ZAVEZNIKA ZOPET VDRLA V BESARABIJO. POMANJKANJE MUNIOIJE - VZROK PORAZOV.
V SPLOŠNEM JE POLOŽAJ NA VZHODNEM BOJIŠČU NEIZ-PREMENJEN. — AVSTRIJCI SO ZOPET VDRLI V RUSKO O-ZEMLJE IN ZAVZELI NEKAJ VASI. — SRBIJA PRAVI, DA JE BIL V ALBANIJI GLAVNI STAN AVSTRIJSKO-TURŠKIH INTRIG. — OBSTRELJEVANJE KRAGUJEVCA. — BOLEZEN GRŠKEGA KRALJA. — RUSKI POSLANIK IN BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. — LOKOMOTIVE ZA RUSIJO.
Položaj na vzhodnem bojišču.
Berlin, Nemčija, 13. junija. — (iliivui generalni stali nemške ar-111 «t < 1 «■ je izdal danes sledeče poro-
eilo :
V	<!ali< iji smo včeraj zavzeli
must pri Sienavi. Vjeli smo preko 5000 sovražnikov in zaplenili
preeej vojnega matt*rijala Knsi s<» nas zatem n<- parkrat napadli, tt»-<la mi smo uk|m*šnu odbili vse nji-Ji■ >v«* napade in jih slednjič pognali v beg.
Vzhodno cml Jaroslava in vzhodno * m I Przemysla s«' boji še vedno nadaljujejo. Čete generala Zinsin-geiia so za vzele mesto Mlynisko. Na severovzhodnem bojišču naša ofVziva prav dobro napreduje. Mesto kiu-ie se je po kratkem ustavljanju udalo. Vsi sovražuiški napadi so se izjalovili. Vjeli smo o-fcem ruskih častnikov in 3320 mož.
J'ole<r tega smo zaplenili tudi osem strojnih pušk in nekaj topov. Jugovzhodno od eeste. ki veže Ma-riainpol in Kovno, smo napadli nekaj ruskih polkov, ki so imeli na-% logo ojačiti glavno armado. SSe-verno od Prasniša smo vjeli 150 mož.
Nova invazija Besarabije.
Dunaj, Avstrija, 13. junija. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja :
Čete generala Pfenzerja zmago-\ ito prodirajo v jugovzhodnem delu < ialieije. I »o izvanredno vročem boju so osvojile višine severno o«I Olesee. Bitka, ki se bije južno od < "zerneli Še sedaj ni končana. Oh gorenjem teku reke Dnjester so napadli naši vojaki sovra/.niške postojanke pri Zy da czovu.
V	splošnem je položaj na vzhod-lieiu bojišču neizpreinenjeii.
PetrogTadsko poročilo.
Petrograd, Kusija, 13. junija. — Zadnja poročila pravijo, tla so Nemci in Avstrijci na več mestih prekoračili reko I>njester. Pri Zu-1-avnu v (ialiciji smo vjeli od 8. do 10. junija :t48 eastnikov in 1"» tisoč 431 mož; zaplenili smo tudi 7* strojnih pušk. 17 težkih topov in pre.rjšnjo množino vojnega materijah*. V guberniji Kovno se je moral sovražnik umakniti, ker mu je pretila nevarnost, da hi ga popolnoma ne obkolili.
Obstreljevanje Osovca.
Petrograd, Rusija. 13. junija. — Danes je bilo izdano uradno porodilo, da Nemci že sedem dni obstreljujejo trdnjavo Oso vee. Obstreljevanje se eačne ob petih popoldne in traja skoraj do zore. Trdnjava ima sicer precejšnjo škodo, toda zavzeti je ne bo tako hitro mogoče, ker je izborilo preskrbljena z živili in inunicijo.
Težavna naloga.
London, Anglija, 13. junija. — Nekemu tukajšnjemu časopisu je sporočil dopisnik iz Petrograda:
Nemci so se začeli malo prehitro veseliti in so si bili prehitro »vesti zmage. S tem, da so zavzeli Pr/.emvsl in prekoračili reko Dnjester niso ničesar dosegli. V severovzhodnem delu Rusko-Poljske se koncentrira velika ruska armada, ki bo začela v dveh smereh prodirati proti jugu. I)el armade bo šel proti jugozapadu, drugi pa naravnost proti jugu in poskušal zastaviti prodiranje nemškega generala Mackensena. Če se Rusom enkrat to posreči, je njihova naloga rešena, in Przemysl^bo kmalo zatem v njihovih rokah. Armada generala Ilindenburga ne more o-diti proti jugu, ker mora zadrževati navale Rusov v Kurlandiji.
Iz vseh dosedanjih dogodkov je razvidno, da hočejo Rusi razbremeniti Francoze in Angleže na za-
padnem bojišču. V slučaju, da bodo ruske operacije na vzhodu u-spešne, bodo Nemci prisiljeni poslati na vzhodno fronto velik del svojega vojaštva. Lvova ne bodo mogli še tako hitro zavzeli, ker se
nahaja železniška proga, ki veže »Stanislav in Lvov v ruskih rokah.
Izpred Rige.
PetrogTad, Rusija. 13. junija. — Včeraj se je pojavilo pred Kigo zopet nekaj nemških bojnih ladij, ki pa niso obstreljevale mesta. Ko so oddale naše baterije nanje nekaj strelov, so se umaknile. Sko-rajgotovo se pripravljajo Nemci na splošen napad in hočejo izkrcati v bližini Rige nekaj svojega vojaštva, ki bi začelo prodirati proti jugozapadu in prišlo za hrbet o-nim četam, katere stoje nasproti generalu Hindenburgu.
Črnomorsko brodovje.
Petrograd, Rusija, 13. junija.— Danes je bilo izdano sledeče uradno poročilo :
V	noči od 10. na 11. junij so napadi i naši podmorski čolni turško križarko "Breslau" in jo tako poškodovali, da se jo morala umakniti v neko varno pristanišče. V zalivu Samnos so potopili naši podmorski čolni več turških transportnih in trgovskih ladij. Pristanišče je precej poškodovano.
