeti v roko, kadar pač želiš, ne pa ob točno napovedani uri. Ker je tisk tako močno sredstvo oblikovanja javnega mnenja, si morajo biti na jasnem glede odgovornosti do tiska zlasti osebe, ki ga oblikujejo (uredniki, pisci, dopisniki), pa tudi naročniki, ki ga vzdržujejo. Pred najhujšo preizkušnjo je tisk postavljen seveda v vsakem totalitarnem režimu. Naj si bo režim že usmerjen na levo ali na desno, mu opozarjanje na nravna načela in na pravice človekove osebnosti nikdar ni ljubo. Svojski zločin je v bližnji zgodovini zagrešil nacizem, ki je n. pr. v Avstriji ohranil imena močnih katoliških časopisov, zamenjal urednike in začel pod priznano katoliško firmo oznanjati svoj rasni evangelij. V komunističnih državah svobodnega tiska seveda ni. Še kakršno koli razmnoževanje verskih pripomočkov za bogoslužje in pouk mladine je zadosten razlog, da obsojajo duhovnike in jih mečejo v ječe ali na prisilno delo. Pa tudi v demokratičnih deželah smo danes doživeli tako stopnjo družbenega stanja, da ne moremo več govoriti o kakih naravni zgra-jenosti družbe, marveč samo o skupinah, ki predstavljajo večjo ali manjšo gospodarsko, politično in seveda tudi časopisno silo ter skušajo obvladati družbo. Take skupine, ki jim je glavni cilj OBLAST, ne samo, da tiskajo, v svojem časopisju samo, to, kar jim prija in da zamol-čujejo vse, kar bi pokazalo v lepi Ljubezen do naroda Dr. Jakob Ukmar je govoril 29. avg. 1954 na slov. taboru na Op-činah: „Najprej moram ugotoviti, da smo v pravični defenzivi (obrambi), ko branimo svoje narodne dobrine, ki nam jih nihče ne sme kratiti. Vsak pošten in dobro vzgojen človek ljubi svojo mater, ljubi dosledno svoj materin jezik, svojo narodno kulturno, je ponosen na domače slovenstvo ter se čuti hudo prizadetega, če ga hoče kdo oropati teh resnično dragocenih zakladov. Vse to sloni že zgolj naravnem pravu, ki je navsezadnje božje pravo, saj je Bog stvarnik vse narave in njenih pravic. U-pravičeno torej branimo to, kar nam gre po božjem naravnem pravu. Ker je Cerkev čuvarica tudi naravnega prava, ne more biti temu gibanju nasprotna, da smo le pravični do drugih narodov. Tudi mali narodi imajo pravico do svojega obstoja in razvoja. - Moderna poganstvo oznanja preziranja manj- šega naroda. - Najboljše poroštvo javnega reda je, če so državljani zadovoljni, če vidijo, da se spoštujejo njih naravne pravice". Bili so prenapeteži, ki so mislili, da je ljubezen do naroda nekaj poganskega. To menje je zmotno. Ljubezen do lastnega naroda ne le da ni nekaj poganskega, marveč je nekaj moralno dobrega in je celo etična ali nravstvena dolžnost. U-čeni nemški jezuit, profesor dr. Mihael Gattecer je, rekel na javnem zborovanju: „Tudi jaz sem Nemec in ljubim svoj narod". Ali bi bil mogel to reči, če bi bila ljubezen do lastnega naroda nekaj poganskega? Vprašamo se, zakaj je ljubezen do naroda nekaj moralno dobrega in celo etična dolžnost? Krščanstvo pravi: „Ljubi svojega bližnega kakor samega sebe." Moralist jezuit H. Noldin pravi: „kakor samega sebe" ne pomeni, da moramo vendar samega sebe luči še drugega poleg njih in njihovih pomagačev, marveč celo zavijajo in potvarjajo dejstva. Kadar koli doseže družba tako .nezdravo stopnjo, postane toliko važnejša vloga neodvisnega tiska, ki hoče predvsem služiti narodu kot celoti z resnico. Tega pa ni mogoče vedno storiti, ne da bi ke-daj pokazal tudi na boleče toč-Jce v narodovem življenju, tudi na napake, ki so jih zagrešili bodisi poedinci ali pa skupine kot zastopniki celote. Za predstavnike celote se namreč ne zahteva samo, da delajo vedno v dobri veri, da je njihovo • ravnanje najboljše, marveč morajo biti tudi sposobni, da svojo nalogo dobro opravijo. Če n.pr. kdo prevzame vodilno vlogo v narodu, ne more opravičiti kake svoje opustitve z izgovorom, da ni vedel, da predvideva ženevska konvencija o vojnih ujetnikih vrnitev ujetnikov v domovino po prestan-ku sovražnosti in podobno. Enako ÜÄÜ ? * J Sili ■ppil ......... POMLAD V SLOVENIJI ne more nihče groziti s smrtnim grehom tistim, ki se drznejo kritizirati t. zv. narodne voditelje. Stvarna kritika je pogoj zdravnega življenja v družbi. Kdor je ne upa prenesti, naj ne sili na vodilne položaje v družbi. Brez kritike je demokracija nemogoča, brez stvarne kritike je morebitna demokratična oblika samo krinka dejanskega totalitarizma. Da je to praktično izvedljivo, je odlično dokazal komunizem. Za nami pa je tudi že doba prosvetljenega absolutizma, čigar geslo je bilo: vse za narod, toda nič z narodom. Na žalost se dobe celo med Slovenci 20. stoletja ljudje z akademskimi naslovi, ki se niti ne sramujejo javno izražati, da narod potrebuje diktaturo. še več jih je seveda, ki skušajo to filozofijo v bolj ali manj spretno prikriti obliki izvajati. Znan je izrek, da ima narod tako vlado, kakržno si zasluži. Tak izrek je sicer izgubil svojo veljavo v primeru komunizma, ki je prišel v večini držav na oblast s tujo oboroženo pomočjo, toda velja še povsod, kjer je družbeni red vsaj v bistvu še demokratičen. Pij XII. je v svojem govoru o krščanski demokraciji pravilno povdaril, da je naj-1 večji sovražnik demokracije masa. Demokracija uspeva le, če vsak poedinec živi kot oseba, ki se zaveda svojih dolžnosti in pravic do družbe, ki svoje mnenje in svojo sodbo tudi zaznatno izrazi, ki ima pogum upreti se tudi spretno prikritim poskusom uveljavljanja kakršne koli diktature. Eno takih sredstev je tudi podpiranje skupinsko nevezanega časopisja, ki more izpolniti svojo nalogo le, če dobi zadostno podporo od plačujočih naročnikov. dreš UREDNIŠTVO IN UPRAVA „SLOVENSKE DRŽAVE" ŽELITA VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM, SOMIŠLJENIKOM, PRIJATELJEM IN SPLOH VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM ŠIROM SVETA, PREDVSEM PA ONIM V DOMOVINI, ZADOVOLJNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. KAMPANJA „SLOVENSKE DRŽAVE" „Slovenska Država" začenja s svojo prvo kampanjo za nove naročnike, ki bo trajala 3 mesece. Istočasno bomo imeli tudi kampanjo za tiskovni sklad. Potrebne listine za to kampanjo smo že v glavnem razposlali, vabimo pa ponovne vse tiste, ki še listin niso sprejeli, pa žele v tej kampanji sodelovati, da nam pišejo po listine, ali pa se obrnejo na naše zastopnike, ki imajo listine na razpolago. Po končani kampanji bomo razdelili tri lepe knjižne nagrade trem nabiralcem, ki bodo nabrali največ novih naročnikov in največ za tiskovni sklad S.D» „Slovenska Država" PREDSEDNIK ITALIJE O TRSTU „Trst bi izgubil velik del svoje vrednosti tisti dan, ko bi bil ločen od avstrijskega in slovanskega zaledja in priključen Italiji" je zapisal predsednik Italije L. Ei-naudi, toda na žalost ne letos, marveč 1. 1915. bolj ljubiti nego bližnjega, in tudi nimamo dolžnosti vseh bližnjih ljubiti z enako mero ljubezni. -„ivaKor samega ¿¿be po Noiainu pomeni, da moramo bližnjega ljubiti iz istega nagiba kakor samega sebe, to je zaradi Boga, in da moramo bližnjemu želeti in pri -voščiti iste dobrine kakor samemu sebi. In zopet pravi Noldin: „Sama razumna narava nas navaja, da one bolj ljubimo, s katerimi smo ožje zvezani. Milost pa narave ne razdira, marveč jo spopolnjuje. Torej tudi z nadnaravno (s krščansko) ljubeznijo smemo in moramo one bolj ljubiti, s katerimi smo ožje zvezani. Isto nam potrjuje zgled Kristusov, ki je, kakor pripoveduje evangelij, sv. Janeza bolj ljubil nego druge učence." S svojim narodom smo po vezeh iste narodnosti in istega jezika ožje zvezani nego z ljudmi drugih narodnosti. Zato tudi smemo in moramo svoj narod bolj ljubiti nego drugih narodnosti. Navedimo še kakega pisatelja. Holandec Jakob Zeij S.J. piše v svoji knjigi Mesečna duhovna obnova: „Zveličar ni bil, kakor toliko ljudi, prav prijazen in postrež-ljiv proti tujcem, pa brezbrižen in čmeren proti svojim domačim in proti svoji najbližji okolici. O ne! Njegovi apostoli; pobožne žene, ki so mu sledile; njegovi prijatelji, kakor Lazar in njegovi sestri, so uživali tudi največjo pravico do ljubezni in dobrote njegovega presv. Srca. Njim je delil svoje največje dobrote, svojo najis-krenejšo tolažbo." Zopet dokaz, da smo dolžni večjo ljubezen onim, ki so nam bližji; s katerimi smo ožje zvezani. Da smo torej tudi svojemu narodu dolžni večjo ljubezen nego drugim narodom. Zelo razširjene so in visoko naklado so doživele Kateheze nemškega (bavarskega) kateheta H. Stieg-litza. Ko razlaga zapoved o ljubezni do bližnjega, piše: ,Naša ljubezen je splošna če nobenega človeka, pa bodi prijatelja ali sovražnika ne izključimo iz naše ljubezni. Seveda, niso nam vsi enako blizu. Starše in brate in sestre ter prijatelje smemo im moramo bolj ljubiti nego druge ljudi." Torej zopet: naš narod in pripadniki našega naroda so nam po naravi bližji nego drugi, torej jih tudi smemo in moramo bolj ljubiti nego druge. - Iz istih razlogov This is Slovenia SLOVENIAN ART r i /- / i — /—~ „In the Maribor museum are some lovely wood-carvings of the Gothic period and a glass-painting apparently by Durer. ,lt is not, however, in the naive style of the peasant gla-ss-painting, which ist unfortunately dying out. These pictures, actually on glass, painted by a lasting process which has survived the centuries, are not great works of art, but they are ertremely charming, by reason of their gay colours and deep religious sense. They are dying out for a very practical reason: they were originally so painted that the holy figures might survive the smoky winters in the little Alpine huts. In other words, that the Holy Saints might be periodically washed. Now that housing has improved, their reason for existence has gone. Another art, which I believe to be peculiar to Slovenia, is the beautiful painting of the beehtive boards, decorated with scriptural scenes and figures of saints or, more rarely, secular heroes. A group of twenty or thirty of these box-like% hives, each with its gaily painted panel, is a lovely sight which may still be seen, although the modern Slovene peasant mostly uses plain washes of colour. The best specimens are now in museums. Yet another thing typical of Slovenia is the „klapotec" or windrattle, used to scare birds from the vineyards. Slovene poets have used it as the symbol of their country. Introducing Jugoslavia, by Lovett F. Edwards, London 1954, p. 233. moramo tudi drugim slovanskim narodom izkazovati večjo ljubezen nego ostalim narodom. Svet veliko moli za spreobrnitev Rusije. Kot Slovani imamo še posebno dolžnost moliti za spreobrnitev Rusije. Ko govorimo o ljubezni do naroda, na enega avtorja še ne smemo pozabiti. To je profesor Franc Spirago, ki je spisal veliki kat. ljudski katekizem. Katekizem ima 768 strani ter je izšel v nemščini v 60,000 izvodih. Preveden je na mnogo jezikov. Spirago pravi: „Kristjan sme in mora svoj narod bolj ljubiti nego tujega. Kajti ta ljubezen je že od narave v človeku in je krščanska vera ne odstranjuje, marveč poveličuje in goji. Če pravimo: .Kristjan sme ljubiti svoj narod', je rečeno premalo. Marveč reči moramo: .Kristjan mora ljubiti svoj narod'. Ljubezen do samega sebe in ljubezen do staršev tudi ni samo dovoljena, marveč je zapovedana. In zakaj moramo ljubiti narod, iz katerega izhajamo in kateremu pripadamo? Ker je pač narod velika družina, veliko krvno sorodstvo. Kakor svoje krvne sorodnike bolj ljubimo nego tujce, tako moramo tudi svoj narod bolj ljubiti nego vsakega tujega. In kakor otrok svojo lastno mater bolj ljubi nego tujo, ne da bi tujo zaničeval ali sovražil, tako moramo tudi mi svoj narod bolj ljubiti nego tujega, ne da bi tujega zaničevali ali sovražili. Ljubezen do naroda kažemo stem, da svoj narod cenimo (obraj-tamo) in z dovoljenimi sredstvi prispevamo v njegov prospeh in obrambo. Napako stori torej, kdor je do svojega naroda brezbrižen ali če zataji svojo pripadnost do njega. Napako pa stori tudi, kdor ljubezen do naroda pretirava, kakor da bi bil narod največja dobrina človekova. Ljubezen do naroda ne sme voditi do sovražnosti ali krivičnosti nasproti pripadnikom tujega naroda. Kajti pripadniki vseh narodov so otroci enega Očeta v nebesih in zato med seboj bratje in poleg tega v kat. Cerkvi združeni v veliko družino božjo." Tako pravi Spirago. Koroški Slovenec POBOŽNOST PRVIH SOBOT Odziv na povabilo ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, naj bi Slovenci za desetletnico množičnega pokolja protikomunističnih borcev opravili pobožnost petih prvih sobot in obnovili posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu, je po poročilu odbora prvih sobot nadvse razvezeljiv. Pobožnost opravljajo skoraj povsod, kjer so Slovenci raztreseni po svetu in jih je Odbor mogel doseči. Odbor se ori-poroča še za nove naslove, da bo razposlal vabila takim, ki jih še niso prejeli. Ker pa so s tem združeni tudi stroški, se priporoča za prispevke. Darila in dopise pošiljajte na: Odbor prvih sobot, 7210 Hecker Ave., Cleveland 3, Ohio, USA. Marija Pomagaj - Kraljica Slovencev Marija Pomagaj, Kraljica in Mati Slovencev -glej. Tebi, Mogočna, izroča naš narod vladarstvo, pod žezlo rok Tvojih zateka se v blaženo varstvol Ti reši ga zlega na prošnji glas naših mučencev. Ti varno ga vodi, da reke prevrata prebrodi. Ti vrni ga k strogi življenja nebeških studencev, Ti naših tal biser pritrdi za vseljej na stvarstvo, Ti nov rod obudi, ki želel si rajskih bo vencev; Ti naše spoznanje z modrostjo nebeško oplodi. Ti s prošnjo pri Bogu iz src nam sebičnost prepodi Ti s silo ljubezni uniči kraljestvo sovraštva. Ti bodi Poveljnica naših sinov in vojaštva, Ti vžgi nam pogum za resnična, za božja junaštva; Ti naše državnike, naše voditelje vodi, Ti našemu delastvu Mati dobroti j iva bodi, Ti bodi zavetnica vzvišena našemu kmetu. Ti bodi vzor skrbnosti našemu možu, očetu. Ti mater • mučenko tolaži, krepčaj v bolečini. Ti naši mladini pot kaži, da v greh ne zablodi, T bodi vzor čistosti našemu fantu, dekletu. Ti bodi srce in luč sleherni naši družini. Ti stori, da bomo vsi Tvoji, vsi dobri, edini,. Ti rane zaceli in solzne oči nam obriši. Ti naše domove, vrtove, polje blagoslavljaj. Ti v naših sinovih in hčerah naš narod obnavljaj, Ti mir nam izprosi, nakloni prostost domovini. Ti v knjigo življenja imena družin naših vpiši. Ti,Mati usmiljenja, vzdihe src naših usliši. Ti z Bogom po nas vse sovražnike naše premagaj -Ti večno boš naša Kraljica, Marija Pomagaj. II. A narod, naš narod brez slave, pravice, svobode, od nekdaj usužnjen, od tujcev izžeman in bičan, za tepca in hlapca po svetu krivično razkričan, sosedem pohlepnim predmet za plenilne phode, krdelo, ki s silo trinogom si bilo služilo, mučenec, ki trnje še vedno krvavo te bode: Veruj - iz krvi se boš kmalu pognal poveličan! Naj v zadnjem viharju vrtinci te sila zablode, naj tvoje nebo se je kot še nikoli stemnilo, naj strele te klestijo, cepijo s satansko silo, naj skrčena pest te trinoško pobija, strahuje, naj meč te krvavo razlal je in vrgel na tuje, naj breme nasilja te tare in tlači še huje: Ne vdaj se in vztrajal - sovraštvo bo sebe ubilo, krdelo bojevnikov božjih bo bitko dobilo! Četudi ves v ranah si vržen pred žrelo pogube, čeprav se ti skrčil obraz v mučeniške je gube, ne boj se - rešitev, svoboda že trka na vrat in sonce bo tvoje krvavo obličje oblilo! Marija Pomagaj otme te, le svoje obljube, o žrtvah, pokore spominjaj se, reši se blata, ponižnost in čistost naj v srcu spet prostor imata -in božje kraljestvo ti časni navržek bo dalo ! Oj, bratje in sestre ob Sočin in Savi in Muri • na noge v krog sloge, ker blizu smo veliki uri! Že zlate šotore postavlja nam svoboda zlata, očistite srca, razmaknite duš zagrinjalo, da sonce ljubezni povsod bo, povsod se bliščalo, Oj, narod moj vztrajaj in up svoj v Marijo polagaj -svobodo in mir ti nakloni Marija Pomagaj! Vinko ižtnik. („Slov. beseda" - štv. 5). Post se je začel; trpljenje Jezusovo in bolečine njegove Matere premišljujemo. Bolj ko se v molitvi poglobimo v bridkosti, ki jih je brezmadežna Mati Marija čutila ob Jezusovem trpljenju, tem manjše se nam zazde naše lastne bolečine. Vsak nosi svoj delež trpljenja, vsakomur je naložen križ, ki naj bi ga za Jezusom nosil v svoje zveličanje. Naša žalost je velika, trpko čutimo krivico in včasih kar zdvaja-mo, zakaj Bog krivičnikov ne kaznuje in ne prihiti na pomoč nedolžno trpečim. Marijina "žalost je bila večja in je segala globlje v dušo. Krivica, ki je nedolžnega Jezusa pribila na križ, je bila od vseh krivic na zemlji največja in najbolj vnebovpijoča. Marija je to v živi veri spoznala in vse bolj globoko čutila. Mi ne sežemo tako globoko, s svojimi omenjenimi zmožnostmi bi tudi ne mogli. Vpričo Marije, Matere sedem žalosti, postane naše trpljenje majhno, in po njeni materinski priprošnji lažje. Le Marija je mogla >-eči: „Ali je kaka bolečina tako velika, kakor je moja bolečina?" Nihče med nami ne more tako govoriti, čeprav so nekateri silno veliko trpeli, telesno in duševno, in še trpijo. Marijina bolečina je bila velika, ker je Jezusa ljubila nad vse. Kogar ljubimo, z njim čutimo veselje in žalost: oboje se preliva iz njegovega srca v naše. Jezusovo Srce je bilo z zasramovanjem nasičeno, potrto zaradi naših hudobij, do smrti žalostno zaradi naših grehov — vse to morje Jezusove žalosti se je prelivalo v Marijino srce. Marijina bolečina je imela še drugo pregrenko korenino. Vedela je, da je moral Jezus trpeti zavoljo naših grehov, s svojo srčno krvjo jih je izmil iz naših duš. Ti grehi, ki so Jezusa toliko mučili, so boleti tudi Marijino srce m silno povečali njeno žalost in bolečino. Ali ni naša ljubezen do Boga preslabotna, da bi tudi nas grehi boleli zaradi tega, ker Boga žalijo? Naši grehi in grehi vsega človeštva so Jezusu in Mariji naložili vse trpljenje in jima Srci napolnili z žalostjo. Ali nam to spoznanje sega globoko v srce in ga napolnjuje z grenkim 'česanjem? z Žalujemo zaradi naših padlih in pomorjenih rojakov, sorodnikov, bratov, sinov. Boli nas nečloveška in kruta divjost, s katero so jih morali. Toda, da so jim s tako mučno smrtjo, odprli nebesa, to ni nesreča. Skozi silno trpljenje, razmeroma kratko, so šli v božje naročje, kjer so večno srečni, tako upamo. Privoščimo jim; čeprav smo žalostni, smo tega vendar veseli in se Bogu za to zahvaljujemo. Nesrečni pa so tisti krivi, ki ro brezsrčni in podivjani mučili in pobili naše drage. Težko krivdo so si nakopali pred Bogom, vnebovpijo-či so njih grehi. Ti grehi bi nas morali boleti; zaradi žalitev Boga bi morali žalovati, kakor Marija. Za Jezusom je tudi Marija pod križem ponavljala: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo"! Po-navljajmo tudi mi z Marijo *o prošnjo umirajočega Jezusa: Odpusti jim, spreobrni jih, ki so v sovraštvu zaslepljeni naše drage pomorili, če bomo tako prosili in z molitvijo vračali sovražnikom, tedaj bo naša bolečina Marijini podobna in bo nam v zveličanje, grešnikom pa v spreobrnjenje. t Gregorij Rožman ljubljanski škof VELIKA KRIVICA „O VERSKIH PRILIKAH" V Trbovljah je bila lansko leto birma. Komunisti so razširili tipkane letake proti škofu dr. Držeč-niku in hujskali prebivalce, nej ne dajo otrok birmovati reakcijonar-ju, kakor je škof Držečnik. Naleteli so na odpor. Da zabrišejo pravo sled za krivci, so kot povzročitelje tega dejanja arestirali nekaj oseb, ki so dale otroke birmati. V Trbovljah sta bila kaznovana dva peka, ki sta imela na Božič, katerega so komunisti odpravili, svoje lokale zaprte. Eden od teh je bil kaznovan s 3.000 Din kazni, a drugi pa z 9.000,- Din. Pravtako sta bila kaznovana v Trbovljah z denarno kaznijo 9000,-Din dva kmeta, ki sta dala za cerkev božična drevesa. V Trbovljah je kaplan na pisalni stroj razmnožil nekaj veroučnih pripomočkov za prvo sveto obhajilo. Bil je za ta prestopek tudi kaznovan. Kaj bi rekli o kmetu, ki bi ne poznal svoje zemlje, svojega zemljišča? Rekli bi, da je to zanikrn, malo vreden kmet! - Kaj bi rekli o narodu, ki ne pozna samega sebe v vseh svojih delih; ki ne pozna razmer, v katerih živijo posamezni deli naroda? Rekli bi, da je to nekulturen, zaostal, nerazgiban, zanikrn narod! Narod mora poznati samega sebe v vseh svojih delih! In se mora brigati za vse svoje dele! Za razmere, v katerih žive posamezni deli naroda! Narod mora poznati samega sebe! Poglejmo danes nekoliko na Koroško in sicer na Koroško v cerkvenem oziru. Kako se godi našemu narodu na Koroškem v cerkveno narodnem oziru? Takoj moramo ugotoviti, da se godi v tem oziru našemu narodu na Koroškem velika krivica. Na Koroškem ustanavljajo po mestih, zlasti v Celovcu in Beljaku, pa tudi drugod po nemškem delu Koroške neprestano nove župnije. Poleg tega potrebujejo v Celovcu in Beljaku celo trumo kate-hetov veroučiteljev. Vse šole v Celovcu in Beljaku so nemške in tudi verouk se poučuje v teh mestih izključno v nemškem jeziku. Za vsa ta mesta, za novoustanovljene župnije in za katehetska mesta, je treba seveda mnogo duhovnikov. A na Koroškem ni toliko nemških SALUTE TO SLOVENIA The Toronto Council of Friendship, organizacija, ki si prizadeva širiti medsebojno razumevanje med pripadniki raznih narodnostnih skupin, ki žive v Kanadi, je posvetila enega svojih večerov Sloveniji (16. marca). Izredno agilna predsednica ga. P. Foster je vodila večer. Slovensko deželo in narod je v kratkih potezah predstavil g. prof. Mantuani, predsednik SNZ g. Mauko pa je podal kratek prerez slovenske dejavnosti v To-rontu. Večera se je udeležil tudi novi vodja torontskega urada za državljanstvo g. A. Sim, ki je povdaril, da razume pojem „Novi Kanadčan" v tem smislu, koliko se kdo včleni v tukajšnje občentvo in je pripravljen za dobrobit celote prispevati svoje sposobnosti. SNZ je pripravila najhno razstavo slovenskih knjig ter slovenskih narodnih izdelkov. Med kazanjem lepih barvastih slik, ki so prikazovale delno slovensko narodno umetnost, delno pa razne slovenske kraje, je pel slovenske pesmi oktet iz Ljubljane, seveda samo na ploščah. duhovnikov, da bi z njimi zasedli vsa ta mesta. In kaj se zgodi? Enostavno jemljejo slovenske duhovnike in jih pošljejo na nemške župnije in na nemška katehetska mesta. Na Koroškem bi bilo dovolj slovenskih duhovnikov za slovenske župnije. Zaradi vsega tega pa ostane mnogo slovenskih župnij nezasedenih, ali pa jih oskrbujejo nemški duhovniki. Po prvi svetovni vojni so mnogo slovenskih župnij na Koroškem zasedli nemški duhovniki. Odpravili so slovenščino v cerkvi in pri poučevanju verouka, in po-nemčevanje našega naroda na Ko-rožkem se je tudi v tem oziru začelo v velikem slogu. Otmanje, Timenica, št. Lipš ob Krki, Podklošter, Grebinj, Ruda, Žrelec, Št. Jakob ob cesti, Marija na Žili so dobile po prvi svetovni vojni nemške, slovenščine nezmožne duhovnike. V št. Tomaž na Celovški ravnini je prišel ponem-čeni Jakolič, doma sicer iz Tržiča na Kranjskem, a je že na Koroškem hodel v šolo in se je na-lezel, popolnoma nemškega duha. Ponemčil je od pamtiveka slovensko cerkev v št. Tomažu, in od tistih časov pa do danes gospoduje nemščina v tej lepi slovenski fa-ri. Zdaj jo oskrbuje nemški profesor verouka v pokoju dr. Jaeger, slovenskega jezika seveda popolnoma nesposoben. — Podobno je s Podkrnosom pri Grabštanju. Od pamtiveka slovenska fara. A oskrbuje jo nemški duhovnik dr. Bach-hiesl, ki se z motornim kolesom vozi iz Celovca. Slovenskega jezika je popolnoma nesposoben in je odpravil slovenščino v cerkvi in pri poučevanju verouka. Gorje v Ziljski dolini so imele vedno svojega duhovnika. A odkar je zadnji slovenski duhovnik odšel, se mora fara sooskrbovati od sosednjih župnij: Bistrica na Žili in Vrata. Borlje v Ziljski dolini imajo nem- škega duhovnika, ki je odpravil slovenščino v cerkvi. V Št. Jurju pri Velikovcu pasti-ruje nemški duhovnik, ki ne zna slovenščine. Nekdar nima slovenske pridige, verouk poučuje v nemščini. In vendar je bila to od pamtiveka slovenska fara. Dovolj je slovenskih duhovnikov na Koroškem, a mnogi so nastavljeni na nemških farah; mnogo slovenskih župnij pa je zasedenih od nemških, slovenščine nesposobnih duhovnikov, ali pa so župnije prazne, nezasedene. V Vošpergu v Labudski dolini (Vošperk ima kakih 7000 prebivalcev) sta bila nastavljena dva slovenska kaplana, dr. Šegula in Mirko Brumnik. Labudska dolina je nemška in Vošperk je nemško mesto. Lani je bil Mirko Brumnik prestavljen v Celovec, a namesta njega je prišel v nemški Lofentol (Labudska dolina) Slovenec Krištof. Prišel je v St. Gertraud pri Vošpergu. V fari je v Frančah velika tvornica za papir. Poleg tega je v nemškem Lofentolu v fari Preiteneg Slovenec Vodnik nastavljen za dušnega pastirja. Slovenec Štefan, doma v Grebinjskem Klo-štru, službuje ves čas, odkar je bil nastavljen, na nemških župnijah. Poleg tega službuje na nemških farah še cela vrsta slovenskih duhovnikov. če pomislimo, da je mnogo slovenskih župnij, kakor smo videli, zasedenih od nemških, slovenščine nesposobnih duhovni-' kov, več slovenskih župnij pa nezasedenih, potem moramo smatrati to stanje na Koroškem za krivično našemu narodu! Našemu narodu se godi velika krivica! In vendar je rekel papež Pij XI.: „Vsak narod ima naravno in nadnaravno pravico, da moli v cerkvi, poje in sliši božjo besedo v svojem maternem jeziku." Opazovalec POUK SLOVENŠČINE NA KOROŠKEM Zadnje čase pritiskajo Avstrijci na vse mogoče načine, da bi okrnili še tisto bore malo slovenskega pouka na Koroškem, kolikor ga je bilo doslej. Slučajno smo dobili v roke 50. številko avstrijskega kulturnega tednika „Die Oesterreichische Furche" od 11. decembra 1954, kjer je avstrijski zvezni minister za pouk dr. Hein-rich Drimmel odklonil v članku „Kulturpropaganda" stremljenje po zaprtju vase (Absperrungs-wahn), ki ga je označil: „Tujega ne maramo spoznati in s tem ne priznati, hočemo ga podjarmiti, priličiti" (str. 3.). Slovenska narodna zveza za Kanado je v posebnem pismu z dne 16. februarja 1955 opozorila g. ministra, da prav takšen duh vlada na Koroškem in ga prosila, naj svoje pravilno pojmovanje uveljavi tudi glede dvojezničnega pouka na Koroškem. KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V „SLOVENSKI DRŽAVI" NEKJE V SLOVENIJI ff DVE DEMOKRACIJI" (Nadaljevanje in konec) Tudi druga poteza vojnega kabineta v imenu kr. jug. vlade, da nam britanske vojne oblasti omejijo svobodno kretanja in zabave, ter da nas postavijo pod stražo, je bila brezuspešna. Zatem je vojni kabinet zahteval v imenu kr. jug. vlade od britanske vlade pravico jurisdikcije in exekucije za vojno sodišče, katerega delo bi bila sodba upornikov v Abbassiji. Predsednik britanske vlade, Sir Winston Churchill, ki se je dobro spominjal solunskega škandala, je to zahtevo odbil. Ko so vse te poteze ostale brezuspešne, je prevzel indiciativo dr. Slobodan Jovanovič v svoji dvojni vlogi predsednika vlade in vojnega kabineta in je najprej objavil dekret, po katerem se brez sodne obsodbe - odvzema vse vojaške položaje (čine) vseh častnikov mornarice, avicije in vojske, ki so odrekli poslušnost kralju in vladi -obenem pa so nam odvzete tudi določene plače. Ko niti to ni nič pomagalo, je znameniti pravnik dr. Slobodan Jovanovič kot predsednik kraljeve vlade s pomočjo kr. jug. poslanika, opolnomočenega ministra dr. Smiljaniča v Kairu, objavil, da vsi tisti uporniki, ki se v roku 48 ur ne javijo v jug. kr. poslaništvu, izgubijo državljanstvo kraljevine Jugoslavije in se kot taki ne bodo mogli vrniti v domovino po končani vojni. Tudi ta poteza je bila le udarec v veter in tako ni imela uspeha. Vlada je morala svojo taktiko groženj zato spremeniti in začelo se je mamljenje za „Baksish." Že sredi meseca junija je nastala kritično stanje v Lybiji, kjer je nemški general Rommel zavzel trdnjavo Tobruk in predrl britansko obrambno linijo od skalovitem grebenu pri Derne in Soluma na jug daleč v puščavo Lybije. Tedaj je britanska vlada proglasila „State of emergency" izredno stanje na srednjem vzhodu. General Mirkovič je izkoristil to priliko in v imenu vsega obsebja, zbranega v internaciji, v kampu Abbassia izjavil britanskemu visokemu poveljstvu, da se jim celokupno osebje mornarice in avhci-je stavlja na razpolago. Čim je bilo objavljeno, da je field marshall sir Claude Auchinlek sprejel ponudbo general Mirkoviča, so kape-tan Dušan Milojevič in dva bivša pilota aero-puta, poročnika Skakič in Sava Milanovič ter narednik-vodnik Hinko Šoič z nagrado 1000 funt Sterling . zapustili taborišče Abbassia in se javili v kraljevo poslanstvo. Vsi ostali smo bili formirani v 244. bataljon britanske vojske, v katerem sem bil dodeljen kot poveljnik 1. čete, ki je bila sestavljena iz osebja bivše 81. zrakoplovne grupe, Grošljeve hidro-avionske grupe in iz posadke podmornice „Nebojša". Druga četa pod poveljstvom Bra-nislava Džordževiča (acting cap-tain) je bila sestavljena iz osebja 3. zrakoplovnega polka, ki je po zlomu v domovini prispelo na srednji vzhod. Že 17. junija smo zasedli železniško postajo Kairo-West kot proti avionska obramba z „Beauforts" topovi in z našimi „Breda" mitra- Ijezi. Z ozirom na dopolnitev našega oboroženja z automatičnim o-rožjem: „Tommy" in „Brenn" gun ter s kanadskimi „Karabini", „Stocks" minomentalci, z moto-cikli in ,Brenn-gun-carrier" oklop-nimi izvidnicami, je bil kmalu za tem naš bataljon poslan na artele-rijski poligon in nato smo imeli nekoliko tehničnih vaj. Ob tej priliko je prišel na inšpekcijo general Ress, poveljnik obrambe druge linije in je 244. bataljon K.O.F. Reg. pohvalil za red in disciplino, še posebej pa za požrtvovanje, ko je videl, kako so mornariški in zrakoplovni častniki prevzeli, brez ozira na svoje prešnje položaje, mesta in dolžnosti v borbenem razporedu na mesta podačastnikov in vojakcv Kot priznanje z najvišjega mesta, je bil po milosti britanskega kralja Georg-a VI. 244. bataljon inkor-poriran v sestav „of His Britanic Majesty's King's Own Royal Regiment" na dan 17. julija 1942. Tako smo kot celotna edinica in tudi individualni dobili moralno zadoščenje, obenem pa tudi rehabilitacijo pred zavezniki, ki so ob tej priliki prišli čestitat general Bori Mirkoviču. Poleg field mar- shala sir Claude Auchinlecka so bili navzoči tudi general Ress, general Anders, general LeClerc, colonel vojne misije USA Smith in vojni korespondenti in časnikarji. Bataljon je bil za tem poslan v zapadno pustinjo, na položaj, ki dominira nad komunikacijsko magistrate: Alexandria-Cairo in dvema aerodromoma Cairo West, 40 milj od piramid pri Gizeh. Če primerjamo državniške metode dr. Slobodana Jovanoviča in njegove dvojne vloge kot predsednika kr. jug. vlade in obenem predsednika vojnega kabineta v Londonu, potem jasno vidimo, da je maršal Tito kot komunistični diktator uporabil iste „demokratične? metode leta 1945: proti vsem stistim jugoslovanskim častnikom, podčastnikom in vojakom, ki so bili pod odkriljem zaveznikov izven do-brezsrčni in podivjani mučili in posega sekire balkanske pravde. Sir