Položaj v Kavkazu.
PetrogTad, Rusija, 13. junija.— Iz glavnega stana turške armade v Kavkazu poročajo, da so pognali Rusi pri Olti Turke v beg in da so odbili turški napad pri Zinat-choru. Natančno število mrtvih in ranjenih še ni znano, iz vsega se pa da sklepati, da so imeli Turki precejšnje izgube.
V	dolini Olti-Vai Rusi nikakor niso mogli zavzeti dveh strelnih jarkov. Slednjič je dobila stotnija koza kov nalogo, da naj ju zavzame. Kozaki so se v strahovitem diru zapodili proti jarkoma, ko so dospeli na svoj cilj, so pa po-skakali s konj in z golimi sabljami navalili na sovražnika. Par minut kasneje sta bila strelna jarka že v naših rokah.
Položaj na Galipolisu.
London, Anglija. 13. junija. — Na polotoku Galipolisu se zadnji eas ni ničesar posebnega prigo-dilo. Čete so dobile nekoliko oja-eanja in bodo začele jutri ali po-jutranjem prodirati proti severu. Naše bojne ladije so obstreljevale Maidos.
Ruska in Japonska.
Washington, D. C.. 12. junija. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da zadnji čas Rusi samo zategadelj ne napredujejo, ker nimajo dovolj munieije. Že takoj v začetku vojne je naprosila Rusija Japonsko, da naj ji preskrbuje municijo. Ta-Takoj po kapitulaciji Tsingtava je bila Japonska s tem zadovoljna. Pošiljala ji je v večjih množinah municijo, puške, strojne puške in celo topove. Ko so se pa začela pogajanja med Kitajsko in Japonsko, in je napetost z vsakim dnem rasla, je Japonska ustavila izvoz orožja. Posledice za Ruse so se takoj pokazale na Rusko Poljskem in v Galiciji.
Obstreljevanje Kragnjevca.
Niš, Srbija. 12. junija. — Nad Kragujevcem so se pojavili trije avstrijski zrakoplovci, ki so začeli metati bombe v mesto. Dvanajst oseb je bilo mrtvih oziroma težko poškodovanih. Ko so začeli Srbi streljati na zrakoplove, so se u-maknili proti zapadu.
{Situacija v Mehiki.
Villa in Carranza.
Oba mehiška voditelja si prizadevata pridobiti naklonjenost Zdru ženih držav.
VlLLOV ODGOVOR.
Na predsednikov manifest je n-ljudno odgovoril, povdarjal je pa, da mora biti Mehika neodvisna.
Washington, I). C., 12. junija. General Carranza je izdal v Vera Cruzu izjavo, v kateri se ponuja Združenim državam, da bi ga pri-poznale za glavarja v Mehiki. Vsebino njegove izjave je telegrafiral danes ameriški konzul iSilliman dr žavnemu departmental. Kakšen vtis bo napravila njegova izjava na predsednika Wilsona se dose-
duj še ne da dognati. Tudi general Villa je izdal podobno izjavo, ki ho Wilsonu jutri predložena. Oba voditelja sta odgovorila zelo uljudno, oba pravita, jima je pri srcu bodočnost mehiškega naroda in da bosta pravično vladala, če ju bo državni department pripo-znal. Predsednik bo imel zelo težko stališče; zaenkrat ni še nikomur znano, za katerega se bo odločil.
El Paso, Tex.. 12. junija. — General Villa je rekel v svoji noti. da se bo vedno držal republikanskih principov, da bo rešil agrarno vprašanje, da bo skrbel za zadostno izobrazbo revnejših slojev. Odločno je pa proti temu, da bi bila Mehika pod vplivom Združenih držav. Prvi in glavni pogoj za boljše razmere v Mehiki je — je rekel — popolna samostojnost in neodvisnost.
Villa bi se rad sestal z generalom Carranzo in drugimi najuglednejšimi voditelji, da bi se ž njimi posvetoval kakšno stališče naj zavzamejo napram Združenim državam.
Washington, D. C.. 12. junija. Z zveznim transportnim parni kom Buford * \ kateri je odplul iz Vera Cruza proti Galvestonu, se je odpeljalo 263 beguncev, med katerimi je bilo 148 Amerikancev.
ITALIJANI SO NASKOČILI GORICO. MESTO JE BAJE ŽE POPOLNOMA OSAMLJENO,
ITALIJANI VPRIZARJAJO NASKOKE NA GORICO TER JE BAJE ODPRTA AVSTRIJSKIM ČETAM LE ŠE ENA POT DO MESTA. — ARZENAL V PULJU JE BIL ZOPET PREDMET NAPADA OD STRANI ITALIJANSKIH ZRAKOPLOVCEV. — ITALIJANI SO ZAVZELI POZICIJO, KATERO SO IZGUBILI
LETA 1856.
Enotne učne knjige.
Zakonodaja države Illinois je odklonila predlogo, glasom katere naj bi se uvedlo v šole enotne učne knjige.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem in ob obali Primorja, to je za TRST, ISTRO in DALMACIJO ob obrežju. Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej.
Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati.
Cene :
K	K	$
6.....90	1	19.80
10....	1.76	130..».	21.45
15--------2. GO	140....	13.10
20....	3.40	160....	34.76
.25--------4.25	ICO....	36 40
30--------5.05 170________28.05
85________5 90	180 ...	29.70
40--------6.70	190....	31.36
45..„	7.55	200....	33.00
50....	8.25	250...	41.36
55....	9.10	300 ...	49.60
60--------9.90	350 .	67 76
65....	10.75	400....	«6.00
70--------11.55	«0....	74.26
75....	13.40	600....	82.64
80....	13.20	600 ...	99.00
85....	14.05	700....	115.60
90....	14.85	»O....	132.00
10®______16.60	»00....	148.60
HO ..	18.15	1000....	163.0«
Ker se cene sedaj Jako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo ni naš oglas.
| TVRDKA FRANK SAX8EB,
82 Cortlandt St, New York, V. T
Vpad Srbov v Albanijo.