Winston Churchill je v okviru enega svojih znamenitih govorov v parlamentu rekel: „Vsak narod ima tako državno ureditev, kakršno zmorejo ustvariti njegovi izvoljeni predstavniki. Velika Britanija nima pisane državne ustave, toda naše tradicije so v demokrat- skem duhu tako globoko vkoreni-njene v narodu v odnosu do dinastije, da je neupogibno stabilna. V tem je tudi tista razlika, ki odlikuje britansko demokracijo od vseh drugih." Kot zaključek se samo vprašajmo: S kakšno moralno pravico danes predsedeva dr. Slobodan Jovanovič jugoslovanskmu odboru v Londonu? Koga in kakše Jugoslovane predstavlja dr. Slobodan Jovanovič, ki je kot predsednik vojnega kabineta zapletel generala Dražo Mihaj-loviča v meščansko vojno ne samo proti Paveličevi Hrvatski temveč tudi proti Nedičevi Srbiji? Od koga ima dr. Slobodan Jovanovič mandat, da pod skupno znamko Jugoslavije predstavlja Slovence in Hrvate v Londonu? Na osnovi kakšne ideologije demokratskih pojmov, si dr. Slobodan Jovanovič upa predstavljati Jugoslovane v svobodnem svetu nasproti maršalu Titu, KO STA NA DELU OBA DEMOKRATA BALKANSKEGA TIPA? Buenos Aires, spomladi 1954. Leo M. Bradaška, captain of H.B.M. King's Own Reg. ZA CILIE Človek brez ciljev je slabič Živit tja v en dan, ne vedoč, kam naj usmeri svoje duševne in telesne sile. Isto velja z a narod. Tudi narod mora imeti svoj cilj, za katerim stremi, za katerega dela in se bori. Narodi, ki so na višku svoje moči, v polni posesti svobode in neodvesnosti, stremijo za tem, da povečajo svoje blagostanje, zvišajo življenjsko ravan vseh slojev da čimbolj dvignejo kulturno in se tako uveljavijo v družini narodov. Narodi pa, ki so doslej živeli od milosti večjih narodov in v njihovi odvisnosti, si prizadevajo, da odvržejo raz sebe jarem tlačantva in postanejo enakopravni drugim narodom. Nič čudnega in nenaravnega ni, če se Marokanci, Tunizij-ci in drugi upirajo tujcem in zahtevajo to, kar imajo že drugi narodi, namreč samostojnost, čudno in nenaravno je le to, da tisti ki so doslej vladali, večkrat z grobimi krivicami nad „drugorazrednimi" narodi, nočejo spoznati resnosti položaja in upravičenosti zahtev po svobodi in enakopravnosti. Zgodovina zadnjih desetletij nesporno dokazuje, da se da sicer kak narod nekaj časa zatirati in krotiti, toda pride čas, ko zatiralec podleže in mora, hočeš nočeš priznati pravico do samostojnosti tudi zatiranemu narodu. Koliko narodov je že v teku zadnjih desetletij doseglo svoj cilj! Dosegli so ga po vstrajnosti in odločni volji voditeljev, kateri so imeli za seboj ves narod. Zdi se nam, da kak narod še ni dovolj zrel za samostojnost, da manjka predpogojev za vodstvo lastne države. Dejstva pa govore, da tudi ti majhni, često-krat v naših očeh manjpomembni narodi uspešno stopajo na mednarodno pozornico. Z doseženo državnostjo raste njihova samovest in volja za ustvarjanje. Korak za korakom premagujejo in odstranjujejo začetne težave in gledajo z optimizmom v bodočnost, ko jih ne bo prav nič več ločilo od drugih narodov in držav. Za cilj - narodna suverenost -so tudi ti, v naših očeh manj kulturni narodi doprinašali velike žrtve. Čestokrat celo krvave žrtve! Narodnost ni nekaj preživelega, ni nekaj, kar ne spada več v našo a-tomsko in hidrogensko dobo. Narodnost je večno živi problem, ki bo trajal tako dolgo, dokler bo obstal svet. Res je, da je postal danes svet zelo majhen, v nekaj urah ga obkroži letalo; res je sicer, da so narodi danes bolj kot kedaj preje, navezani drug na drugega in iščejo načinov, kako skupno rešiti različne probleme. Nič novega, če se iz dneva v dan kažejo obrisi bodoče Združene Evrope. Toda problem narodnosti bo stal in vsak krščansko misleči državnik bo moral priti do spoznanja, da so „vsi ljudje bratje in da se morajo ljubiti med seboj". Iz tega krščanskega pojmovanja, da smo vsi ljudje sinovi istega Očeta v nebesih, bo moralo pa tudi vzkliti drugo spoznanje, da ima vsak narod svoje neodjemljive pravice do svobode in enakopravnosti, da ima pravico do lastne države. Kaj zato, če bo vsak, še tako majhen narod imel svojo državo? Zavest medsebojne povezanosti in pa misel, da smo vsi „sinovi istega Očeta", bo premoščala razne neprilike in izglajevala medsebojna trenja. Seveda, državnike bo moral prešinjati duh krščanskega univerzalizma in državniki bodo morali v dejanju izvajati nauk o bratstvu in enakosti vseh narodov in ras. Do tega, kakor danes izleda, je še dolga pot. Cilj je pa nakazan! •Naš slovenski cilj? Saj ni treba pripovedovati, kakšen je! Slovenska narodna samostojnost, slo- venska državnost. Ta cilj je bil večini Slovencev pred očmi že od leta 1848 dalje. Zdaj bolj, zdaj manj! Kolikor bolj je pritiskala tujčeva peta, toliko bolj je bil ta cilj živo pred očmi voditeljev in naroda. Avstro-ogrska je bila mačeha Slovencev. Ko je v letih 1914-1918 nemška nadudost zrastla do vrha, je voditelj Slovencev povedal: Dosti je! Hočemo biti svobodni! Leto 1918 nam je vsaj delno prineslo zaželjeno svobodo in prvo slovensko narodno vlado. Po 1. decembru 1918, ki pomeni za Slovence zopet korak nazaj, je ta cilj - samovlada - bil še bolj živ! „Živela slovenska republika", je bil odmev sečurskih dogodkov leta 1933. Spontano! Saj je bil to imperativ narodne volje!! „Živela svobodna Slovenija", „Živela slovenska republika", tako so dajali duška slovenski vseučiliščniki v letih Živkovičeve diktature! Kdo bi mogel preslišati ta klic slovenskega naroda, klic ljudske duše! Med vojno, ko je Slovenija je-čala pod trinoštvom Germanov, Lahov in Madžarov, je bil ta klic zatrt, a je vendar le prišel do izraza. In ta klic. ni več zamrl. Vedno močneje je odmeval. Doma ni več mogel. Komunizem je zadušil ljudski glas! Zato pa je bila n>> delu slovenska mladina, ki je zavihtela zastavo slovenske državne ideje. Od leta 1945 do nedavnega so se kresale misli in se ločil duhovi ob tej odrešilni zamisli - slovenske države. Odmev slovenske državno sti je bil tako močan, da je prisilil k odločitvi še tiste, ki so pred leti izjavljali, „da nimajo nič skupnega s slovenskim državnim progra mom." Ideja je zmagala!! Večina Slovencev v emigraciji je v tej zamisli edina! Hvala Bogu! Morda so še skupine, ki še nosijo tiho upanje na kako Jugoslavijo, toda tudi te bodo morale slediti večini, ki izpoveduje voljo zatiranega na roda v domovini. Cilj nam je torej sedaj skupen! Nič zato, če se duhovi ločijo v posameznostih. Cilj - slovenska država - mora biti sedaj vodilo vsega našega delovanja - in to vseh skupin, strank in posameznikov. V zvezi z drugimi narodi „Jugoslavije", ki tudi hočejo svobodo in lastno državo, bo nam delo olajšano. Naša vsenarodna zahteva mora najti sedaj izraza v enodušnem od' mevu, ki bo odmeval po vseh prestolnicah in po vseh kabinetih: Svobodne narodne države - med njimi tudi svobodna slovenska država! Izpovedujmo to zahtevo povsod! Bodimo glasniki te ideje, vlivaj-mo z svojim delom novega upanja zatiranim bratom v Sloveniji. M. Geratič Izjava SNZ za Kanado Od časa do časa se obnovi prišepetovalna akcija, ki hoče na vsak način pritisniti na SNZ in njeno delovanje pečat politične stranke. Zadnje čase smo opazili, da se je ta akcija razširila celo na ne-Slovence. Zato se zdi odboru SNZ primerno, da ponovno povdari: SNZ v Kanadi je etnična organizacija Kanadčanov slovenskega porekla. Njen namen je gojitev slovenske svojskosti tudi v novi domovini, seznanjati svet, predvsem seveda Kanado, z našo kulturo, na drugi strani pa omogočiti Slovencem stik s tukajšnjim načinom življenja. SNZ za Kanado zagovarja ostvaritev slovenske države. Toda to ni strankarsko politični, marveč narodni program, kar povdarja tudi Ruda Jurčeč v Vrednotah, ko je zapisal, „da slovenske državne misli ne more imeti v zakupu nobena stranka in tudi nobena klika ali krilo stranke ali skupine", marveč se „ravno okoli te svoje zamisli zmore ustvariti enotnost pogledov in stremljenj" (Vrednote, 2. knjiga, 1954, str. 72). SNZ za Kanado ni imela in nima nikakih strankarsko-političnih ambicij. Kdor trdi kaj drugega, govori neresnico in kdor take traditve širi, kleveta. . ODBOR Slovenian Declaration A united Republic of Slovenia, free from any outside domination and internal autocracy. A cantonal union of the Republic of Slovenia with the Free Territory of Trieste, to put an end to divisions of, and to quarrels for this indivisible north-eastern Adriatic area, and thus to enable the port of Trieste and its natural hinterland — Slovenia to resume their com-mon economic function in central-eastern Europe. An autonomous membership of this Republic in a Federated Europe as it shall mutually be agreed upon to serve the freedom and wellbeing of its people and their common security against Communism and any totalitarian or imperialistic revival. Ustanovni člani SNZ v Kanadi so poleg idejno sorodnih organizacij po svetu, podpisali zgornjo izjavo. TAKO IZGLEDA VERSKA SVOBODA V SLOVENIJI Po zanesljivih poročilih iz Slovenije so bili v zadnjem času obsojeni sledeči duhovniki iz mariborske škofije: Duhovnik Glavač v Ptuju je bil obsojen na tri mesece zapora, ker so našli v cerkvenih krstnih knjigah, da je krstil otroke partijskih privržencev. — Župnik Junež Rado pri Sv. Juriju v Slov. gor. je bil „nagrajen" s 6. meseci zapora ker je zahteval pri mešanem zakonu (katoličana s Turkinjo) katoliško vzgojo otrok. — Duhovnik Klemene (kraj ni naveden) se mora pokoriti v zaporih 6 mesecev, ker je šel s procesijo nekoliko dalje po vasi kot je bilo dovoljeno. Konji- ški kaplan je na Brinjevi gori v pridigi povdaril, da je potrebna tudi cerkvena poroka in ne samo civilna. Zato so ga „zašili" za 15 dni. — Kanonik Alojz Žolnir v Mariboru je na ciklostil razmnožil ve-roučne pripomočke, da bi tako otroke bolje pripravil na prvo sv. obhajilo. Tudi on ima že sitnosti pri oblasti in bo verjetno moral tudi v zapor. J— Tako izgleda v praksi v ustavi zajamčena verska svoboda. Večih procesov zaenkrat ne delajo. Menda ne vlečejo preveč. Pa tudi morda preveč vzbujajo pozornost v svobodnem svetu. Zato pa dobijo razni duhovniki kar na „tihem" po nekaj mesecev zapora, čeprav listi o tem ne poročajo, da ne bi v javnosti napravili preveč mučenikov. — GLAVNO POSLOPJE SLOVENSKE UNIVERZE V LJUBLJANI • Avtommobilska delavska unija v ZDA se pripravlja na veliko borbo za zajamčeno letno plačo, nasičen, se bo vnaprej v večji me-Ker je avtomobilski trg v glavnem ri pokazalo valovanje v prodaji avtomobilov, ki bo imelo za posledico daljše odpuste. Industrijci se tej ' ideji upirajo, čeprav v nekaterih ; drugih industrijah že obstoja. • V Marcedusi, Kalabrija, so komunistični župan in komunistični občinstki svet prestopili korpora-tivno v krščansko demokratsko stranko. Po priznanju komunistične stranke Italije se je lani znižalo število komunistične mladina za 12.000. Pred devetimi leti... ... je list štirinajstdnevnik „Slovenski Emigrant", ki so ga tiskali v begunstkem taborišču Serviglia-no v srednji Italiji v svoji 15 številki prvega letnika, dne 25. junija 1946. v svojem uvodniku izpod peresa P-c. med drugim zapisal: „ ... Preživeli smo Vetrinje! Sicer v stmrtnem strahu, toda preživeli smo tiste dni! In termini, ki so nam jih postavljali za vrnitev v domovino, so drug za drugim šli mimo nas, mi pa smo ostali izgnanci in smo upali, da se bo le preokre-nilo, da bomo le pokopali svojo z razprtijami omadeževano preteklost in si vsaj v tujini, daleč od domovine, pred korakom v negotovo bodočnost, bratski segli v roke, ter koristi skupnosti postavili na prvo mesto. Toda na žalost stari slovenski pregovor, ,Kar se Janezek, nauči, to Janez zna", tudi danes prav tako drži, kot je držal nekoč. Namesto, da bi šli vase in pometali na smetišče vse, kar nas je v bližnji preteklosti ločilo, vidimo danes nasprotno: da se namreč na zunaj, svetu, kažemo kot pobožna bratovščina z molki in molitveniki v rokah, če pa bi svet malo prisluhnil tej na videz tako pohlevni druščini, bi na veliko začudenje videl, kako bujno cveto med nami obrekovanje, klevete, intrigiranje, žigosanje z nezanesljivostjo, pristra-nost, svetohlinstvo in podobne cvetke iz naše preteklosti . . . . . . Naš rajni voditelj dr. Korošec je neštetokrat poudarjal, da nikomur ne zameri, če ne more biti njegov pristaš, ker vsi ljudje pač ne morejo iti pod en klobuk . . . . . . Vsak totalitarizem hoče uniformirati poleg ostalega tudi človekovo duhovno življenje oziroma hoče, da bi vsi ljudje bili istega prepričanja. Proti temu smo se vedno borili in hočemo ostati temu zvesti tudi zdaj. Zato - ... se zavedajmo prav vsi, da različno mišljenje ne sme ljudi cepiti v dva sovražna si tabora in ne sme pomeniti, da oni, ki je na oblasti, ostale na vseh podočjih zapostavlja. Takega ravnanja ni mogoče opravičiti niti pred vestjo niti pred ljudmi. Na drugi strani pa je naravnost kričeč dokaz naše politične nezrelosti naše nedemokratičnosti . . VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Z ŽELJO PO SKORAJŠNJEM VSTAJENJU SLOVENSKEGA NARODA ŽELI SLOVENCEM IN SLOVENKAM SIROM SVETA IN V DOMOVINI SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V KANADI NA KRAMOLCEVI RAZSTAVI VISOKOSOLSKI ZBORNIK 1955 Opogumljeni z nasveti, pobudo in prvimi razpravami svobodnih slovenskih akademikov v Evropi in Ameriki in zavedajoč se, da je treba povečati slovensko akademsko dejavnosti in zmanjšati usodna medsebojna trenja, smo se odločili, da bomo skušali v drugi polovici letošnjega leta izdati VISOKOŠOLSKI ZBORNIK 1955. Prvi del Zbornika naj bi bil posvečen leposlovju in vsakovrstnim vzgojnim, filozofskim, znSnstve-nim, socialno-ekonomskim, zgodovinskim in umetnostnim razpravam, v drugem pa bomo skušali z-brati poročila dijaških skupin in razne dijaške novice in zamisli. Če nam bo finančno mogoče, bomo priobčili tudi vsaj nekaj slik. K sodelovanju vabimo vse svobodne demokratične slovenske akademike, zamejske, staronaseljen-ske in begunske. Najbolj všeč bi nam bilo, če bi si vsaka krajevno ali organizacijsko zaokražena skupina izbrala svojega urednika, ki naj bi zbral vse njene prispevke in nam jih poslal do konca avgusta 1955, mi pa bi njemu vrnili primerno število Zbornikov v razdelitev. Ker se nam zdi važnejše od raznih šolskih dokumentov skupno poslanstvo v narodu, vabimo k sodelovanju tudi slovenske učiteljiš-čnike, bogoslovcem in klerikom pa se priporočamo predvsem za razprave, ki utrjujejo vero. Nikjer nista namreč vera in narodnost v večji nevarnosti kot ravno med izpostavljenimi slovenskimi visoko-šolci in nikjer bi njuna izguba ne mogla imeti bolj usodnih posledic za ves narod kot ravno tu. Ni vsa odgovornost samo naša, toda reševati ju moramo in vsaj do neke mere moremo sami - z združenimi močni! Čitljive prispevke, s točnim naslovom in navedlo šole, pošljite do konca avgusta 1955 na naslov: Akademik, 4214 Maryland, St. Louis 8, Mo., USA. Januarja je razstavljal znani slovenski umetnik T. Kramolc v Hart-House na Torontski Univerzi vrsto linorezov. Razstava ni le dokazala živega zanimanja kanadske publike za Kramolčevo stvarjanje s tem, da mu je stavilo na razpolago enega izmed najodličnejčih razstavnih prostorov na razpolago, marveč je prikazala tudi umetnikovo delo v novi luči. V vsej zbirki razstavljenih grafik se zrcali karakteristična razgibana statika, ki je Kramolcu lastna. Osobito pov-darjena je v delih „Konjski rep" I in II - pri čemer pa ne gre za repe dejanskih konj, marveč za moderno damsko frizuro - in v „Pi-kovi Dami" I in H Tema je v o-beh slučajih obdelana z dveh vidikov; zasnova pri „konjskih repih" je povsem portretna a izrazno zajeta v tekoče, skoroda skope dinamične linije, ki razgibljejo portrete v nenavadno živahnost. Pri „Pi-kovih Damah" je zasnova statična, in mehke, povdarjeno zaokrožene linije podčrtane po plastičnih sencah dajejo tu obrazom izraz zago-netnosti. Umetniku moramo biti posebno hvaležni za ta redki prikaz mnogostranosti pogleda na i-sto temo. Izredno zanimiva in dovršeno u-javnovešena je „starodavna pokrajina s pregibnimi telesi", abstrakt, ki podaja v kipečih geometričnih osnovah svoje baze in v izredno mičnem dvojnem tisku gornjega dela slike obenem kontrast med statičnim in dinamičnim, in harmonijo med navpično in vodoravno smernostjo. Slika je dovršena v svoji izpolnitvi prostora pravtako kakor v svoji tehnični izvedbi. V svojih delih „Sadje in brš-ljan", ,Romantična pokrajina" in ,Industrijsko mesto" se pokaže umetnik mojstra v realističnem ekspresijonizmu, ne da bi žrtvoval pri tem svoje statične razgibanosti. Osobito močna je .romantična pokrajina", scenska slika z izred- no globino, izvršena v močnih, precizih potezah, ki dajejo delu tudi v detajlih živo plastiko. Poleg naštetih razstavlja Kramolc tudi nekaj prav posrečenih figuralnih kompozicij, mojstersko zaključene v sebi, in ki njih razvrstitev dokazuje, kako visoke zahteve stavlja abstraktni realizem na umetnika. Posebno so omembe vredne tekoče a realistične in posrečeno idealizirane linije, ki upodablja z njimi mojster svoje like tako, da se neprisiljeno vežejo v okolje in medseboj. Kot čist abstrakt je interesan-ten rdečerjavo tiskan linorez „Stoječe oblike", ki izraža v povdarje-nih potezah tisto usmerjenost raznolikosti, ki je po sebi menda najbistvenejša značilnost Kramelčeve razstave. Umetniku častitamo na njegovem uspehu in na njegovem delu, in upamo, da bomo imeli še mnogokrat priliko, veseliti se njegovih stvaritev. F.L.Y. • Komunisti na Hrvatskem hočejo posvetiti posebno poglavje „dokumentaričnega" dela o osvoboditvi Zagreba 1. 