Niš, Srbija, 12. junija. — Srbska uradna informacijska pisarna izjavlja:
Srbija si je nadela nalogo, da enkrat za vselej reši albansko vprašanje. Kar dela sedaj, ni samo v interesu Srbije, pač pa cele Evrope. Mi sino vdrli v Albanijo iz sledečih razlogov:
Albanija je bila glavni stan avstrijsko-turških intrig; če se hoče Srbija boriti proti Avstriji, se mora betiti tudi proti Albaniji, vsled česar obsega bojna fronta proti Avstriji tudi vse albansko o-zemlje; če si hoče Srbija priboriti pot do obali Jadranskega morja, mora zavzeti del Albanije.
Častni doktor.
Carigrad, Turčija, 12. junija. — Ob priliki dvajsetletnice, odkar je bila ustanovljena v Carigradu univerza. so podelili ameriškemu poslaniku Morgenthau naslov častnega doktorja.
Zdravstveno stanje kralja Konstantina.
Washington, D. C., 12. junija. Tukajšnji grški poslanik je dobil danes brzojavko, da se je zdravstveno stanje grškega kralja znatno zboljšalo ter da je kriza popolnoma prestana. Zadnjih 24 ur je bila njegova temperatura čisto normalna. Kljub temu kralj še ne more ustati, ampak mora cisto j mirno ležati v postelji.
Ženeva, Švica, 13. junija. — Potem ko so zavzeli Tržič in Gradi-ško, so začeli Italijani naskako-vati Gorico, glavno mesto Goriške. Ob tem mestu se nahajajo najmočnejše avstrijske postojanke. Italijani so že odrezali vse
komunikacije na severu in jugu ter imajo sedaj Avstrijci prosto
le eno pot. na iztoku, preko Oe-povana, Loga. Slapa na Sveto Lu-C'ljo.
Ob Soči se baje nahaja 45,000 Avstrijcev v utrjenih postojankah.
Poroča se o težkih bojih ob Monteparalba, ki se dviga do višine 8000 črevljev.
Planinci obeh držav so se spopadli na tem mestu ter veliko jih je padlo v prepade.
Videm, Italija, E 13. junija. — Italijanska artilerija je obstreljevala danes utrdbe Santa Maria. San Pietro in Santa Lueia in druge pozicije Avstrijcev, ki zabra-njnjojo dohod k Gorici.
Železniške črte, ki tečejo proti severu in jugu, so bile odrezane in edina pot je sedaj ona proti iztoku.
Iz dokumentov, katere se je našlo pri padlih avstrijskih častnikih, je razvidno, da je bil načrt avstrijskega generalnega štaba preprečiti prehod Italijanov preko Soče. Zavzetje Plave pa je razveljavilo in onemogočilo ta načrt avstrijskega generalnega štaba.
Dunaj, Avstrija, 13. junija. — Danes je bilo izdano sledeče u-radno poročilo:
—	Ob Soči se je pričela razvijati velika bitka, ki je posebno divjala krog Plave. Naskok neke italijanske brigade, ki je skušala prekoračiti reko Sočo, se je preprečilo. Včeraj na vse zgodaj pa je italijanska artilerija prekoračila reko. Po ostrem boju se je posrečilo našim četam vreči Italijane nazaj.
—	Na tirolski in koroški fronti se nadaljuje z artilerijskimi boji. —
Verona, Italija, 13. junija. — Danes so dospele sem posameznosti glede zavzetja Monte Zugna od strani italijanskih čet. Morite Zugna leži nekako štiri ure seve-roiztočno od Ala.
Pozicija je bila močno utrjena irupbdana z omrežjem bodeče žice ter tremi črtami zakopov.
Brescia, Italija, 13. junija. — Danes je dospel semkaj prvi vlak z ranjenimi italijanskimi vojaki s tirolske fronte. Vlak se je izpre-menilo dobesedno v evetličnjak Ranjeni vojaki so izjavili, naj s< cvetke pošlje njih materam in zaročenkam.
Arzenal v Pulju, predmet italijanskega napada.
Rim, Italija, 13. junija. — Ar zenal v avstrijskem vojnem pri-
stanišču Pulju je bil skoro popolnoma razdejan vsled bomb, katere so vrgli italijanski avijatiki. (To je pretirano in je nemogoče celi arzenal razbiti s par bombami. — Opom. ured.) V pristanišču pole^ arzenela je bilo deset bojnih ladij, dve križarki in več
podmorskih čolnov. Nekatere teh bojnih ladij so bile poškodovane.
Danes je bil objavljen uradni dekret, s katerim se zaplenja vse trgovske ladije, ki se nahajajo v italijanskih pristaniščih.
V	objavi se glasi, da se zaplenja trgovske ladije, ki bi eventualno lahko služile kot pomožne križarke.
Dovoz živil v Nemčijo in Italija.
Rim, Italija, 13. junija. — Nemčija pričenja sedaj čutiti narod-no-gospodarski efekt vstopa Italije v vojno. Včeraj se je zaprlo
Chiasso in strogemu nadzorstvu so podvrženi predmeti, ki odhajajo v &vico.
Francoske oblasti so odredile slične odredbe. Francoska in italijanska vlada sta se domenili glede načina, kako dobavljati Švici hrano, bombaž in druge surovine, katere se uvaža v Švico. Od vlade Švice se je pa zahtevalo vse garancije, da se tega blaga ne l»o uvažalo v Nemčijo in Avstrijo.
Italijani zavzeli pozicije iz leta 1856.
Rim, Italija. 13. junija. — Danes je bilo izdano sledeče ofiei-jelno poročilo, tikajoče se prodiranja armade:
—	Na trentinski fronti so naše čete uspešno prodirale na terenu, ki je nad vse težaven. Naši vrli planinci so zavzeli prelaze iu vrhunce. ki so tvorili predmet italijanskih naskokov pred pol stoletjem.
—	V Karnskih Alpah so bile naše čete istotako uspešne ter so vzdržale v osvojenih pozicijah kljub ponovnim protinaskokom sovražnika.
—	V iztočni Furlaniji so naletele naše čete na oster odpor, a premagujejo vse zapreke.
V	poročilu se nadalje glasi, da se občinstvo ne sme udajati optimističnim napakam glede kreta-nja čet. Sedanja vojna je nad vse težavna. Posebno se ne sme pozabiti, da se vršijo skoro vsi boji v planinah, ki so bile že davno utrjene od Avstrijcev ter pripravljene na napad od strani Italijanov.
Te pozicije smatrajo Avstrijci za nezavzetne in branijo jih čete. ki so izkušene v takih bojih.
Koncem poročila se glasi, da je armadno vodstvo pripravljeno na največje žrtve, katere bo treba doprinesti, da se premaga vse težko-če in ovire.
Nove postave.
Važne regulacije, da se zviša fa-brikacijo munieije, ki Angliji zelo primanjkuje.

London, Anglija, 13. junija. — Lloyd George je danes objavil, da je izdal lord Kitchener povelje, vsled katerega se bo vrnilo do mov v Anglijo veliko delavcev, ki se nahajajo sedaj na fronti. V tovarnah primanjkuje namreč de-laveev. Nova odredba kaže, kako zelo je Anglija v skrbeh glede produkcije munieije in drugega vojnega materijala.
Sedaj se je tudi objavilo odredbe, tikajoče se dolžnosti in pol-nomoči centralne komisije za kontrolo trgovine z opojnimi pijačami. Komisija obstaja iz enega predsednika in drugih uradnikov ter ima polnomoč, da regulira u-
re. tekom katerih je prodaja dovoljena. Lahko pa tudi popolnoma prepove tako prodajo.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija. 13. junija.— Generalni štab izjavlja, da so Rusi zapustili Stanislav ter da so prizadeli sovražnikom skoraj na vseh frontah precejšnje izgube.
Veliko zborovanje preti Franku.
Atlanta, Ga., 13. junija. — Danes popoldne se je zopet, vršilo veliko ljudsko zborovanje proti pomiloščenju Franka. Govorniki so izjavljali, da bi tako pomilo-ščenje onemogočilo nadaljno poslovanje porotnih sodišč v Geor-giji in da bi se zopet uvedlo lin-čanje. ^^^
| EdS^S^nskfS^k |	T A PI TfcT A T|	A
+ -: v Zedinjenih^državah.M	■ ■ /1 ^^ I /1 ■ ■ ■ ■ /1	1 -: in the United States:- jg
f Velj« za vse leto.:: $3.00 f	M^A^. i> ^ ^ A-iW V/A/Xa	W Issued ev"ry"ay except $
l^toalO^a^tg:. |	^ 8loyenskih delaTCev T Ameriki	ffl ^Sundaysand^lgoUdays:- ^
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered u Second.Cla« Matter, September 31, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Oongreee of March 3, 1S7S.	TELEFON PISARNE: 4687 COETLAND^
NO. 139. — STEV. 139.	NEW YORK, MONDAY, JUNE 14, 1915. — PONEDELJEK, 14. JUNIJA, 1915. t	VOLUME TTm _ LETNIK xxm,
Z zapadnih bojišč. Ostri artilerijski boji.
Vrše se ostri artilerijski boji severno cd Arras, pri Nieuport iti pri Dixmude.
PRI HETUBERNE.
Francozi so zavzeli nemške zako-pc. Odbiti naskoki zaveznikov v Belgiji.
Berlin, Neimčija, 13. junija, — Danes je bilo objavljeno sledeče poročilo glede bo-jev na zapad-11**111 vojnem pozo risen:
"Pri Xieuport in Dixmude, severno od Arras in pri Hetuberne so se vršili artilerijski boji. Zavezniki so vprizorili nočni naskok v sipinah v lielgiji, ki se je pa izjalovil. Južnoiiktočna od Hetuberne so se vršili boji infanterije.
Obstreljevalo se je vojaške naprave pri l^nneville."
Pariško poročilo.
Pariz, Franeija, 1'. junija. — V današnjem popoldanskem poročilu se glasi:
"Tekom eele noči se je nadaljevalo z obstreljevanjem severno od Arras. Zavzeli smo železniško postajo, ki leži na progi proti Sou-chez.
Južno od "labirinta" se vrse ostri boji, pri katerih se uporablja ročne granate.
Kljub ostrim naporom Nemcev smo vstrajali v vseh pozicijah, katere smo zavzeli v zadnjem času."
V večernem poročilu se poroča o ostrih artilerijskih bojih severno od Arras. Francozi so naskočili neko nemško pozicijo severno od cukrarne pri Souchez ter "jo osvojili. Xeanci so vprizoriii brezuspešne protinaskoke. Južnoiztoč-lio od Hetuberne so zavzeli Francozi z naskokom tri vrste nemških zakopov ter ujeli pri tem sto Nemcev.
1 irf/uspešni so ostali nemški poskusi, da prepode Francoze iz pozicij južno od Tracy-le-Mout.
Francoske amaconke.
Po poročilih "Petit Journala" obstaja načrt, v Parizu ustanoviti prostovoljne čete iz žensk. Neka pariška gospa Annand je dobila od teh amaconk že 4000 priglasitev.
Dve jadrnici potopljeni.
Londcn, Anglija, 13. junija. — Nemški podmorski čoln "U 35" je potopil danes na višini pred Mil ford Haven, Wales, dve jadrnici. Ena je bila angleška, druga pa švedska.
Angleška jadrnica je imela na krovu premog, švedska pa les. Posadki obeh sta se pozneje izkrcali v Mil ford Haven.
Preti službeni obveznosti.
London, Anglija, 13. junija. — Radi agitacije listov za uvedbo splošne vojaške obveznosti se je ustanovilo odbor, ki bo organiziral vse elemente, ki so proti taki odredbi.
Voditelji tega gibanja so povečini člani neodvisne delavske stranke.
Ruska in Bolgarska.