1945 kardinalu Stepincu, da bi v ljudeh za vedno ubili „svetniško podobo" kardinala, kakor sami izjavljajo. • Senzacionalni proces proti nekdanjima prvakoma komunistične stranke v Jugoslaviji Djilasu in Dedijeru se je prav tako senzacio-nalnom končal - dobila sta po 18 oz. 6 mesecev ječe, pa še to pogojno. Verjetno nove pošiljke za-padne pomoči v blagu in denarju lahko še niso prispele v Jugoslavijo. Pametnim ljudem na Zapadu pa bi bil ta proces kljub temu zadosten dokaz, da je .demokratizacija" komunizma v Jugoslaviji le slabo režirana igra. RAZPIS LEPOSLOVNIH NAGRAD SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Mecen, ki želi ostati neimenovan, je Slovenski kulturni akciji omogočil, da razpisuje za leto 1955. „Božične leposlovne nagrade" v skupnem znesku 10.000 argentinskih pesov z namenom, da se poživi slovensko knjižno ustvarjalno delo. 1. Nagrade so tri in sicer v zneskih: 5.000.-, 3.000,- in 2.000 arg. pesov. 2. Prispevki morajo biti izvirna dela, ki še niso bila objavljena ali delno izvajana (roman, drama, zbirka novel ali pesmi). 3. Sodelovati more vsak kjerkoli živeči slovenski književnik. 4. Rokopis je treba poslati do 31. oktobra 1955 in sicer v dveh na stroj pisanih izvodih na naslov: Slovenska kulturna akcija - Leposlovne nagrade - Granaderos 61, Buenos Aires, Argentina. 5. Rokopisi morajo biti opremljeni s šifro. Pravo ime ali psevdonim, katerega nosilec pa mora biti znan, vsaj enemu članu razsodišča, je treba poslati v rokopisu priloženi zapečateni kuverti, ki nosi isto oznako kot rokopis. Kuverte se odpro na dan razglasitve, t.j. 22. decembra 1955. Obnavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev, ostali rokopisi ostanejo na uporabo piscem. Slovenska kulturna akcija pa lako z avtorjevim dovoljenjem objavi tudi nenagrajeno delo. 6. Pod psevdonimom poslano in nagrajeno delo se more •tudi pod psevdonimom izdati, če avtor to zeli. 7. Nagrade so izplačljive v Buenos Airesu. 8. Sodelujoči pristanejo na to, da bodo nagrajena dela izdana v knjižnem programu Slovenske kulturne akcije za leto 1956 ali kasneje. Nagrajena dramska dela bodo po možnosti tudi uprizorjena. Za oboje bo avtor dobil še redni honorar založbe. 9. Materialistično usmerjena dela ne pridejo v poštev pri razpisu leposlovnih nagrad. 10. Žirijo tvorijo gg. Vinko Brumen, Tine Debeljak, Lozjze Ger-zinič, Ruda Jurčec, Milan Komar in Zorko Simčič. 11. Glasovanje razsodisca je tajno, če clan razsodisca sam sodeluje pri natečaju, izgubi pravico glasovanja. ^ 12. Razsodišče ima pravico razglasiti kakšno nagrado za nedoseženo, če misli, da predložena dela ne ustrezajo potrebnemu merilu kakovosti. Prav tako si pridržuje pravico združiti dve ali več nagrad in jih razdeliti. Ustanovimo Obrambno Zvezo ! Uredništvo „S.D. u redni Poznamo dve vrsti narodov: take, ki se od zgodovine česa nauče in take, ki se ničesar ne nauče. Nekatere prejšnje nesreče izmodri-jo in takoj začnejo razmišljati, kmalu nato pa tudi krepko delati, da bi se nikoli več ne ponovile. Pot takih, naj si bodo še tako majhni vodi kvišku. So pa tudi narodi, ki se po nekaj razočaranjih vživijo v misel, da sami ne morejo storiti ničesar za svoj narodni obstanek in napredek. Kakor bi bil poedinec s podobnim prepričanjem le bedna igračka o-kolja, tako je tudi tak malodušen narod le igrača tujih držav vkljub morebitnim kulturnim podvigom. Mogli bi ga primerjati z duševnim bolnikom, ki je tako živo prepričan, da ne more n.pr. dvigniti svoje sicer zdrave roke, da je - samo zaradi tega prepričanja - v resnici „ne more" dvigniti. Celo v smrtni nevarnosti je ne dvigne -tako globoko si je to zmotno prepričanje utrlo pot v njegovo zavest. Narod, ki živi v podobnem zmotnem prepričanju, ne obvlada svoje narodne obrambe, čeprav bi z malo korajže, premišljenosti in dobre volje zlahka ohranil svoje življenje celo v najbolj izpostavljenih predelih. Počasi, a nepretrgoma krvavi in namesto, da bi obvezoval odprte rane, namesto da bi koval in uresničeval obrambne načrte, le objokuje stalne izgube. V katero teh dveh vrst smo spadali Slovenci doslej in v katero hočemo spadati v bodoče, odločite, bratje, sami! Eno pa se mi zdi gotovo: Izkušnje v naši dosedanji neorganizirani in nestrnjeni, nesistematični in vedno nepripravljeni narodni obrambi so tako bridke, da se mora vsakemu rodoljubu trgati srce. Koliko smo izgubili samo v zadnjih petdesetih letih! In če bomo pustili vso težo obrambnega dela le na nepodprtih, preobloženih ramah, peščice požrtvovalnih junakov, če bomo še v naprej naivno verjeli, da je obramba predvsem krajevni ali skupinski in ne najbolj vsenarodni problem, če se ne bomo vsi demokratični Slovenci vsaj danes, ob enajsti uri, strnili v načtrni, demokratični, složni narodno-obrambni organizaciji, ki bo zasledovala vsa narodna in mednarodno dogajanja edino pod vidikom slovenske narodne obrambe, potem bomo v naslednjih petdesetih letih izgubili vsaj toliko, kakor smo v zadnjih. Se mar ne potujčujejo otroci v zamejstvu in izseljenstvu danes mnogo hitreje, kakor so se pred desetletji? Se mar ne potapljamo mi sami hitreje? Kako bi morali rdeti pred starimi slovenskimi pijonirji! Že res, da so tokovi tujine danes mnogo močnejši, da kino, radio, televizija, tuje šolstvo, tuja družba in čtivo danes mnogo bolj izpodrivajo vpliv domače družine in slovenstva kakor nekoč. Toda, če so tuji tokovi močnejši, potem morajo postati tudi slovenski obrambni tokovi močnejši: bolj živi, bolj strnjeni, bolj smotrno uravnani, z eno besedo - organizirani! ni, bolj smotrno uravnani, z eno Se vam ne zdi čudno, da imajo med Slovenci ljubitelji vsakega športa in vsake kulturne panoge in zabave svojo posebno organizacijo, " je dobilo pričujoči članek s prošnjo za objavo od ka lista „Akademik", ki izhaje v U.S.A. r kar je hvalevredno, toda edino celotna narodna obramba, ki je na eni strani najbolj vseslovenska in nenadomestljiva osnova vsakega narodnega programa, na drugi pa stavi ja vedno celo vrsto kričečih specifičnih potreb, ki bi jim mogla zadostiti le močna, složna skupna organizacija vseh, še vedno blodi v megleni breznačrtnosti, malo-dušnosti. nepovezanosti, neorganiziranosti. čudno, žalostno in usodno. Medvedov Franci iz Minnesote mi ob teh vrsticah prihaja na misel. Ta vrli fant je več let s silnimi žrtvami izdajal otroški listič za bodočnost, mila mati Slovenija, si vsi tvoji svobodni sinovi bratsko podajamo roke in ti v vedno močnejšem zboru obljubljamo: „Kakor tujec načrtno potujčuje naš narod, tako ga hočemo v bodoče mi sami načrtno, složno in organizirano reševati smrti in dvigati v novo življenje! Kakor skuša tujec osredotočiti trenutno ves svoj pritisk le na gotove pokrajine in nas postopoma izbrisati iz zemljevidov, tako hočemo posvečati mi vso svojo skrb in ljubezen prav tem najbolj ogroženim pokrajinam in ohranjati in požiljati njihovo dragoceno življenje! Načrt- naše male v Ameriki. Lani pa se no, složno, organizirano! Vsi zaved- j.______:.: — ---:____—.. „ — • rt______•__i___*__; _____- 1.! 1__ je začel voziti na univerzo v sosednje mestu in je zdaj tako preobložen z delom, da z lističem pri najboljši volji ne more dalje. Na koga naj se obrne? Gospodje, ki jim je pisal, niso odgovorili. Kaj naj stori, dokler nimamo obrambne organizaciji? In vendar je tak otroški list silno važen za rešitev naših otrok in za bodočnost slovenstva v Ameriki in ni samo Franci-jev problem, ampak problem nas vseh. Takih in bolj usodnih, a zlahka rešljivih primerov bi mogli zaznamovati v svoji obrambi na stotine. ZdRaj? Ker je neorganizirana. Stalni porazi so samo. posledica. Kako pa je z drugimi? Avstrijci so imeli že dolgo pred plebiscitom poleg izvrstne propagande, morale in diplomacije in vkljub svojemu državnemu razsulu, svoj tes-/fio strnjeni „Volkswehr" in danes organizirajo protislovenske šolske štrajke, neprestano učijo slovenske otroke, da so Nemci (jih mi tako vztrajno učimo, da so Slovenci?) in vkjub revščini zbirajo velike vsote za nakup slovenskih posestev na jugu, da bi tako kar najhitreje do kraje potopili potapljajoči se slovenski otoček. Italijani gradijo strnjena italijanska naselja na slovenski obali . . . Itd, itd! Mar smo res slepi, mar res ne vidimo? Meje padajo! Toda če padejo meje, pademo vsi, vsi do zadnjega, ki ljubimo svoj narod - in z nami pade spornih naših dedov, knezov, pesnikov, mučencev, in z nami padejo naši zanamci, vrženi že ob rojstvu v kalne valove tujega morja! In tu je vprašanje, grozno vprašanje . . . Ali bo naša uboga, tisočkrat razbičana in s trnjem kronana Slovenija nove izgube še prebolela? Ali ji ne bo izkrvavelo ubogo srce, ki ji ga trgamo tudi mi sami, njeni sinovi, trgamo s svojo brezbrižnosti? Slovenija, ti mila Slovenija, mar v resnici umiraš? Ne, ljuba naša mati, ki si nam v bolečinah dala življenje in položila na naše trepetajoče ustnice sveto slovensko besedo in sladko slovensko pesem, ljuba Slovenija, ti umreti ne smeš! Pokazati ti hočemo, da te tudi mi, vkljub vsem svojim slabostim ljubimo, ljubimo, kakor te je ljubil Cankar in Slomšak, Malgaj in Gregorčič, kakor so te ljubili slovenski voja-ki-mučenci, in pokazati hočemo, da smo se tudi mi od zgodovine kaj naučili! V spominu na kri naših mučencev, na znoj naših pionirjev, na sladko pesem naših mater in v misli na tvojo srečnejšo svobodno ni Slovenci združeni v srce, ki bo pošiljalo kri umirajočim udom! Vsi združeni v Slovenski narodno-obrambni zvezi, braniteljici našega narodnega življenja!" ............ Bratje, naprej! Storimo svojo zgodovinsko dolžnost, dokler ni prepozno: USTANOVIMO OBRAMBNO ZVEZO! Edi Gobec NE POZABIMO! (1) V naravi klikarjev in ozkih strankarjev je, da odklanjajo vse resnično vsenarodno, v kolikor jim ni v naprej zagostovljena nede-ljena oblast, ki pomeni smrt vse-narodnega. (Tu jih bomo spoznali). (2) Toda slovensko obrambo more rešiti samo resnično vsenarod-na obrambna organizacija, nad-strankarska, nadklikarska, sestavljena iz vseh zavednih demokratičnih Slovencev, ki se hočejo sistematično boriti zoper našo narodno smrt. (3) To resnično vsenarodnost ji bomo zagotovili s tem, da bomo ob prvi priliki po raznih društvih, strankah, pripravljalnih odbornih, časopisih itd izvolili svoje obrambne referente - prve predstavnike v slovenskem obrambnem parlamentu. (4) Pokaže pa naj se ta vsenarodnost tudi v tem, da bo kar največ rodoljubov začelo o obrambni organizaciji razmišljati in pisati in razpravljati na raznih sestankih in shodih, tako da ji bomo z združenimi močmi izkristalizirali kar najboljši način ustanovitve in upravljanja in ji lahko nekoč z zaupanjem pomagali izvesti kar najboljši obrambni program če ne prodremo, bo šel val smrti tudi v bodoče svojo pot. Izbira je samo ena: PRODRETI MORAMO! Z vero vase in Boga vse za obrambo naroda! E.G. • Canadian Scene je organizacija, ki pošilja tedensko novice 68 časopisom ter dvema radijskima postajama za 17 jezikovnih skupin v Kanadi. 1. aprila letos bo stopila v peto leto obstoja. • Potovanje preko Kanade v vlakom bodo skrajšali za 14 ur z novimi diesel lokomotivami in boljšimi potniškimi vagoni. (Can. Scene). • Zagrebaška tovarna „Gorica" bo začela proizvajati titan-emajl po postopku, ki ga je odkril inž. Slavko Fuger. Doslej so ga morali uvažati. „UREDNIKU PIŠEJO." ■ Pošiljam Vam $3.- kot naročnino za list „Slovenska Država" za eno leto. List mi ugaja, ker piše nepristransko in razkriva tudi napake slovenskih ljudi, med tem, ko drugi listi pišejo samo o visoki kulturi slovenskega naroda, o napakah pa molčijo. J. Z. Cana-da. • List „Slovenska Država" mi zelo ugaja, ker piše resnico o slovenskem narodu ter se spominja nesrečnih domobrancev, ki so bili mučeni za slovenski narod in katoliško cerkev. J.L. USA. ■ Prejel sem nekaj številk „Slovenske Države", Hvala! Pošiljam $ 3.- za naročnino za eno leto. Srčno želim, da bi Vaše prizadevanje koristilo slovenskemu narodu in primoglo k mednarodnemu miru in splošnemu blagostanju. J. M. Calif. • Pošiljam Vam iskrene pozdrave od nas mnogih Slovencev iz Ca-racasa. V zavesti, da sem Slovenec sledim in hočem pomagati k uresničitvi našega skupnega cilja: Slovenska država. Naša dolžnost je, da gojimo slovenski duh in da pazimo, da se v našem novem naraščanju v tujini ne pozabi naš lepi materin slovenski jezik. I.M. Ca-racas. Venezuela. • K listu kličem: Le tako naprej! po poti k svobodi! S.C., England NOVE KNJIGE Druga knjiga Vrednot, ki jih je izdala Slovenska kulturna akcija kot redno izdajo za 1. 1954, prinaša naslednjo vsebino: V prvem delu: dr. I. Lenček, Iz etike narodnosti; A. Geržinič, Slovenski narodni značaj; M. Marolt, Misli o slovenski kulturni zgodovini; dr. V. Brumen, Idejni temelji medsebojne strpnosti; R. Jurčeč, Oblikovanje slovenske državne misli. V drugem delu: dr. J. Vodopivec. Ob Petrovem grobu; dr. T. Debe-ljak, Beseda o Novačanu obenem z še ne objavljenim delom Nova-čanovega Janeza Goligleba; M. Marolt, Meštrovič in Slovenci. V tretjem delu: V. Beličič, Pogled na povojno slovensko leposlovje; M. Jevnikar, O Cankarju na Dunaju. V četrtem delu: dr. Branka Suš-nik, Verovanje Indijancev Lengua; A. Horvat, Poskusi reform pri angleških laburistih. Vrednote je uredil Ruda Jurčec. KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V SLOVENSKI DRŽAVI! OTOK BLEŠKI, KINČ NEBEŠKI SLAP VINTGAR • V Parizu je umrl, zadet od kapi, 86letni pesnik, dramatik in diplomat Paul Claudel, član Francoske Akademije. Njegova dela so zavestno katoliška in v svojih pismih pisatelju Andreju Gideu je povdarjal, da mora tudi umetnost izpričevati Kristusa. Rodil se je 6. avgusta v Villeneuve, v diplomatski službi je živel od 1. 