London, Anglija, 13. junija. — Tukajšnja Reuterjeva agentura je dobila iz Sofije brzojavko, da se je tamošnji ruski poslanik v soboto dolgo časa posvetoval z bolgarskim ministrskim predsednikom Radoslavovom. O čem sta razpravljala, ni nikomur znano. Skoraj-gotovo je skušal ruski poslanik natančno razložiti bolgarski vladi, kakšne pogoje ji stavijo zavezniki, da bi se vmešala v vojno.
Rusija naročila topove.
Philadelphia, Pa., 12. junija. — Predsednik neke tukajšnje tovarne za lokomotive je izjavil, da je ruska vlada naročila telegrafič-nim potom 250 novih lokomotiv, katere morajo biti že koncem tega leta gotove. Stale bodo 6 milijonov dolarjev.
Predlog konference l nevtralnih držav.
Znani poročevalec Wiegand izjavlja, da nevtralne države v Evropi ne pričakujejo dosti od Združenih držav.
WASHINGTON IZKLJUČEN?
Ponovni predlogi nevtralnih držav so baje naleteli v Washingto-nu na gluha ušesa.
Dunaj, Avstrija, 13. junija. — Znani poročeval Wiegand poroča. da so prišli v nevtralnih državah do prepričanja, da ni pričakovati od Združenih držav ali
predsednika Wilsona nikake ini-eijative za sklep miru. Imenovani poročevalec je potoval po vseli evropskih deželah ter je imel pojio
vore z vsemi uplivnimi osebami. Povsod se je glasilo, da se je > veseljem sprejelo tozadevne predloge, le v Washington!! ne. Vsled tega se je sklenilo, da se za počne z dotičnimi koraki, ne da bi s< pritegnilo predsednika Wilsona.
Poročevalec pravi, da se je o« pričetka vojne v nevtralnih in vojskujočih se državah smatralo Združene države za one, katerim bo pripadla največja zgodovinska naloga vseh časov. Jeseni preteklega leta je baje neka ska udi na v ska država namignila predsedniku
Wilsonu. da lahko računa na njeno pomoč, če prevzame inieijat i vo za sklicanje konference nev tralnih držav.
Na Holandskem se je smatralo v decembru, da je prišel pripravni čas za uvedbo mirovnih pogajanj. V Washington se je sporočilo. da bo Holandska podpirala gibanje, ako započnejo Združene države z inicijativo.
V tej misli je šel svoj čas ameriški poslanik v Haagu v Washington, dasiravno se je to ofipi-jelno dementiralo.
Ko je ostal brezuspešen tudi predlog papeža, ki je pričakoval inicijative od strani Združenih držav, so prišli v Evropi do prepričanja, da je brezpomembno pričakovati od Združenih držav take akcije.
Tri nevtralne države v Evropi so pa sedaj baje sklenile sklicati konferenco, na kateri se bo po- , svetovalo o sredstvih in potih ka- , ko izvedeti od vojskujočih se držav, če so pripravljene pričeti z eventuelnimi mirovnimi pogaja- : nji. —
Ta načrt je izšel sprva od predsednika Wilsona. Ko pa je prišlo vmes torpediranje "Lusitanije", . ni po mnenju dotičnih krogov v Evropi predsednik Wilson več v i stanu, da bi igral prvo ulogo.
GLAS NARODA. 14. JTXTJA x1315-
"GLAS NARODA"
<^M««tuc Daily.)
Dmim »oo pubufMd by ttx
R^ovenk Publishing Co,
« Mrpuration.) t »K SAKPFR. T*reflič*at
BtlNEDIK, Treasurer. 4,
y.t. ot Buainea* of the corporation ml
«<i<irea»efl of above officers : 1* *jrtJan«it Street. Borough of Mao-1 »itw New York City. N. V.
£* ee>o leto »elja list za Ameriko in
Canado . ......................S3.00
~ fr4 let* ................. 1.50
* 'cUt * h fii»-j-to New York....... 4.00
»* pot l«-t» a* rnesto New York ... 2.00
H tvKi'*' u ieto...........4.50
" ** T.'il Vta ............. 2.55
' Jetrtieta............ 1-70
NARODA" izhaja vsak dan ____iIHemAl nedelj in praznikov.
GLAS NARODA"
( S .,»<. of the People"i
r^erv 1fc» ficept Sontbvt i^I Hot* days.	«
> i - « nptjoo yearly	^
« .<fv#r«i*emen| on m m......
»» t " . podp.sa in osobnosti te ne .. nob^uj ejo. -•*-* L>« » «'	vol! poailjfti jo —
M. Order.
t>\ V'i« r' h raj a naročnikov pro r	** nam tudi prejšnja
it *«lii£e naznani, da hitrej« rajdemo naslovnika.
, 1» ; iwm it ^iljatvam naredite ta
B**i<>v:
"aAS NARODA" v
I?	n M . New York ' itv.
Telefon 4*."87 Cortiandt
Nova poslanica na Nemčijo
—o—
Nova poslanica predsednika Wllsona na nemško vlado vstraja pri zahtevah, katere se je stavilo v prvi poslanici. Zahteva se. da !• drži Nemčija v svojem vojeva-nju s podmorskimi čolni določb mednarodnega prava. ki zahtevajo, <la se ne sne sovražne trgovske ladije preje potopiti, predno s«- je ne preišče ter ugotovi 2.11a-čaj tovora. Posebno pa je gledati iia to. da se da pred potopom po-sndki in potnikom prilike za rešitev. ,
Vmevno je, da se pri utemeljevanju te zahteve posebno po vda r-jfl, da ni pri izvedbi nemškega vo-jevanja na morju dopustno om«1-vanje ameriških pravic in da se daje izraza tipanju, da bo nemška vlada odredila vse potrebno glede varnosti življenja ameriških državljanov t«-r varnosti ameriških ladij.
A* poslanici ni, kot rečeno, ničesar, kar bi bilo dostavljeno prejšnjim zahtevam. Pri vsej trdnosti izraza pa je vendar čuti in •"•it;iti med vrstami željo, da bi se morda vendar dalo mirnim potom poravnati spor, ki je nastal meti Ni ui.'ijo in Združenimi državami v sled jMttopa <4 Lusitanije".
Wilson skuša pri vsem vstraja-nju pri prvotnih zahtevah dovesti do mirne poravnave spora. T poslanici daje poseben povdarek dvema točkama, ki bi mogli tvoriti podlago pogajanj, ki narav-nost izzivata pogajanja med obema državama. Brez -dvoma se bo N
emeija tudi poslužila te prilike.I da pridobi z uvedbo pogajanj časa ter odloži odločitev na poznejši čas. s čemur je že veliko pridobljeno.
Obe točki sta prvič sporno vprašanje, če je imela '"Lusita-nia" na krovu topove ter bila v sled tega oborožena ladij a, ki ne spada pod določbe mednarodnega prava, in drugič predlog, katerega s«1 stavi v poslanici, da bi se eventuelno posredovalo med Anglijo in Nemčijo, ako bi imela Nemčija v tem oziru kako želje.
Kakor znano, je trdila nemška vlada, da je imela "Laisitania" na krovu topove ter je opirala te svoje trditve na nekatere zaprisežene izjave, katere se je protoko-liralo tu v New Yorku. Ameriška vlada je trdnega prepričanja, da temelji naziranje nemške vlade na napačni podlagi ter je pustila povzročitelja najvažnejših teh. zapriseženih izjav celo aretirati ter staviti pod varščino $10,000. Kljub temu pa je izjavil predsednik Wilson v svoji poslanici, da je pripravljen preiskati tozadevni
i
materijal, ki se nahaja v neinških i rokah. To pa ni mogoče brez predkločih pogajanj.
Druga poslanica ne vsebuje ni- 1 4Tesar, kar bi za trenutek ogrožalo i n lir in pre kin jen j« prijateljskih i odnošajev med Nemčijo in Zdru- t ž enimi državamJ^Bti
vsebina, j j
niti oblika ne opravičujeta bojaz- < ni, katere se je gojilo, ko je odstopil Bryan z mesta državnega tajnika.
Dopisi.
Vantrent, Cal. — Ker že ni bilo iz tega kt-aja nobenega dopisa v («1 a s 11 Naroda, sem se jaz namenil malo sporočiti o tukajšnjih razmerah. Vantrent je majhna naselbina s kakimi 500 prebivalci, oddaljena oil Sacramento, Cal.. kili :ir> milj. Tukaj je ena bakrena jama, katera še precej dobro obratuje; di*la .se vsak dan podnevu in ponoči, kar je skoraj nekaj iz-vanredneips. če pogledamo po <lrugih krajih Amerike. Plača je sie» r majhna, od •S'J.oO do ir'J.50 in je odvisna od delavcev. Srečni smo, da imamo delo, kajti jcoliko je brezposelnih revežev po Ameriki! Slovencev je tukaj le neznatno število, največ je Italijanov. Ne svetujem pa vseeno nikomur sem iioditi, k«-r se delo težko dobi. — Glede položaja v starem! kraju smo tukaj raznega mišljenja. Nekateri simpatizirajo z Avstrijo. drugi so pa proti nji. Italijani se seveda zavzemajo za Italijo. Moja želja je le, da bi bil že j skoraj mir ter da bi se potem Slo-, vencem v stari domovini boljše godilo k«»t se jim je doslej. 1'o-j
zdrav vsem naprednim rojakom! širom Amerrkc! — M. Lamuth. j
Straža.
Spisal Milan Pug«-lj. —o—
Čudno, nenadno vzdrhtevanjc njegovih trepalnic, dalje neke plašne potdze, ki se mu naenkrat -redi govora zbero krog ust in enako naglo zopet razkrope, tre-petanje njegovih hladnih in belih prstov, vse to me spominja pri njem na vojno. To so spomini, ki so se zagrizli v živčevje. Teh se ne iznebi več.
Velik je, črn in bled, zobe ima bleščeče bele in zdrave. Včasih, kadar se zasmeje, sine iz teh zob samo za hip sirov, živalski žarek.. Vse je kakor oduren blisk, ki človeka strese do mozga. Tudi to je irstalo iz vojskinih grozot. Tam je doživel trenutke, kjer ga je pretresal tak grozen smeh.
Pravil sem mu, koliko strašnega, pretresljivega smo čitali o vojni. O materi, ki je pletla sinu nogavice. Izve, da jo v bolnišnici, pa mu jih nese tja. Da mu jih, a sin jih ne more več rabiti, ker nima nog. O črni pošasti, zvestem psu, ki je iskal in našel ponoči na bojnem polju svojega ubitega gospodarja in ga vlekel domov. In še toliko in toliko o mladih žrtvah, ki so umrle z domoljubno pesmijo na ustih.
—	Nič, vse nič, je majal z glavo. In pričel je praviti.
—	UkaCano mi je bilo, da stra-žim na liolniu. Eden tistih gričev je bil, ki so ležali po ogromni ravnini. vsi enaki, nenadoma butajoči iz tal, kakor bi jih narili o-gromni kri i. Človeškega bi valila ni bilo ne na desno in ne na levo. Rolmenje l»oja je bilo preplašilo tudi ptice in šele v mraku so se pojavilo črno silhuete velikih široko plahutajočih ptičev, ki so obletavali in preletavali ravnino in se odurno zadirali.
—	Ko sem prišel na liolm, je bil že trden mrak. Meni nasproti — tam, kjer se je spuščal grič najostreje v dolino, je stalo troje aH četvero debel nekega drevja brez listja. Morda je bilo tudi drevja strah tega gromenja in šumenja, pa se je vsled groze osulo, nemara so mimo in skozi te veje frčale kroglje in odnesle s seboj veje in vejice in listje.