1890' do 1935 (Boston, Shanghai, Futschou, Peking, Tientsin, Praga, Frankfurt. Hamburg, Rim, Rio de Janeiro, Kopenhagen, Tokio, Washington, Bruxelles). Pokoj je preživel večinoma na svojem posestvu v Branguesu. V komentarju k njegovem „Svilenem čeveljčku" je napisal eden vodilnih sodobnih jezuitov Hans Urs von Balthasar: „Tako sta Rodrigo in Proeza prvi krščanski par svetovnega lesposlovja, ki doja-meta veliko zemsko strast neposredno kot versko vprašanje", (str. 439 4. izdaje 1. 1949 v Salzburgu, Otto Müller). • Avtomobilska industrija veča svojo proizvodnjo v nedogled. Toda tudi prodaja v ZDA ne zaostaja. V prvih 8 tednih 1. 1955 so prodali trgovci skoraj 1 milijon avtov, 40% več kot v istem času lani ter s tem dosegli dosedanji višek. • Kanadski dolar se približuje vrednosti dolarja ZDA. Kanadski dolar j6 bil dolgo časa dražji kot njegov brat z juga. Glavni razlog je bil veliki dotok denarja iz ZDA v Kanado, kamor so vlagali denar v nova podjetja in podobno. Glavni povod za sedanje znižanje pa je sporočilo Kanadske banke, da bo znižala obrestno mero za posojila bankam od 2% na v priča- kovanju, da bodo tudi banke znižale obrestno mero za posojila, kar bo pocenilo denar in poživilo investicije. Znižanje vrednosti kanadskega dolarja posebno pozdravljajo izvozniki, ker bodo tako lažje tekmovali na tujih tržiščih. IZ PISARNE HON. J. W. PICKERSGILL-A, MINISTRA ZA DRŽAVLJANSTVO IN VSELJEVANJE SMO DOBILI NASLEDNJE OBVESTILO: Sreda, 16. marca 1955 V zadnjih mesecih je število prosilcev za kanadsko državljanstvo v Torontu naraslo tako močno, da kanadska vlada čuti potrebo odpreti nov urad s potrebnimi uradniki v Torontu, ki bodo sprejemali tozadevne prošnje. Novo pisarno na 1200 Bay Street v Torontu bodo odprli 1. aprila 1955. Uradniki bodo na razpolago prosilcem s vsemi potrebnimi informacijami ter bodo pomagali tudi pri sestavljanju prošenj za kanadsko državljanstvo. VESELO VELIKONOČ - V UPANJU NA VELIKONOŠNO JUTRO SLOVENSKE DOMOVINE V SVOBODNI SLOVENSKI DRŽAVI ŽELIJO SLEDEČI SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V CHICAGU IN Podružnica Slov. Narodne Zveze v Chicagu 2737 W. 16th Street Chicago 8, III. FRANK MARTINIČ Z ZDRUŽINO 5323 S. Kolin Avenue Chicago 23, III. ANTON IN JULIJA GUŠTIN 2253 S. Kildare Avenue Chicago 23, III. MIRKO GERATIČ, predsednik SNZ za Chicago, 2737 W. 16th Street Chicago 8, III. JANKO IN MARIJA TAJČMAN 2030 West 23rd Street Chicago, III. OTMAR IN ANICA TAŠNER 5415 W. 23rd Street, Cicero, III. LUDVIK IN MARIA JELENC, 1848 W. 23rd Street, Chicago 8, III. LOJZE IN VERA GREGORIČ 1732 W. Cermak Rd. VESELO VELIKONOČ ŽELI VSEM ODJEMALCEM Meden Appliances Television Sales and Service Refrigerators - Washing Machines 1804 W. CERMAK ROAD CHICAGO 8, ILL. VSE, KAR RABITE ZA VELIKONOČ okusne kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinske želodce, kislo repo in kislo zelje; ku-retino, vse to dobite v najboljši kvaliteti v znani slovenski trgovini Joe Gomilar Chicago, III. FRANK ŠUŠTARIČ 1930 W. Cermak Rd, Chicago, III. MIHAEL IN PAVLA ARKO Z DRUŽINO 2036 West Coulter Street Chicago, III. FRANK ČERNIVEC 1845 West Cermak Rd, Chicago, III. FRANK IN MARINKA BILBAN 1802 W. 22nd Place, Chicago, III. JOHN KERŽAN Z DRUŽINO 1845 West Cermak Rd, 1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Slovenci! Držite se gesla: Svoji k svojim! JOE GOMILAR IMA ZA VAS NAJBOLJŠE BLAGO. POSKUSITE! ZADOVOLJNI BOSTE! Chicago, III. FRAN IN FRANCES KARNER 2107 S. Lombard Ave. Cicero, III. LOVRO PIRC Z DRUŽINO 1830 West Cermak Rd. Chicago, III. Virginia 7-7777 CRawf. 7-4037 FIDELITY ELECTRIC CO. Contracting Electrical Engi neers, FRANK SCHONTA 2049 W. Cermak Rd, Chicago, 111. MIRO KREK 5515 S. Woodlawn Ave., Chicago 37, III. ANTON ŠUTA 2114 - 23rd Place, Chicago, III. JOŽE GORŠIČ 5483 S. Ellis Ave. Chicago 15, III. RAZTEGLJIVE Pen - fleks NOGAVICE Edine raztegljive nogavice z dvojnim podplatom v Kanadi Dobe se izdelane 100% iz nylona, ali iz volne in nylona (13—S—5)_ Strokovnjaki v hladni trajni, barvanju, beljenju in friziranju. Odprto dnevno od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob torkih in petkih od 9 zjutraj do 9 zvečer. KRESS BEAUTY SALON RU. 1-2921, 1194 Eglinton Ave. W., Toronto Postrežemo vam v angleščini, slovenščini, hrva-ščini, nemščini, madžarščini, ali italijanščini.. DACHAUSKA ŽRTEV (V spomin desetletnice smrti g. Franca Žebota) FRANJO ŽEBOT Šesti april 1941 . . . Vojna napoved Hitlerja Jugoslaviji. Maribor diha v nervozni vročici. Kaj nam prinese jutrišnji dan, se je vpraševal sleherni Slovnec to zgodovinsko jutro. Tri dni nato že zaseda nemška vojska štajersko pre-stolico. Na ulicah srečujem narodne odpadnike - podtalno peto kolono - s kljukastimi križi. Na ulicah je malo ljudi, kar jih je, so bledi, straih izražajo oči in vsak hiti domov, da ne vidi narodnega ponižanja. Na veliki četrtek se prične. Ge-stapovci stikajo za žrtvami. Mudil sem se v stolnem župnišču. Oblastno vstopijo hitlerjanci in vprašajo „Ist Marko Kranjc hier?" Hitro sem izginil. Na ulici kmalu nato opazim v nekem avtu ravnatelja Cirilove tiskane, g. Franca Hra-stelja. Pomiga mi z roko. Razumel sein: Gestapovska žrtev. Isti dan je bil aretiran tudi mariborski podžupan g. Franc Žebot, ki je takrat zastojal odsotnega župana dr. Alojzija Juvana. Istega dne so zaprli urednika ,Slovenskega Gospodarja" Januša Goleča. Franc Žebot in Franc Hrastelj sta bila odpeljana v Dachau. Januš Goleč je smel po enoletnem zaporu v Gradcu na Hrvatsko. Kdo naj popiše trpljenje dachauskih žrtev. Vsi narodi so bili zastopani. Predvsem izobraženci, narodni voditelji, duhovniki, politiki. To taborišče smrti se je v aprilu 1941 pomnožilo še žrtvami: novimi z Slovenci. Ni jih bilo malo. To število se je večalo iz leta v leto. Nacizem ni poznal usmiljenja. Dachausko mu-čilišče je požiralo nove in nove žrtve. Njih pepel je bil raztepen, le spomin nanje je ostal. Med njimi je tudi mariborski podžupan in odlični javni delavec - Franjo Žebot. Franju Žebotu se je posrečilo za kratek čas priti na zlato svobodo. V Rimu je živel takrat njegov sin, dr. Ciril žebot, da se odtegne nacističnemu in komunističnemu divjanju. Sv. oče papež Pij XII. je na sinovo prošnjo interveniral v Berlinu in — uspel. Za Veliko noč 1944 je prišel Žebot v Ljubljano k svoji družini. Bil je bolan in izčrpan, toda še isto jesen so ga Gestapovske zveri znova odvlekle v Dachau. Ko se je bližal konec vojne, ko se tlačeni narodi in neštevil-ni interniranci ter jetniki upali na skorajšnjo osvoboditev, je nekaj dni pred prihodom ameriških čet v Dachau umrl na tifusu. Njegovo truplo so upepelili kakor tisoče drugih. Ko je avgusta 1945 obiskal to taborišče njegov sin dr. Ciril Žebot, je dobil samo očetovo tabo- riščno karto, na kateri je bil označen datum smrti: 13. april 1945. Franjo žebot se je rodil 1. 1881 v Št. Ilju v Slov. gor. Preprost kmečki fant brez višješolske izobrazbe je prišel v dotiko s štajerskim Krekom, kaplanom Francetom Sal. Gomilškom. Ta je v skromni kaplanski sobici v Jarenini zbiral mlade fante in jih pripravljal za javno delo. V tej dobi so nastale Mladeniške Zveze. Njih oče in ustanovitelj je bil Franc Sal. Go-milšek. V Mladeniških Zvezah so se izobraževali in vzgajali borci za slovenstvo v obmejnih štajerskih krajih, med njimi tudi mladi Žebot. Leta 1909 ali 1910 je prišel Žebot v Maribor kot urednik k „Slovenskemu Gospodarju". Gonilna sila pri listu je bil takrat dr. Anton Korošec. G. Žebot sam je pozneje večkrat pripovedoval, kako strog učitelj je bil dr. Korošec. Pozneje je prevzel uredništvo „Straže", ki je izhajala ves čas med I. svet. vojno in je morala prenehati na ljubo „Slovencu" v Ljubljani. Žebot je imel spretno pero in je bil tudi odličen govornik. Na številnih mladeniških taborih v letih 1913-14 najdemo večkrat Fra-nja Žebota kot glavnega govornika. Mladeniške zveze so bila gonilna sila narodno-obrambnega dela v tem ogroženem delu slovenske zemlje. Vzgojile so odlične narodne borce in prekvasile vso obmejno ozemlje s pristno slovenskim duhom in vcepile v ljudstva odpor proti germanizaciji, ki je prodiralo s pomočjo Schulvereina in Siid-marke. Št. Ilj v SI. gor. z župnikom Evaldom Vračkom, Sv. Križ, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Jakob, Zgornja" in Spodnja Sv. Kungota, Ja-renina, Sv. Jurij v Slov. Gor., Sv. Benedikt, Sv. Barbara v Slov. Gor. Sv. Peter pri Mariboru, Svečina, so bile obmejne slovenske trdnjave, Generalni štab teh trdnjav in njihovih borcev je bil v Mariboru v Cirilovi tiskarni, kjer so se zbirali preizkušeni narodni delavci, med njimi takrat tudi že Franjo Žebot. Ko se je v Ljubljani 1. 1918 osnoval Narodni Svet, ki naj prevzame vso težo dela v dobi, ko se bo zrušila mačehovska Avstrija so ga ustanovili tudi v Mariboru. Ne vem za vsa imena, vem le to, da je bil poleg dr. Verstovška, stotnika Rudolfa Maistra in drugih član tudi g. Franjo Žebot. Nihče ne bo mogel nikoli dovolj oceniti dela in daljnovidnosti mož, ki so takrat v Narodnem Svetu mislili na vse možnosti. Bili so možje dela in e-nergije. Zlom Avstrije jih je našel pripravljene. Niso čakali, kaj bo rekla „bela Ljubljana", ampak so reševali probleme sami tako, kot so bili dani. Z odločnostjo, ki ji ni primere, so rešili Maribor in kraje ob severni meji, ki so spadali pod mariborsko škofijo. Če bi cincali, kot n.pr. drugod, bi izgubili Maribor in vso ozemlje do Drave. Imena kot so dr. Verstov-šek, Rudolf Maister, dr. Josip Hoh-njec. Dr. Rosina, Evald Vračko in ne najzadnje - Franjo Žebot bodo ostala v slovenski zgodovini med onimi, ki so ohranili prelepe Slovenske Gorice, Kobansko in vso ozemlje do Ptuja Sloveniji. V Mariboru takrat ni bilo slepega zaupanja v „zmago pravične slovenske stvari" kot v Ljubljani. Tukaj je vladal realizem, ki je narekoval odločnost in dejanja. In edino ta realizem je rodil uspeh. Žebot je po prevratu stopil na politično pozornico. Prvič je kandidiral za namestnika v ustavodajno skupniščino, potem pa je bil vsa leta do Aleksandrove diktature poslanec mesta Maribora in okraja Maribor levi breg. Kot poslanec je bil izredno delaven. Poznal ga je vsak delavec, sleherni kmet in je VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELE VSEM SLOVENCEM ŠIROM SVETA IN V DOMOVINI: SV. JANEZ OB BOHINJSKEM JEZERU imel prijatelje povsod. Imel je največjo večino sorazmerno z drugimi slovenskimi poslanci. Osebno je poznal skoro vsakega volilca in peš prehodil slednjo vas in naselje svojega okraja. Bil je pa vabljen tudi kot govornik po vsej Sloveniji in še izven nje. Bil je član parlamentarne delegacije, ki je 1. 1925 obiskala češko in Slovaško. Po navodilih dr. Korošca, da prebije led diktature pri njenih zadnjih >ena-torskih volitvah, je kandidiral proti vladnemu kandidatu in je izgubil le z nekaj glasovi. Odpovednli so nekateri župani iz Prekmurja. Ko je padla Aleksandrova diktatura, je bil zopet poslanec mariborskega okraja. Če bi le malo hotel, bi postal mariborski župan, pa ni hotel; zahteval je dr. Alojzija Juvana. Kot mariborski podžupan si je pridobil za mesto velike zasluge. Njegovo delo je bilo vsestransko in nesebično. Njegova hišica v Loški ulici ob Dravi je bila vsak dan oblegana od vseh mogočih obiskovalcev. Seveda, vsem ni mogel vedno ustreči. Pokazal pa je vedno za vsakegar veliko razumevanje. Maribor je imel mnogo odličnih ljudi in javnih delavcev, toda med ljudmi je bilo, mirno lahko trdim, najbolj znano ime Franja Žebota. Če kdo kje ni uspel je kar rekel: „Bom pa šel k žebotu". Ni mogoče zajeti vsega, kar bi lahko zapisal o Franju žebotu. Preobširno bi bilo. Moral bi pisati zgodovino prosvetnega, narodno-ob-rambnega in političnega dela Spodnjega Štajerja. Le to naj podčrtam: G. Žebot je bil vreden učenec velikega vzgojitelja Franca Sal. Gomilška. Gomilšek - najbolj poz nana osebnost med duhovniki la-vantinske škofije, je bil idealist in organizator, da malo takih. Njegov učenec ni mogel biti drugačen. Po njegovih stopinjah je hodel od mladosti do svoje prerane muče-niške smrti v Dachau. V delu za rešitev prelepih krajev ob Muri in Dravi, lepih Slovenskih goric sta drug drugega dopolnjevala: v smrti sta bila oba iznenačena. Tudi Gomiišek je padel zadet od ge-stapovskih krogel I. 1944 v Knežji Lipi na Dolenjskem, kjer je deloval kot begunec. Naj bo ta skromen spis v hvaležen spomin velikemu idealistu, borcu za svobodno Slovenijo, branilcu ogroženih obmejnih krajev in vestnemu javnemu delavcu, Franju Žebotu. Obenem pa tudi v spomin vsem onim slovenskim žtrvam v Dachau, kamor jih je privedla nenasitna nacistična zlobnost. Slava Žebotovemu spominu! Mirko Geratič RAZGLED! PO SVETU SPLAV NA DRAVI POD MARIBORSKIM MOSTOM • Papež Pij XII. je že toliko okreval od zadnje bolezni, da se je mogel peljati v avtomobilu. Avtomobil so zgradili v Turinu po papeževi zamisli - ohišje avta je prozorno, izdelano iz stekla, da ga mo rejo ljudje videti v celotni tudi ob neugodnem vremenu. • „Brez Boga ne bi mogla obsto' jati ameriška oblika vlade niti ameriški način življenja. Priznanje Najvišjega Bitja je prvi in najbolji izraz amerikanizma. Tako so pojmovali Očetje - ustanovitelji in tako bo z božjo pomočjo tudi ostalo ', je izjavil predsednik ZDA D. Eisenhower, ko je začel propagando za vrnitev k Bogu. Akcijo vodi Ameriška legija. • V Bologni so ustanovili v zvezi s tamkajšnjim vseučiliščem prvo vseučiliško unstanovo ZDA v Evropi - The Bologna Center of the Johns Hopkins School of Advanced International Studies. Podobno šolo so unstanovili junija 1954 v Ranggonu, Burmi. • Glasilo avstrijske ljudske stranke „Bauern Zeitung" se je zaletelo v slovensko oddajo na celovški radijski postaji s trditvijo, da je slovenski jezik smrtni sov-ražnek Koroške. • Družba RCA Victor bo izdala na pobudo društva The Genesians iz Montreala gramofonsko ploščo s spomin pok. p. Daniela Lorda. Plošča bo 12 inč velika (33% obratov) in bo vsebovala dva njegova govora: „Kar ne morem ljubiti svojega bližnjega" in „Umrl bom torej od raka". 0 Zlato svetinje za krščansko kulturo za 1. 1955 so podelili bivšemu miinchenskemu profesorju dr. F. W. Foersterju, znanemu pedagoškemu pisatelju, ki živi sedaj v New Yorku. • Papež Pij XII. se je udeležil maše v Sikstinski kapeli na obletnico kronanja za papeža. 