—	Po nebu so se vozili počasi oblaki. Sivi in modrikasti, združeni v ogromne čete, so se plazili proti jugu. Svetili so si, za njimi je sijala luna. In ko so se vlekle preko neba prozornejše plasti, je stopilo iz mraka golo in obtrgano vejevje drevja kakor skupine kri-žev. Bilo je ubogo, revno in zdelo se je. kakor da prosi usmiljenja te velike zverinsko-pošastne obla- ; ke, ki se plazijo na jug in vse to 3 ogromno črno nebo, ki se spne v temi nad nesrečno krajino.	j
—	Vse je molčalo, ptičev ni bilo ] več. Gluha temina je zagrinjala ] vso daljavo in sredi nje je šumel ] še nepretrgano dalje grom topov'] in prasketanje pušk, ki se je na-m selilo v ušesih s tako stanovitnost- 1 jo, kakor bi bilo zrastlo obenem 3
s sluhom ali vidom. Ti stojiš tam, vse je tiho, a po tvoji glavi poka. prasketa in neprestano buči. Nervozen si. sunkoma grabiš za orodje. glavo mečeš zdaj tja. zdaj sem kz teme oblikuješ v svoji fantaziji ljudi, ki jih ni.
—	Na stražo sem prišel v gostem mraku, a pozneje se je deloma razsvetlilo, le še tančice oblakov so se vlekle preko lune in pro-puščale zdaj več in zdaj manj blede in negotove svetlobe. Daleč za mojim hrbtom je zvenel z mnogimi odmevi glas trobente, ki je naznanjal vojski čas pokoja. Domislil sem se na svojo sobo. na lue na mizi. na knjigo in videl sem naenkrat, kako se vračam iz kavarne po slabo razsvetljeni ulici, odpenjam površnik m segam v žep zadaj im lilačah. In videl sem tudi svojo izvoljenko. ženo drugega... ah. to ne spada v to povest.
j — Nenadoma zbudim, iz sanj, gledam predse kakor od spanja omamljen. gledam in oblije me megla groze. Tam ob deblih, dvajset korakov od mene, kdo kleči tam1 *uško ima položeno nl> licu. namerjeno vame in ves je kakor ulit iz črnega železa. To je sovražna straža!
i — Vržem se na zemljo, name-
jrini puško in kričim: Kdo si? Kdo!
i-:.' — Ker ni odi/iva. ustrelim. Na i . . j j koncu cevi se zablisne. v notrinii
ipraskne in na lahko zadiši po 'smodnika. Mesečina krog mene sej ; zmeša z rahlim dimom, ki se na jglo razkroja in razgublja. j — sovražnik kle<~i dalje in meri vame. Pričakovati je, da iz-proži vsak trenutek, in posledica takega hipa bo, da se mi skloni obraz na mrzlo in rosno travo. Kroglja se mi zahode skozi teme i n vrat v notranjost. Takoj izgubim zavest in v nekaj minutah me ni več med živimi.
—	Kdo je? zakričlm rezko in divje, da me zaboli grlo. Čakaj, vraga! — Vnovič namerim in na-
' g!o izprožim. Zopet blisk koncem cevi. ki zmeša pogled, rahla meglica pred menoj, ki se razgublja, in vonj po smodniku. Zrak je naenkrat zopet čist in pred seboj, dvajset rokakov od mene, vidim i vojaka, klečečega tesno ob deb-, lih, prislanjajoeega puško na li-• ee. neizprosnega, strašnega. To je . gotovo sovražna straža, si mislim.
■	Medtem, ko sem se jaz raztrešči
■	v svojih mislih, ko sem videl sa-
■	mega sebe, idočega zvečer po uli-
■	ei, v kateri stoji hiša, kjer stanujem, zvečer pred seboj tisto zame
. tako usodepolno žensko, se je pri-, plazila straža po holmu navzgor, i pokleknila ob deblu in namerila. Počutil sem se. kakor bi me zavili
)
v ledene šivanke, ki me zbadajo . od vseh strani, a hip nato me je žgalo, kakor bi me potaknili v krop. Zobje so mi šklepetali in v . divji zmedenosti sem zakričal: L Zakaj ne streljaš! Streljaj vendar že!
, — Nič ! < hi kleči in meri. Z desnico pritiskam na puško, ali počiti noče. Vidim naenkrat, da sem že toliko zmeden, da grabim in tlačim na nepravem • kraju. Pri-. mem prav in izprožim dvakrat za povrstjo. Pred menoj se dvigne oblak dima. ki mi odtrga izpred oči strašnega sovraga. Ko se razkadi, je tema gostejša; drevje v njej skoro izgine. De še vrhovi se kažejo v negotovi slutnji, debel t ni. Preko neba se vale temni gosti oblaki, ki so zakrili luno. Jaz ležim in čakam. Gledam in oči ine
i
pečejo. Polagoma se odmotava zopet deblo, eno, dve, tri, tik njih se polagoma razkriva nesigurcn obris, čokat, nizek, kakor težek panj. To je sovražnik. Trudim se, da bi bil miren. Hočem, da mi bodi vseeno. Puško položim v travo in se oglasim. He. pravim, he, kdo si? Odzovi se! Ako nočeš ti streljati. tudi jaz ne bom. Človek sem — tudi v vojni. Čemu klečiš naprej. čemu? <V prav vidim, meriš.' Poglej! Jaz sem vrgel puško v travo! Ali me, vraga, ne razumeš? ^
—	Nič! Razsvetlilo se je in vidim ga natančneje. Obraz mu senči kapa. zato mu ni mogoče, razločiti liea. Ali dobro opažam, kako tišči puško pod oko ter meri krčevito in sovražno. Tiho, tihotapsko skoro dvignem k sebi puško, pomerim in ustrelim. Prise-j gel bi, da se,m ga zadel. Glavo je zganil, kapa mu je zlezla globlje J na obraz. Zdaj se zvali na kup in. jaz čakam. Roke mu odnehajo in 1 ž njimi puška. Ali ne zgodi se,;! kar pričakujem. On se ne zvali na!] kup, roke mu ne omahnejo, puška 1 mu sloni ob lieu. Sovrag meri na-j
; prej, torej še ni mrtev. Ali živim i j v sanjah? se vprašam in p otip- 1 ljem z levico oko, ki je odprto ter s gleda in vidi. Prepričam se, če res «
vidi. Pogledam kvišku v oblake, ki plavajo naprej in naprej. Po-_ majem pred glavo s cevjo puške in vidim, kako se giblje. Torej to niso sanje. Jaz čujem, ležim v travi in streljam na sovražnika,' ki kleči ob deblih. Mogoče je to-' rej to, da več ne izadenem, dasi vem, kako dober strelec sem. Imel sem pred seboj sovražno stražo v' silni oddaljenosti, samo kragulj bi jo videl in jaz, a ustrelil sem jo s prvim strelom. Podrl sem za skalami skritega sovražnika, od katerega sem videl od časa do časa samo čelo. V čelo seru ga zadel. I Prime me srd. tisti topi, hladni srd. ki se ne briga več za lastno nevarnost. Vstanem, stopim tri korake naprej in namerim.