12. marca Za svoj 79. rojstni dan (2. marca) je podelil apostolski blagoslov kakim 5.000 voščilcem, ki so se zbrali na trgu. • Mostarskega škofa Petra Čule-ja so po treh tednih zdravljenja v Sarajevu vrnili nazaj v kaznilnico v Zenici. • Sovjeti so izgnale iz Moskve edinega katoliškega duhovnika Georgea Bissonnettea, ki je bil pri- deljen poslaništvu ZDA in je skrbel za dušne potrebe ameriških državljanov. Matthew John Wilfred Smith, urednik tednika The Catholic Register. Izdaja eno izdajo za celo državo, razen tega pa še 35 škofijskih izdaj s skupno naklado skoraj 800.000 izvodov. Tiskarna v Den-veru., Colorado, je dobila pred kratkim nov tiskarski stroj za $650.000. Poleg urejevanja, pri katerem mu pomaga še 26 laikov in 5 duhovnikov, vodi Smith tudi šolo za katoliške časnikarje. Ko je želel spremeniti list v dnevnik, mu je škof predlog odbil z utemeljitvijo, češ da bi se zgaral do smrti. • General Electric Co. v ZDA je sproročila, da bo za vsakih $1.000,-ki jih bo kdo od njenih diplomiranih uslužbencev (cenijo jih na kakih 23.000) daroval kolegiju ali univerzi, dodala tudi ona $1.000. • Odrešenje za spovednike. Nova iznajdba Filtra vox prenaša zvok, ne prepušča pa zraka. Priprava stane 5.600 lir (izdelek Romana Bar-beris iz Milana in Paola Scanzoni iz Rima) in jo naročajo v velikem številu, ker obvaruje spovednike pred slabimi duhovi iz ust spove-dancev, • Angleška hierarhija namerava podvzeti korake za kanonizacijo znanega konvertita kardinala New-mana. • Totalitarizem v ZDA. Kljub protestu katoličanov je sodišče v državi Maryland odredilo sterilizacijo neke žene, ki je po vsakem porodu doživljala shicofrenične reakcije. Teolog Francis J. Conell, član Katoliškega vseučilišča Amerike je med drugim zapisal „Katera civilizirana oseba bi predlagala, naj . . . zdravnik odreže roke neodgovornemu kleptomanu, da ne bo več kradel". 9 Novo ureditev plač so predlagali škofje Avstralije. Sedaj določa plače zakon na podlagi odločb poravnalnega sodišča. Delavci, ki i-majo otroke, dobivajo posebe otroške doklade od države. Škofje predlagajo, naj država poskrbi za povečane dohodke, kadar se delavec poroči in za tedenske ob rojstvu otrok. Predlog je bil vsebovan v letošnji izjavi škofov o socialni pravičnosti. Družina LOJZE KOŽELJ Družina" W. KAUKLER JOŽE POGAČAR ZDENE VIŽINTIN ANDREJ STRLIČ ŠTEFA MEHLE DR. RELA ZADNIKAR —————————__ Družina F. TORKAR FRANC KUS Družina L. JAMNIK Družina JANEZ VIŽINTIN Družina F. PAJK JANEZ SENICA ZVONE HRASTNIK Družina A. ZAKŠEK IVAN CERAR Družina ING. VICTOR ŠKOF Družina R. ČUJEŠ Brezposelno zavarovanje je socialni ukrep IMA DVE NALOGI: IŠČE ZAPOSLITEV ZA BREZPOSELNE. POMAGA BREZPOSELNIM FINANČNO ZA ČASA BREZPOSELNOSTI V zadnjih trinajstih letih je Komisija za brezposelno zavarovanje IZPLAČALA BREZPOSELNIM $754,000.000.— Ta uslužnost Vam je brezplačno na razpolago KOMISIJA ZA BREZPOSELNO ZAVAROVANJE C.A.L. Murchison Komisar J.G. Bisson Glavni komisar R.J. Talion Komisar SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO - TRST MAL' POLOŽI DAR, DOMU NA OLTAR! S pošiljanjem paketov Vašim svojcem v domovino preko našega društva, pomagate z procentom čistega zaslužka našim bratom v Trstu, in okolici v borbi za njih narodni obstanek, v prvi vrsti šolski mladini. Naše pošiljke so poznane po izvrstni kvaliteti, hitri odpremi in dobrem pakiranju. OBJAVLJAM CENE, KI SO SE ZNIZALE KER SO NAŠE CENE UGODNE, JE V VAŠEM INTERESU, DA POŠILJATE PREKO NAS. 100 lbs prve vrste kanadske moke „Hard Wheat"........ $10.90 100 lbs bele dobre moke ........................................................ $ 9.50 100 lbs koruzne moke - zdrob la..................................... $10.50 37 lbs čiste svinjske masti (brez loja) ................................ $12.— TE CENE SO DO ZADNJE POSTAJE PREJEMNIKA V JUGOSLAVIJI. Kava Minas la najboljše vrste .................................... 1 kg $1.80 Kava Santos „Extra Superior" .................................... 1 kg $2.— Sladkor - fini kristal .................................................... 1 kg $0.22 Sladkor v kockah ........................................................... 1 kg $0.25 Mast la čista svinjska, manjše količine .................... 1 Ib $0.28 Ostale cene po našem ceniku od predbožiča, neizpremenje. -Pošiljajte te pakete preko nas in priporočajte nas in našo narodno akcijo Vašim prijateljem. NAS ZASTOPNIK ZA KANADO: ANDREJ KACICNIK 434 DUNDAS STREET WEST - TEL.: EM. 4-5045 Toronto, Ont. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI „SLOVENSKI DRŽAVI" IN NJENIM BRALCEM TER NAROČNIKOM TISKARNA: NEW TORONTO - 158 7th STREET CL. 1-3303 pošljemo enajsti paket v domovino v ceni desetega dela vrednosti prejšnjih 10 j>a-ketov - ali šestega za polovično ceno. Švicarsko blago - prvovrstna kakovost - dostava zajamčena. Pišite ali telefonirajte po cene! EUROPEAN GIFT PARCEL SERVICE Zastopstvo: Mira ČUJEŠ, 61 McFarland A ve., Toronto 10, Ont. IZ SLOVENSKEGA TISKA MEDDOBJE, ŠT. 3 (Izdaja Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, urejujega Zor-ko Simčič in Ruda Jurčeč) prinaša poleg leposlovne vsebine zaključek članka Milana Komarja „S tokovi in proti tokovom", Zorko Simčič razvija „Nekaj misli ob sodobni književnosti", Ruda Jurčec o Mau-riacovem najnovejšem delu ,,L' Agneau", o reakciji, ki ga je povzročilo odprto pismo Grahama Greena kardinalu Feltinu, ko je odrekel cerkveni pogreb pisateljici Colette, in o nagrajenem prvencu (Prix Critique) 181etne pisateljice Francoise Sagan „Bonjour Tristesse, Franc Gorše razpravlja o novi cerkvi v Torontu. Ta številka prinaša kot prilogo tudi naslednja Goršetova dela: Abraham, Slovenija, Harmonikar, Jesen, Kristus, Marija z Jožefom, žalost Mati Božja, Brezmadežna, Sveti Jožef, Sveta Terezija D.J. - dobršen del iz slovenske cerkve v Torontu. Sledijo poročila o razstavi slovenske pokrajine v Buenos Airesu, o Metrovičevi razstavi istotam, o Mušičevi razstavi v Rimu in o Slovencih na Bienali v Benetkah, o predstavi predelanega Pregljevega Azazela v B. Airesu ter o glasbenem življenju istotam. Ocenjena so naslednja dela: Vinko Beli-čič „Pot iz doline", Dore Ogrizek: „Paris - tel qu'on 1'aime", Ivan Potrč „Na kmetih", Martin Jevni-kar „Vsebine slovenskih lepolov-nih del". Kronika poroča o zavidljivo plodnem delu Slovenske kulturne akcije, razen tega še o raznih kulturnih novicah doma in po svetu. RAZGOVORI IN RAZGLEDI R. Čuješ v Torontu je prišel s poskusom povezanja vseh zamejskih Slovenec pri reševanju sodobnih vprašanj z izdajanjem razmno-čevanega lista „Razgovori in razgledi". List hoče nekako nadomestiti vseučiliške seminarje in bo prinašal osnutke razprav, debato, ki jo bo povzel iz pisem sodelavcev, poročila o duhovnih tokovih v svetu ter poročila o delih, ki obravnavajo sodobna vprašanja. List bo izhajal predvidoma četrtletno. Naročnine ni. Morebitni prispevki bodo seveda omogočali večji obseg lista in pogosteje izdajanje, če bo našel dovolj odziva pri duhovnih delavcih. Prva številka prinaša naslednjo vsebino: Na pot, Avguštin in sodobnost, Slovenski program, Kulturna filozofija. (Kaj je kultura, Kulturna področja), iz revij: E. Fiedler, Zeitlose und Zeitbedingtes im Christentum, ter poročilo o knjižici Alojza Dempfa, Die Krisis des Fortschrittsglaubens. Kdor se za to vrsto dela zanima, naj piše na naslov Slovenian Research Centre, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ontario, Canada. RECUERDOS DE ESLOVENIA spisala Slovenka ga. Vanda Čeho-vin, založba „Cordoba" v Buenos Airesu. Zbirka vsebuje nekaj pesmi iz zbirke dr. Prešerna, nekaj lastnik pesnitev avtorice. Prideja- nih je tudi več legend iz Slovenije. Delo krase pokrajinske slike iz Slovenije. S TOKOVI IN PROTI TOKOVOM Milan Komar v Meddobju „Krepost je radodarna, ali pa ni krepost. Neko kipeče preobilje, ki se želi razdati, je njen nepogrešljiv znak. Medtem ko se skopuh zmeraj čuti ogroženega in mu nobena varnosti ni zadosti, živi radodaren človek pri odprtih durih in mu ni težko tvegati, kadar je treba, ,ter rad popusti od svojega, če je tako prav: srčna radodarnost je namreč tista, ki mu omogoča tveganje in popuščanje. Pri prilagoje-vanju novim časom je to zelo važno. Zgodovina pogosto terja od nas, kot Napoleon od svojih vojskovodij, da nimamo akademij, da smo kakor neuki, ker nam sicer staro znanje, ki se ga lakomno držimo, zakriva vsak pogled. Držati korak s časovno stvarnostjo je izvrstna vaga v življenski darež-ljivosti" (Meddobje I., 3. str. 85). „Zmotne struje se morejo obdržati pri življenju le, kolikor se zajedajo na delni resnici, ki jo imajo v sebi in katere se navadno krčevito oklepajo. Iztrgati jim ta del resnice, je morda eden izmed najbolj učinkovitih načinov borbe proti njim. Ko se borimo proti zmoti, moramo torej ostati odprti do resnice, ki je njena jetnica: preko nje se namreč lahko javlja nova zgodovine, ampak se gibljemo z njim"! (str. 87) „Iti moramo s časi, boriti se z neresnico ne izza obzidij varnih pribežališč, ampak na področju, kjer se vodi boj in kjer je edino možna zmaga, če je kaka nevarnost, ki jo je treba z močnim glasom razklicati, je to beg dobrih v umetna okolja. Nasprotno, biti moramo kakor val, ki se poganja naprej, in kakor skala v reki, ki se ne gane in morda prisili valove, da spremenijo smer!" (str. 87). OB TEJ PRILIKI „Walter Lippman, znani ameriški komentator, se je zamislil ob proslavi Churchillove osemdesetletnice v Westminster Hallu, kjer so politični prijatelji in nasprotniki, z Attlejem in Bevanom, skupno voščili staremu državniku vse najboljše. Kot je Sir Winston sam dejal, so ponovno izpričali staro načelo, naj politična nasprotja ne sežejo v osebne odnose. G. Lippman pravi, da strankarska nasprot-stva še posebej ne smejo kaliti tistih osnovih skupnih misli, ki delajo narod. Vsak narod izraža to edinost in zvestobo na svoj način in napačno bi bilo posnemati tuje oblike. „Naj nam ti zapadni primeri služijo le zaradi pestrosti. Slovenci smo udarjeni s komunizmom, ki mu je partija prva in nad vse, narod pa le uboga gmanja, ki ji vladajo. Zato moramo baš Slovenci na tujem dobro poznati tisto osnovno narodno zavest in visoko držati nje baklo. Nekaterim še smeš no hodi na misel, da se po desetih ali petnajstih letih emigracije smatrajo za edine predstavnike naroda. Zdaj ob novem letu, ko so dobri sklepi na dnevnem redu, je primerna prilika, da se zavemo tiste narodne edinosti, ki je nad strankarsko politiko in se iznebi-mo ozkih pogledov". Klic Triglava, št. 156, 3. 1. 1955 str. 2. • Meddobje. 4. številka, ki zaključuje prvi letnik, prinaša naslednjo vsebino: Na čelu te številke „Meddobja" je članek Milana Komarja: Korenine kačurstva, nakar sledi pesem „Ego sum via" Karla Rakovca. Prozo je prispeval Lojze Novak: Zgodbe neznanih vojakov. Slede pesmi Vinka Beličiča: Božje oko, Kolibar in Blesteč oblak. Alojzij Geržinič je napisal esej: Tine Debeljak književnik. Pesnik Rafko Vodeb objavlja pesmi: Jesenska pesem in Nocoj je nebo zeleno, Vladimir Kos pa je zastopan s pesmima Noč in Smehljaj. Iz zapuščine Antona Novačana objavalja Tine Debeljak Dva soneta v poljskem prevodu. Pod zaglavjem Črke, besede, misli razglablja Ruda Jurčec položaj kritike v svetu in doma. Čas na tribuni obsega tokrat Franceta Glavača: Ob drugi knjigi „Vrednot", ter M. K.-a: Abstraktnost in abstraktna umetnost. Likovno umetnost zajame poglavje Črta in prostor, in na prvem mestu objavlja Milan Volovšek razmišljanje o arhitektu Simonu Kre-garju, Marijan Marolt poroča o Treh slovenskeh razstavah v Buenos Airesu, Karl May iz Toronta pa je napisal poročilo o razstavi Goršeta in Kramolca v Torontu. Gledališče zajema kritiki Bineta Šulinova o drami Stanka Kocipra: Svitanje, Alojzij Geržinič pa podaja kritiko drame Maiijana Willenparta: Zadnji krajec. Pod zaglavjem Knjige so objavljene ocene pesmi Jeremije Kalina Mariji (napisal Rafko Vodeb), Zbornik - koledar Svobodne Slovenije ocenjuje A. B., o drugi knjigi „Vrednot" po je napisal oceno France Glavač. Revijo zaključuje obsežna Kronika in Razpis leposlovnih nagrad Slovenske kulturne akcije za leto 1955. Priloge zajemajo tokrat reprodukcije del arh. Simona Kregarja in sicer: Samostanska cerkev na Kraus, Študija cerkve, Cerkev kri-ževega pota (New York), Cerkev križevega pota (Ljubljana), študija za predelavo kraške cerkve in Študija dolenjske kmetije. 9 Slovenska kulturna akcija je priredila 5. marca leposlovni filmski večer s prikazom življenja in dela treh franzoskih piateljev: Balzaca,—Ribbauda in Colette. Preda-daval je g. Ruda Jurčeč. Če nam pridobiš dwa nova plačujoča naročnika, dobiš za nagrado lep zemljevid Slovenije, če nam pa dobiš pet plačujocih naročnikov, ti bomo pošiljalji „S.D." brezplačno za doboenega leta. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V TORONTU IN OKOLICI ANTON'S • V torontskih katoliških cerkva pridigujejo duhovniki v 21 različnih j ezikih. 9 C. I. O. delavska avtomobilska unija namerava zbrati fond 25 mi-ljonov dolarjev (delavci bodo plačevali 3 mesec namesto $2.50 mesečne članarine po $7.50) za pri, da lastniki avtomobilske industrije ne bodo pripravljeni pristati na zajamčeno letno mezdo. Pogajanja se bodo začela prihodnjo spomlad. 0 Lastnik podjetja Entertaining Comics Group W. Gaines je izjavil, da njegovo podjetje ne bo več izdajalo komičnih magazinov, ki vsebujejo strahote in zločine, češ da je to želja staršev v Ameriki. Končno so pritožbe staršev in vzgojiteljev, zlasti mladinskih sodišč le nekaj zalegle. Glavni motiv so bile gotovo akcije v več krajih, kjer so uvedli načrto borbo proti te vrste zastrupjevalni literaturi za mladino in se je začelo založniku poznati tudi pri prodaji. 0 Vzgojna televizijska postaja WCET v Cincinnatiju bo oddajala televizijska predavanja iz etike pod naslovom „Dobro ali zlo, pravilno ali napačno". Kdor hoče dobiti spričevalo, se mora vpisati kot obiskovalec večernih tečajev na Xavier vseučilišču in bo moral po zaključku predavanj položiti izpit. Predaval bo jezuit J. V. Mc-Cumminskey, ki predava filozofijo na vseučilišču. 0 Nizozemske delavci in podjetni- SLAP SAVICA FOLK DANCES Folk Dances of the Homeland Nr. 6 in the series - Hungary Narodni ples na Madžarskem Kakor vsak drugi narodni ples plešejo tudi madžarski čardaš na več načinov z mnogimi razlikami v temeljnih korakih, ker ga plešejo v mnogih različnih krajih. Sprva so čardaš plesali v dveh delih. Prvi - počasni ples - vsebuje lahkotno zavijanje glave in telese, drugi del pa odlikuje hitri tempo z mnogimi živimi poskoki. Danes plešejo na Madžarskem t. zv. balski čardaš. Ta ples bo mogel z ostalimi madžarskimi običaji in kulturo mnogo pomeniti za bodoči kulturni razvoj Kanade. Pomni to, kadar misliš na domovino. ki bodo finančni podprli begunce v Nemčiji in Avstriji. Delavci bodo delali eno uro več ter odstopili zaslužek beguncem, podjetniki bodo pa pride j ali enako vsoto kot svoj delež. Tako so sklenile 3 nizozemske delavske zveze: Gibanje katoliških delavcev, Protestantov-ska delavska zveza in Organizacija nevtralnih delavcev. • Tenorist MacEvvan, ki je doživel velike uspehe, je začutil poklic za duhovnika. L. 1944 je bil posvečen za duhovnika. V letnem dopustu še vedno nastopa kot pevec | A dovoljenjem predstojnikov. Iz Anglije je potoval celo v Novo Zelandijo in Avstralijo. Letos je bil tudi v ZDA, kjer je imel 12 koncertov in 4 nastope na televiziji. Nastopal je z velikim uspehov, čeprav zatrjuje, da 11 mesecev v letu poje samo maše in blagoslove svojim faranom na škotskem. Njegove plošče so presegle že milijonsko naklado. Denar porablja za svojo župnijo, kjer je obnovil cerkev ter za umobolnico in bolnišnico za tuberkulozne, ki ju je poma-I gal graditi. BILO JE NA KONFERENCI V JALTI, ,, POD TRIGLAVOM — 2863 m. MEAT MAKKET Za veliko noč bom imel poleg raznovrstnega svežega mesa na zalogi tudi prekajene kranjske klobase ter prekajeno svinjino in gnjat. ČE VAM JE PREDALEČ ALI NIMATE ČASA, SAMO kličite RE, 0423, povejte, kaj želite in Vam bom dostavil na dom še isti dan. VSEM SLOVENCEM V TORONTU IN OKOLICI SE PRIPOROČA LASTNIK: ANTON BAVDEK 633 VAUGHAN RD. - TORONTO, ONT. (Na vogalu Vaughan in Oakwood) MED SLOVENCI IZ T0R0NTA • Kulturni večer. 25. februarja je predaval na tečaju Slovenskega kulturnega krožka g. inž. Vinko Čop o atomski energiji. Za uvod je g. prof. Mantuani omenil, da je človeštvo nekoč strme občudovalo vesoljstvo, danes pa nas z enakim občudovanjem navdaja naj manjši delec narave. G. inž. Čop je podal kratko zgodovino novih spoznanj, ki so vodila do novih zamisli o zgradnji atomov ter končno do izrabljenja v njih nakopičene energije. Predavanje je samo po sebi prešlo v živahno debato. Večer je zaključila kino predstava enega govorov škofa Sheena. Ta večer se je krožek reorganiziral in dopolnil okrnjeno vodstvo (Rudolf Čuješ, Jože Opara, Zdene Vi-žintin). Sestanek je bil pri g. inž. Viktorju Škofu. Prihodnji večer bo 24. marca. • Društvo Najsvetejšega imena Jezusovega je priredilo v nedeljo 13. marca ob 4 uri popoldne v slovenski cerkveni dvorani na Manning Ave. proslavo 16 obletnice kronanja papeža Pija XII. Na sporedu je bila papeška himna, govor, ter film o zgodovini Vatikana in iz življenja papeža Pija XII. Na proslavi so se spomnili tudi godu prezvišenega škofa dr. Gre-gorija Rožmana. • 14. marca so se setali na povabilo društva „Karitas" zastopniki. SLS, Slov. Dramatskega Krožka, Hranilnice in posojilnice J. E. Kreka in Slovenske narodne zveze, ter se porazgovoril o skupni proslavi za padlimi Domobranci in žrtvami druge svetovne vojne ter komunistične revolucije, ki bo 21. maja v slov. cerkveni dvorani na Man? ning Ave. Na omenjeno prireditev že danes opozarjamo vse Slovence v Torontu in kolici. • Slovenska Narodna zveza opozarja že danes na proslavo „Citizenship day", ki ga bo priredila v nedeljo dne 15. maja. Kraj in čas bosta še naknadno javljena. Želimo opozoriti, da se bo te proslave udelešil posebni zastopnik vlade -Citizenship dept. • Slovaške organizacije v Torontu so priredile akademijo v proslavo 14. marca, dneva nastanka samostojne slovaške države. Podobne proslave so bile tudi v Montrea-lu, Hamiltonu in drugod, kjer žive Slovaki. Torontska proslava v Ciri-lovi dvorani je obsegala nekaj ljubkih otroških točk, petja in recitacije ter govore. Od gostov so pozdravili zborovalce torontski poslanec za Trinity g. Donald Ga-rick ter zastopniki Poljakov, Lit-vancev, Hrvatov in Slovencev. IZ MONTREALA Kot bi nas ne bilo! Nič ali sko-ro nič novic ne pride iz Montrea-la. In vendar nas je okrog 300 Slovencev v Montrealu. Le škoda, da smo tako raztreseni. Zaenkrat se še bolj skromno u-dejstvujemo. Baragovo društvo, ki druži vse tukajšnje Slovence, je priredilo v preteklem letu eno proslavo na čast Baragu, organiziralo romanje v Cap dela Madelei-no, tri zabave in dva piknika. Udeležba je bila vedno zelo zadovoljiva. Poleg tega pa smo imeli več duhovnih obnov. Tudi pevski zbor imamo in je priložnostno prepeval v cerkvi in na prireditvah. Tudi „Slovenska Država" prihaja k nam in žanje za svoje ideje in prizadevanje odobravanje mnogih tukajšnjih Slovencev. Veseli smo lepe oblike, mnogih slik, kot narodnih noš, posebno v zadnjih številkah in ji želimo, da še naprej uspešno deluje. O Atomska energija ne samo pot v pogin ampak tudi Pot v Napredek in lepšo bodočnost. Tako nam je predaval 27. februarja v Montrealu ing. Polde Čop. Ob bilo skoro 30 poslušalcev, nam je bilo skoro 30 poslušalcev, na je g. ing. Polde Čop podal nadvse zanimivo predavanje o atomski energiji in predvsem povdaril uporabo te energije za mirnodobske namene. Ker je predavatelj namenil predavanje za širšo javnost, je poskušal in v veliki meri uspel podati svoje misli v takšimi obliki, da so skoro vsi lahko sledili. Med drugim je objasnfl mnoge pojme in prikazal, kako bo lahko atomska energija porabljena v mirne namene in kako bodo te sile lahko prav tako v veliki meri pomagale k napredku človeštva, kakor ga na drugi strani lahko privedejo v propast. Ker se človek zaveda strašne razdiral- ne moči teh sil, naj bi torej vse napravil, da se bodo te sile uporabljale v korist človeštva. Tudi tistim, ki smo že vedeli nekaj o atomski energiji, je povedal mnogo novih in zanimivih stvari. Predavatelj je povdaril, da ni prav daleč čas, ko bo mnoge industrije gnala atomska sila in da bomo upravljali atomsko energijo v mirne namene kot danes n. pr. plin pri kuhanju. Odkrijte atomske e-nergije nas postavlja pred neiz-črpnost teh sil, ki bodo veliko močnejše in silnejše kot te, ki jih poznamo danes in jih pridobivamo iz premoga, vode, petroleja. To so sile bodočnosti, ki bodo nadomestile premog, petrolejk. To so sile bodočnosti, ki bodo nadomestile premog petrolej in ostalo, kar poznamo danes, kot je drva nadomestil premog in vodno paro V preteklosti. - Ker gre čas -torej naprej in z njim razvoj, je torej naša dolžnost tudi v tujimi še naprej se izobraževati, da smo tako na tekočem. Sicer pojde razvoj mimo nas naprej. - Po zanimivem predavanju, za katerega je govornik žel obilo ploskanja, se je razvila debata, ki je trajala precej dolgo, in je jasno pokazala, da je ljudi predavanje zanimalo. - G. Janezu Rabzelju, ki je predavanje organiziral, naša zahvala. Vsem prisotnim prav tako za njihovo u-deležbo. - Čutimo potrebo po še več podobnih predavanjih. - Pozdravljamo vse Slovence. Matija • Škof Dr. Rozman Pride. Slovenci v Montrealu in okolici se zelo veselimo, da nas med 27. marcem in 4. aprilom obišče Ljubljanski škof dr. Gregorij Rož-man. V navedenih dneh bo imel za tukajšnje Slovence duhovno obnovo, ki bo slovaški cerkvi sv. Cirila in Metoda, na 4359 St. Denis Street. Vse Slovence iz Montreala in okolice vabimo, da se je udeleže in odnsejo od nje mnogo duhovnih koristi za življenje, saj je prevzvišeni poznan po svoji gorečnosti, zanimivih pridigah in so-trpljenju z nami begunci. Iz Chicaga ■ Uspela predpusta zabava SNZ. V soboto, 19. februarja je priredila podružnica SNZ v Chicagu, v Tomazinovi dvorani na Cermak Rd. uspelo predpustno plesno zabavo. Udeležba je bil izredno lepa. Med številnimi posetniki smo videli tudi goste iz South Benda, Ind., iz Waukegana in od drugod. V lepem številu smo videli člane Slov. Rad. kluba, med katerim je bilo mnogo tukaj rojene mladine. Igrala je godba Pucelj-Ožbold. Dobitek, električni stensko uro je zadela Miss Marija Vlahovič. Slovenska pesem, pa tudi seveda angleška, je odmevala, da je bilo veselje. Dekleta so po stnegale gostom z domačimi krofi, delo naših pridnih članic, kranj skimi klobasami in potico. Slovenska Narodna Zveza je lahko ponosna na to prireditev, ki pomeni nov, uspešnjejši korak na prej v svojem delovanju. Odbor se ob tej priliki iskreno zahvaljuje vsem udeležencem, zlasti pa mar ljivim dekletom, ki so marljivo delale in stregle gostom. • „Slehernik" na slovenskem odru v Chicagu. V nedeljo 20. marca bo vprizorjen v Chicagu, v farni dvorani sv. Štefana misterij „Slehernik". Z uspehom so ga vpri-zorili v Clevelandu in vsi, ki so ga videli, so bili nad vse zadovoljni. Upamo, da bo enak uspeh tudi v Chicagu. • Lep uspeh slovenske sobotne šole. Malo pred Božičem je pričela delovati slovenska sobotna šola. Morda bi bilo bolj primerno reči: tečaj slovenščine za otroke. Kakih 20 otrok poseča to „š olo", ki jo vodi nad vse požrtvovalna učiteljica gdč. Pavla Mušlč. šola je razdeljena v dva oddelka: v nižjega, kjer so otroci, ki slovenski bolj slabo obvladajo, in v višjega, v katerem so učenci z boljšim znanjem slovenščine. Mnogi so bili skeptični v začetku. Toda nastop učencev te šole, v soboto 26. februarja je pokazal, da so uspehi res odlični. V okvirju Lige Kat. Slov. Amerikancev so na sestanku nastopili učenci te šole in pokazali, kaj vse znajo. Prav je, da je bil ta večer v spodnji dvorani pod cerkvijo. Bil je zato res bolj domač in je privlačen vezal gledalce in nastopajoče. Večer je otvoril v imenu Lige g. Filip Stanovnik, nato pa je prevzel vodstvo večera učenec Tole Andrej Fišinger. Prav spretno je vezal prizor za prizo- rom. Videti je, da bo nekoč dober organizator in govornik. Večer je obsegal dva dela. V prvem so u-čenci pokazali svoje zmožnosti v petju, deklamacijah in prizorčkih. V prvem so učenci pokazali svoje zmožnosti v petju, deklamacijah in prizorčkih. Povsod smo videli spretno roko gdč. učiteljice. Vsak je lahko spoznal, koliko truda je bilo vloženaga od strani učiteljice in koliko dobre volje in sodelavanja od strani učencev. Težko reči, katera točka je bila lepša. Vse so bile dobre. Ne moremo omeniti celotnega obširnega programa. Le nekaj točk naj omenima. Duet Marije Kranjc in Marylan Gomilar: „Navzgor se širi rožmarin" ter „Kmetič veselo živi", je bil prav dober. Pevki sta želi iskreno poha-lo. Tudi solo nastop Kranjčeve je ugajal. V deklamacijah sta se dobro postavili Milica Medvedova: Mirko Kunčič - Prisluškovanje in mala Mojca Fišingerjeva, ki je ko-rajžno povedala Zupančičevo Ciciban. Prizorček: „Oba junaka" sta dobro podala Janez Arko in Tonček Erman. Odlična pa sta bila v prizoru ,Na planinah" Ivo Koščak in Marija Kranjčeva. Sta kar dobra pevska in igralska talenta. Nastopila sta dva pevska zbora: Skupni - enaglasno so zapeli „Kdo te ptiček mali, peti je učil; in pa mešan Na planincah. Tukaj so se dobro odrezali „basisti". Koščak Ivo, Lojze Arko in Fišinger. . - Drugi del programa je bil posvečen velikemu slovenskemu vzgojitelju in prijatelju mladine, škofu Antonu Martinu Slomšku. Po otrocih nam je govoril škof Slomšek. Slišali smo njegovo življenjsko modrost: Pesmi sladki glas:" To-mažek Fišinger, ki je šele lani prispel iz Slovenije; Glejte že sonce zahaja, pevski zbor; Strupene gobe, prizorček. Kje sem doma, dekla-macija Angelce Vlašič Slomška, njegovo mladost in delo je prav lepo opisala v govoru Milenka Tajč-manova; Jože Mavec je povedal vrsto lepih Slomškovih rekov in pregovorov; Bog za vse skrbi, je deklamirala Marija Kranjc, o Štirih visokih šolah za slovensko mladino je povedal Jože Arko, Kovač in krojač sta v prizoru podala Fišinger Andrej in Ivo Koščak. o dolžnostih do materinega jezika je po Slomškovih besedah govoril Lojze Arko. Večer so zaklučili s pesmijo Preljubo veselja. Vsi, ki so, bili navzoči, so odhajali z zadovoljstvom, pa tudi s hvaležnostjo do voditeljev slovenske večerne šole, zlasti do gdč. učiteljice Pavle Mušičeve, ki se je znala vživeti v otroško dušo in v kratki dobi doseči prav lepe uspehe. Naj bi k lepemu večeru sledili še drugi. • Koncert ABN, ki bo 1. maja t. 1. v Orchestra Haal, obeta biti nekaj posebnega. Nastopile bodo narodnosti, ki so včlanjene v ABN s pesmimi narodnih skladateljev. Tudi Slovenci bodo zastopani. Predpriprave so v polnem teku. Več o tem koncertu v aprilski številki. • Sprememba pri Novem Svetu. Pri družinski reviji NOVI SVET, ki ga je skoraj osem let izdajal in urejeval Mr. John Gottlieb, je nastala sprememba. Lastnik in u-rednik je postal dr. Ludvik Les-kovar, katerega dobro poznajo Slovenci v Chicagu kot direktorja in napovedovalca slovenske radijske oddaje vsako soboto popoldne. Pravkar je izšla prva številka, v kateri se je poslovil stari urednik in se predstavil novi. Nova številka je na oko prav-prikupna. Ima prilogo v angleščini New World Herald. Upamo, da bo novi urednik dr. Leskovar, ki je znan po svoji vsestranski dejavnosti, zadovoljil javnost v vseh pogledih in da bo Novi svet v bodoče res dober — katoliški družinski mesečnik. • Farni Recreation Center, ki se nahaja v lansko leto kupljeni metodistični cerkvi, je zaseden prav vsako večer. Razne vrste družabnih razvedril se goji v teh prostorih. V bivši metodistični kapeli pa je sedaj, vsako nedeljo sveto maša, katera je prav številno obiskana. Ta kapela je posvečena Materi božji. IZ SAN FRANČIŠKA Pri obiskovanju tukajšnjih misijonskih postojank se je 10. januarja v Fontani smrtno ponesre-čij z avtom preč. g. Jožef Luskar, ki je bil nastavljen na misijonski postaji San Jose v Kaliforniji. Pogrebno sv. mašo je daroval preč. g. Žitko, udeležila pa sta se je tukajšnji nadškof John J. Mitty in ljubljanski škof dr. Gregorij Rož-man. G. župnik Vital Vodušek Sprejeli smo s prošnjo za objavo pismo od g. Dragota Cerarja zadnjega predsednika Slov. Pevskega zbora v Torontu Drago CERAR, 18 Dunning Cres. Toornto, 13. marec 1955 Toronto, 14, Ontario UREDNIŠTVU „KANADSKE AMERIŠKE DOMOVINE"! Cleveland U.S.A. SPOŠTOVANI G. UREDNIK! Zvedel sem, da se širijo nasprotujoče vesti med Slovenci v Kanadi in USA o „Slovenskem Pevskem Zboru". Tudi članek o zboru v „Ameriški Domovini" z dne 8. marca 1955. na tretji strani je bil netočen in pomanjkljiv. Zato mi dovolite, da Vam kot zadnji predsednik imenovanega zbora kratko opišem njegov nastanek in delovanje do razpustitve. Prvotno sta obstojala v Torontu dva pevska zbora - cerkveni in prosvetni. Prosvetnega je vodil častiti g. F. Rener, cerkvenega pa g. N. KHžman. Prva združitev zborov se je izvršila že leta 1950., ta pa je obstojala samo par mesecev. Oba zbora sta potem nemoteno obstojala do leta 1952. Pred Veliko nočjo 1952. je bil č. g. Rener naprošen od predstavnikov cerkvenega zbora in od č. g. dr. Kolariča samega, naj bi sprejel tudi vodstvo cerkvenega petja. Prosvetni Pevski Zbor je takrat pridobil tri pevce iz cerkvenega zbora. Jesni 1952. je bilo sklenjeno, da se bo zbor od tedaj naprej imenoval Slovenski Pevski Zbor, in da bo skrbel za cerkveno in svetno petje. Ta novi zbor je brez izjeme pel pri vseh nedeljskih mašah in sodeloval pri vseh cerkvenih in svetnih prireditvah, če je bil le pravočasno povabljen. Celotni zbor že ni nastopil pri kaki izvečerkveni prireditvi približno eno leto in pol in se je v tem času posvetil skoraj povsem cerkvenemu petju. Gospod župnik dr. J. Kolarič je 23. februarja tega leta poslal č.g. Renerju pismo, v katerem ga izrečno naproša, naj to pismo prebere vsem navzočim pevcem. Pismo navaja štiri določitve njegove Eminence kardinala McGuigana, od katerih se prve tri tičejo zbora: 1. Da se mora pevski zbor iz prosvetnega zbora preimenovati v cerkveni zbor župnije Marije Pomagaj v Torontu (Our Lady Help of Christians parish choir). 2. Da tako preimenovani cerkveni zbor pride pod vodstvo (juris-dikcijo) slovenske župnije Marije Pomagaj, oziroma njenega župnika. 3. Na to cerkveno juridično podlago postavljeni zbor lahko goji tudi svetno petje in nastopa tudi izven cerkve, seveda vedno z vednostjo in pristankom župnika slovenskega župnije Marije Pomagaj v Torontu. Č. g. Rener je po prečitanju sprejetega pisma povedal, da je dobil prepoved od Njegove Eminence, da bi se udejstvoval med Slovenci, ker da je zato postavljena slovenska žunpnija. Na podlagi tega je bil primoran podati ostavko. Poleg ostavke dirigenta, pa smo smatrali, da zgoraj navedenih zahtev ne moremo sprejeti, ker bi bil napredek zbora močno zavrt, kajti teoretično bi morali prositi dovoljenja in pristanek gospoda župnika za vsako vajo ali nastop. Zdelo se nam je, da nam je določba številka tri kratila demokratične pravice, da se svobodno zbirano in da v prosvetnih zadevah sami odločamo, ne da bi s tem odrekali pokorščino g. župniku v cerkvenih zadevah. Meni je bilo takoj jasno, da j© bil Njegova Emeinenca kardinal nezadostno informiran, ker ni niti vedel za pravo ime našega zbora, spregledal je pa tudi dejstvo, da je zbor že dobro deloval, ko se je organiziranje slovenske fare šele začelo. Še isti večer sem predlagal odboru in ostalim pevcem, naj se zbor razpusti, nakar je pristala velika večina navzočih. Med uspehi pokojnega zbora moramo našteti: koncert slovenskih narodnih na državnem radiu v Torontu, dva pevska koncerta, koncert božičnih pesmi za študente St. Michael's College-a, samo moški zbor pa je zapel na slovenski kulturni prireditvi v Dvorani Kolumbovih Vitezov, v City Hall in pri Canadian Council of Friendship. Toliko v vednost in pravilno informacijo, z željo, da s popravkom v Vašem cenjenem listu zadostite resnici. Prepis tega pisma pošiljam v vednost tudi uredništvu mesečnika „Slovenska Država", ki se tiska v Torontu. Z odličnim spoštovanjem Drago Cerar l.r. Zadnji predsednik Slovenskega Pevskega Zbora v Torontu. je orisal pokojnikovo življenje, tos) tri leposlovne, dve dramski Pokopali so ga na pokopališču sv. predstavi, 2 likovni razstavi, en Križa. Pogreba se je udeležilo tu-' umetnostno - zgodovinski in en ar di več slovenskih duhovnikov kot preč. gospodje kanonik Janez Kraljic, Janes Mervar, Pire, in Mirko Kozina. Naj počiva v miru na tukajšnjem lepem pokopališču! Nedoslednost. Tukajšnji jugoslovanski konzul je poslal našemu najstarejšemu društvu „Slovensko podporno društvo za Kalifornijo" uradna božična voščila. Vsekakor je čudno, da pošilja konzul božična voščila, med tem ko država, ki jo uradno zastopa, praznovanje božiča prepoveduje. Po pismih pa vemo, da je bil neki obrtnik kaznovan, ker je na božič zaprl svoj obrat. — John Bartol. / Iz Buenos Airesa • Prireditve SKA. Zaključek zimske sezone je predstavljal družabne večer pod naslovom „Srečanje ustvarjalcev z občinstvom", na katerem je bilo tudi žrebanje umetniške loterije. 8 slik in kipov je prišlo v last zasebnikov. 4. in 5. decembra je SKA organizirala spominsko razstavo pokojnega slikarja Marijana Korintnika (okrog 40 del). V decembru in januarju sta bila še po en filmski večer, ki sta bila posvečena glasbi. • Dr. Stanko Kociper vodi Com- pania Experimental del Teatro Universal, ki je uprizorila z uspehom njegovo dramo „Svitanje" v španščini (E1 Amanecer). • Dirigent Drago Marijan Ši- janec je postal profesor za dirigiranje na vseučilišču v mestu Eva Peron. • Dr Milan Komar je priobčil v vodilni argentinski katoliški reviji Criterio članek: E1 perfil humano de Alcides de Gasperi. Marijan Marolt pa objavlja v presled- hitekturni večer, en filmski, dva dramska in literarna, en glasbeni in literarni, en likovni in glasbeni en likovni, glasbeni in gledališki večer. SKA izdaja mesečno poročilo tajništva ,Glas", revijo Med-dobje, zbornik rezprav Vrednote ter za prvo leto Kociprovega Mertni-ka ter Pregljeve spise pod naslovom Moj svet in moj čas. • V Buenos Airesu je umrl v starosti 77 let prof. Bogomil Remec. IZ 0TTAVVE • Zaročila sta se gdč. Santa Mauko, bolniška sestra v Ottawski glavni bolnici, rodom iz Maribora ter g. Dare Sedlar iz Ljubljane, ki je v decembru 1954. pripotoval po 6 letih ločitve za izvoljenko iz dal-ne Australije. Poroka bo v soboto 16. aprila ob 10 uri dopoldne v cerkvi sv. Brigite v Ottawi. Poročni obred bo opravil ženinov brat p. Danilo Sedlar iz Chicaga. Bilo srečno! Iz slovenske zgodovine MAREC 22, 1942 Ljubljanski škof dr. G. Rožman obsodi v posebni poslanici komunistične zločine. 24, 1929 Dr. G. Rožman imenovan za ljubljanskega pomožnega škofa s pravico nasledstva. 24, 1929 Slovenci v Italiji so zaradi fašističnega nasilja izgubili pri volitvah oba dotedanja poslanca. 25, 1926. Prvič proslava materinskega dne, ki postane odslej vsako letna prireditev. 26, 1848. V Novicah je bila prvič objavljena Prešernova Zdra-vica, ki je xenzura preje ni dovolila objaviti. 27, 1713. Kmečki punt na Tolminskem s pohodom proti Gorici. 27, 1923. V Mariboru je umrl dr. K. Vrstovšek, bivši poverjenik za uk in bogočastje v Narodni in Deželni vladi. 28, 1922. Umrl lavantinski škof dr. Mihael Napotnik. 29, 1923. V Julijski Benečiji so z dekretom poitalijančili slovenska in hrvatska imena. 31, 1931. Ljudsko štetje. Slovenija je izkazala samo 8% prirastka: APRIL 2, 1868. V Mariboru je začel izhajati „Slovenski narod" (od 6. oktobra 1872 v Ljubljani). 3, 1942. V Mariboru ustreljenih 30 slovenskih talcev. 5, 1933. Umrl lavantinski škof dr. Andrej Karlin, ki se je moral umakniti iz Trsta. 6, 1941. Dr. F. Kulovec, prva slovenska žrtev nemškega napada. 7, 1943. Začetek procesa proti 37 koroškim Slovencem: 13 obsojenih na smrt, 24 na ječa od 2—20 let. 9, 1848. Na Dunaj je prispela de-putacija s Kranjskega, kjer je predložila zahteve Slovencev. 10, 1935. Umrl politik dr. Henrik Tuma. 11, 1864. Ustanovljena Slovenska Matica. Prvi tajnik Franc Levstik. 13, 1942. Koroški Slovenci, nasprotniki nacizma, odpeljani v taborišče Zrelec pri Celovcu. 14, 1895. Potres v Ljubljani. 15, 1867. Rojen pisatelj in vodja slovenskih socialistov Et-bin Kristan. 15, 1920. Odprta pravna fakulteta v Ljubljani, ki začne še istega leta izdajati Zbornik znanstvenih razprav. Congress s 600.000 člani in Cana-kih v lujanski reviji La perla del dian Congress of Labour 400 000 Plata zgodovinske in umetnostnoz-godovinske članke o evropskih Marijinih božjepotnih svetiščih. • Prva zimska sezona Slovenske kulturne akcije: Slovenska kulturna akcija v Argentini more pokazati po zaključku prve zimske sezone zavidljive uspehe. V času od 11. aprila do 21. oktobra 1954 je priredila 23 kulturnih večerov, ki se jih je udeležilo 2. 182 ljudi. Vsebinsko so se razdelili na 3 filozofske večere (S tokovi in proti tokovom, Idejni temelji medsebojne strpnosti, Narodnost in njen e- člani. Združenje naj bi stopilo v veljavo s prihodnjim letom. Do tega koraka je v veliki meri pripomogel enoten nastop podjetnikov, ki so se dogovorili, da bodo lani vsaj zaustavili, če že ne celo okrnili pravice, ki so si jih delavci priborili po koncu vojne. Pri tem so seveda računali, da jim bo pomagala naraščajoča brezposelnost. t V cerkvi sv. Jožefa v Montrealu so blagoslovili 27. februarja 51 zvonov za cerkev. Vsak zvon je posvetil drug duhovnik. Med posve-titelji je bil kardinal Leger in 10 škofov. Pozneje bodo dodali še 9 zvonov. • Maša v tovarnah. V Bostonu sta darovala na pepelnico sv. mašo nadškof Richard J. Cushing in pomožni škof Jeremijah F. Mini-han v dveh tovarnah podjetja General Electric v Lynnu, Mass. V postnem času bodo maševali v teh dveh tovarnah vsako sredo med opoldanskim odmorom. Protestantsko bogoslužje je ob četrtkih. • V Bostonu so pred dvema letoma imenovali za kaplana novo zgrajene kapele v pristanišču preč, Johna T. Powersa. Po nekaj mesecih delovanja med delavci so ga tri strokovne organizacije prosile, da postane njih duhovni vodja. Z dovoljenjem nadškofa je posredoval v nekem sporu med delavci in lastniki ladij. Njegovo posredovanje je uspelo in doslej je poravnal že 35 sporov v pristanišču. • Tekma med Eaton Co. in Sim-son-Sears. Velike trgovske hiše prodajo na leto v Kanadi za okroglo 1,000.000.000 $ blaga. Doslej je imela levji delež pri prodaji družba Eaton z nad 50 trgovinami po Kanadi. Eaton povdarja v reklami, da so njeni predmeti izdelani v glavnem i v Kanadi in Angliji. Paberki • V Murski Soboti je pričela obratovati tovarna za izdelovanje mleka v prahu . • 20 % vseh novih priseljencev v Kanada po koncu vojne se je naselilo v območju Velikega Toronta parlamenta v Kanadi. Od 262 po-(200.000). (Can. Scene). • Priseljenci tudi med člani slancev se jih je 14 rodilo v Angliji, 12 v ZDA, 2 na Irskem in po eden na Poljskem, v Rusiji in Južni Ameriki. (Can. Scene). 9 V Ottawi je bil dosežen načelni sporazum, da se združita obe strokovni zvezi Trades and Labour^Pred dobrima dvema letoma pa se je podjetje Robert Simpson zvezalo s podjetjem Sears Roebuck, ki iz ZDA prodaje predvsem po pošti. V načrtu imajo gradnjo 15 prodajalnic v petih letih. Sedem so jih že zgradili. Očitno so nameravali konkurirati z nižjimi cenami, ki jih tvrdki Sears Roebuck o-mogoča množični nakup. Toda cariniki niso priznali teh nižjih cen, marveč so carinili blago iz ZDA po splošno veljavnih cenah, s čemer so seveda zmanjšali razliko v stroških. Tako skuša sedaj tudi tvrdka Simpson-Sears kupiti kar največ blaga od kanadskih tovarn. (Can. Scene)'. Hranilnica in posojilnica JANEZA EV, KREKA V TORONTU ŽELI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Pisarna: 61 McFarland Ave., LL. 6576 URADNE URE: TOREK ZVEČER OD 7 DO 8.30 ZA 1. 1954 JE ZADRUGA PLAČALA 3Vi% DIVIDENDO TER VRNILA 15% PLAČANIH OBRESTI BRANCO C0SUL1CH 279 QUEN ST. WEST - TORONTO, ONT., CANADA sporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem kot tudi drugim interesentom v ZDA, da smo zaradi povečanega prometa odprli novo podružnico v New Yorku, ki bo omogočila še hitrejšo odpravo paketov in denarja. Preglejte naš oglas v tem časopisu. Za vsa naročila in potrebe iz ZDA se obračajte na: Cosulich Export Co. 202 West - 40th Str., New York 18, N. Y. CHickering 4-5035 VESELO ALELUJO ŽELI „Mary Linda Beauty Salon' 4 Short Street - OR. 3400 (Eglinton and Dufferin) Priporoča se lastnica Mrs. S. G L AC BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ ZNIZANE CENE COSULICH DARILNIH PAKETOV Edina agencjja '»"a svoje agencije v Kanada in ZDA in lastno skladišče v Trstu. Popolno jamstvo za vse naše pošiljke, ki jih prejemnik dobi v 20 do 25 dneh. 100 Ibs Najfinejše bele moke, do zadnje post. prejemnika $10.75 100 Ibs Naifinejše bele moke, do Reke ..............................$ 8 75 _ STANDARD PAKETI - PROSTI CARINE PAKET ST. 84 ................ $7.50 PAKET ŠT. 91 ........ $14— kg riža 3 kg kave PAKET Čt. 81 ................ $9.65 3 kg kave 3 kg kave 3 kg sladkorja PAKET št. 82 ................ $9.75 5 kg riža 3 kg kave 1 kg sladkorja 22 Ibs. sladkorja 11 Ibs. riža 6 Ibs. kave 1 Ibs. čaja Vi Ibs. popra, celega PAKET ŠT. 71 ............ $12.60 10 kg cladkorja 5 kg riža 3 kg kave Zahtevajte naše cenike za setavo paketov po Vaši želji kot tudi nas popolni cenik za standard pakete in ostale hišne potrebščine, za radijske aparate, kolesa, hladilnike, šivalne storje itd 600 Dinarjev izplačamo za $1.—, popolnoma garantirano v 7 do 10 dneh - pod naslednjimi pogoji: Stroški pošilja za vsoto do $50.— $2._ od $50— do $100— $2.50 za vsakih nadajnjih $100.— dodatno še $—.50 ZA VSA NAROČILA IN POTREBE SE OBRAČAJTE NA V KANADI: * BRANCO COSULICH 279 Queen St. West, Toronto 2B, Ont. - Tel.: EM. 6-3877 V ZDA: COSULICH EXPORT CO. 20 West - 40th St., New York 18, N.Y. Tel.: CHickering 4-5035 SLOVENCEM V TORONTU IN OKOLICI SPOROČAM DA SEM ODPRL LASTNO PISARNO Kari Vipavec SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR 278 BATHURST ST., Room 4„Toronto, Ont. - EMpire 4-4004 Din 61- za 1 Dollar Pošiljam hitro, točno sigurno, z garancijo denarne pošiljke preko Narodne banke v Jugoslavijo, vsaki dan z avijonsko pošto. Priporočam se Vam in obrnite se s zaupanjem na mene. ANDREJ KACIČNIK ' 434 DUNDAS ST. WEST - EMpire 4-5045 Toronto, Ontario VESELO ALELUJO ŽELI Victor M IOII4 Roncesvelles Ave. popravljalnica čevljev VESELO ALELUJO ŽELI SP0TLIGHT CLEANERS 437 Spadina Ave, - Toronto, Ont. WA. 3-0770. Kemična čistilnica in propravljal-nica moških in damskih oblek. Prvovrtsno delo in zmerne cene. Priporoča se lastnik TONE PUCELJ VESELO ALELUJO ŽELI Franc Stoje STAVBENIK MU. 6174 626 Old Weston Rd. - Toronto NOVA KNJIŽICA VAM BO POMAGALA V KANADI Ministrstvo za državljanstvo in vseljevanje je pripravilo nov „PRIROČNIK ZA NOVODOŠLE" da bi pomagalo novim priseljencem spoznati navade in pogoje v Kanadi. Knjižica razlaga, kaj je potrebno za pridobitev državljanstva, poslovanje bank, kako kupiti hišo, podjete ali kmetijo, kanadsko šolstvo, izdajanje dovoljenj, zaposlitev, usluge kanadske pošte, zdravniško in zravstveno službo, ukrepe socialnega skrbstva. Knjižica vsebuje tudi kopico drugih koristnih podatkov o Kanadi in kanadskih običajih. Knjižica je na razpolago «r štirih jeziki - v angleščini, francoščini holandščini in italijanščini. Dobite jo če izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljete na naslov: „The Citizenship Branch, Dept. of Citizenship and Immigration, Ottawa. Ne pozabite omeniti, v katerem jeziku želite njižico dobiti. Ministrstvo za državljanstvo in vseljevanje objavlja to obvestilo v pomoč novim Kanadčanom. Hon. Jo. W. Pickersgill, P.C., M.P. Minister Laval Fortier, O.B.E., Q.C., Namestnik ministra. VESELO ALELUJO ŽELI „KN0CK 0UT" Krojaška delavnica in kemična čistilnica oblek. Solidna in hitra Citizenship Branch, Department of Citizenship and Immigration OTTAWA, Ont. Please, send me, without charge a copy in ................................... ................................................ of the „Handbook for Newcomers" (vstavi, v katerem jeziku želiš knjigo) Name: .................................................................................................. Street Address: ..................................................................................... Municipality: .............................................................................. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem Slovencem, prijateljem, znancem in strankam RUDI KUS PLASTERING CONTRACTOR TORONTO - ONTARIO 128 NAIRN AVE. — LL. 1435 KRIŽXKRAŽ (Patentirano 1945). FRANCOSKE KRATKE HLAČKE Posebej skrojene za lahko noš-njo — udoben elastičen pas — patentiran Križ x Kraž prednji del. ki se sam zapira in izgleda dobro krojen — narejene iz dobre kvalitete česanega bombaža. Pranje lahko. Brez likanja. Velika trpežnost. Možen dokup odgovarjajoče majice. ____W—18—54 Slovensko državo morete dobiti v TORONTU tudi v knjigarni ALL NATIONS BOOK and FILM SERVICE LTD. 340 College Street in v MON-TREALU pa na 3449 Blvd. Street Lawrence. it VESELO ALELUJO vsem zavarovancem [ prijateljem in znancem} želi zavarovalni zastopnik V. M A U K 0 WA. 4-8301, loc. 2151 ali 280 Spadina Road,^ WA. 2-2762 VESELO ALELUJO ŽELI QUEEN CLEANERS 1685 Dundas St. W., Toronto KE. 6768 Na zalogi imam vse vrste novih hlač po zmernih cenah. Kemično čiščenje in popravljanje damskih in moških oblek ter izdelava novih oblek po meri. Priporoča se lastnik. FRANC KOTNIK Slovenska dobrodelna organizacija KARITAS že nad tri leta uspešno deluje med Slovenci v Kanadi in drugod. Zato je podprimo in prispevajmo, kolikor le moremo. Morda bomo jutri že sami potrebni njene pomoči. Prispevke morete izročiti med uradnimi urami tudi blagajniku Hranilnice in Posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu, ki jih bo vpisal na naš račun. Prvi SLOVENSKI FESTIVAL ZA OSREDNJO AMERIKO SE BO VRŠIL dne 24. aprila t.l. v Falcon dvorani, 1750 S. Ashland, - CHICAGO, ILL. Festival prireja SLOVENSKI RADIJSKI KLUB, kulturna in družabna organizacija, ki pomaga slovenskemu programu pri vršitvi važnega narodnega in kulturnega poslanstva. Slovenci so vabljeni, da se pridružijo Radijskemu Klubu. Letna članarina $2.00. člani prejemajo glasilo „Radio Herald" brez doplačila. Za pojasnila se obrnite na predsednika: Dr. Ludvik Leskovar, 820 No. Wabash Ave., Chicago 11, 111. Tel.: Michigan 2-2448, DEIaware 7-8515, ali na tajnico: Mary Foys Lauretig, 2236 S. Leavitt, FRontier 6-3861 FRITZ IN HILDA DOLESHELL VIENNA HOME BAKERY SLAŠČIČARNA IN KAFE-ESPRESSO Centrala: 532 Eglinton Ave., W. - Tel.: MA. 2994 Podružnice: 211 Avenue Road - Tel.: WA. 3-2160 609 Mount Pleasant - Tel.: HU. 8-2381 426 Spadina Ave. - Tel.: EM. 6-1278. Rženi kruh - soljenci - torte. Desetletna izkušnja jamči prvovrstno kakovost. Slovenska država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3,- $, za Argentino 20.- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .75 £, za Avstrijo 30. - šilingov, za Avsh-h' > avstr. £, za Italijo in Trst 600.-lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi. Slovenske poti.