—	Tak streljaj, ako si človek, ak<> nisi pošast! kričim. Nato u-' strel i m sam in vidim natančno,' kako se je premaknila sovražni-1 kova kapa na stran. Zdaj je za-; det, priseže m! Ves njegov život' se je nekoliko zganil. Ali zakaj ne izpusti puške Z Padem nazaj na travo m vlečem Izza pasa nove na-1 naje. Še enkrat, sklenem pri sebi, ustrelim, potem skočim nadenj s kopitom. Teko mi divje, še nepoznane lire. Za m« noj v daljavi se odbijajo odmevi trobente. Mojo vojsko hude že na noge, kaj se že
i nagibi je noč? I'streliju nenadnima. prej kakor sem mislil. Vidim, j da je stre! brez uspeha. Sovražna J straža kleči iu meri. Zdaj sem hladan. zdaj hi se metal smel jo. Vstanem. obrnem puško narobe, dvignem jo in planem k deblom. l«etirn nekoliko v ovinku, ker se mi mešajo noge med visoko travo in neko nizko grmičje. zamahnem nanj ml strani, a pridržiui udarec: ou meri mimo mene naprej. Zgrabim ga za ramo in čutim tako. kakor bi prijel kamen; hladno je in trdo. Si resem Ae enkrat, primem za vrat. pomikastim iti vse se zamaje kakor lesen panj, a vrat se ne uda. To je mriič, me strese j) rek o m ožgan, in naenkrat pokleknem, prižgem žveplcnko in mu posvetim jkh! kapo. Oči napol odprte, bele, brez puneic, čelo večkrat prestreljeno, a breK krvi. ustne nekoliko odprte, liea rumena. prebodena od krogelj, brada in vrat enako. Pot i pije m roke, ki drže puško ter so trde in mrzle kakor iz železa. Čudno mi je. Zvrnem ga po tleti tako, da se vanj uprem s kolenom. Grem nazaj na svoje mesto iu se t resem od nočnega mraza in svoje razburjenosti. Vidim, da sem s^ vojskoval z mrličem, streljal vanj in kričal nad njim. To je bil eden tistih, katerih telo je ostalo, ko so izdihnili, v nekem smrtnem, mrtvaškem krču. Takih j«1 bilo mnogo.
—	Ali to vse: bila je strahota! Glejte, že zdaj. ko sem pravil, me je streslo! Tudi povedal ne bom več. Pustimo to!
ZA GOSPODINJE.
—o—
Zastrupi se perutnina,
včasih tudi druga domača žival, ne da bi vedeli s čim. Sumi se sosed, ali dekla — a glej tvojega ljubčka oleandra, ki stoji pri vratih! Njegovi veli listi padajo na tla, pridejo lahko med krmo koze ali krave. Glej krasoto akacije na dvorišču in lep nageljnov cvet pri vrtu. Perutnina zoblje vsak dan seme obojih, ki povzroča pri človeku grižo iu krče, torej ne more koristiti živali, če jih uživa redno. Perutnina se zastrupi tudi s tem, ako izliješ vodo, v kateri so se močile šmamice, ravš ali druga strupena cvetka, na gnojišče, kjer razkopava perjad. Take vode je treba izliti kam drugam, ve, lo strupeno cvetje vrzi v ogenj.
Jajca.
Na pomlad ima marsikatero jajce, dasi ga je znesla komaj kokoš. nekak pust vonj in okus; taka jajca se ne morejo uživati surova. Vzrok temu je: ko skopni sneg in izpusti gospodinja kokoši iz hleva, jim ne daje več kuhane krme ali žita. Kokoš gre iz hleva naravnost na gnojišče, kjer brska po črvih in zrnju, tako da doJ»e jajca tak duh. Če dobiva kokoš še zimsko krmo, dokler si ne naj-' de drnge paše, ne škoduje jajcem kokošina ljubezen do brskanja po gnojiščih in smetiščih, j Mehkuži ali jajca z mehko ko-. žico so znak, da ne dobiva kokoš dovolj apna aH pa, da je petelin : siten. Daj kokoši vsak -dan žličko ! prahu jajčjih lupin ali stolčene krede.
| Jajca za nasajenje se ne smejo umiti, morajo biti spravljena na temnem in hladnem prostoru, ne smejo se stresati in premikatL Jajca, ki so prišla od daleč, pusti
par dni stati, predno nasadiš ko-|	D
koš. Da se pokvarijo večkrat ta-	^cli
ka jajca, je kriva vožnja ali slabo'	T
navijanje._
LISTNICA UREDNIŠTVA. i	K
Mrs. Kump, Brooklyn, N. Y. —	M
Da spoznajo eitatelji vaše dulio-
• .	- , v .	.	v	■
vite nazore, priobeujemo iz vase-"Her
ga fe rm an a sledeči odstavek: —-!	\\
Zakaj pa Turkom ne date miru?	LoU
Turek, naš stari sovražnik, je po-1	K
zabil na sovraštvo in je danes naš	"Val
prijatelj. Turek ima mrzlo vero,;_^
pa je naš prijatelj, kako je pa z
vami, da niste naši prijatelji, ko'	(
imate vendar Kristusovo vero!	svl
Živela Avstrija, Nemčija in Tur-	j-r£
čija! Živeli ljudje, ki skupaj po-'	Sf0
magajo! ^ j	__
-Mi pravimo: Živela turška Slo-	g|
venkn v Bruoklvnu! Alah naj ji	H
razbistri pamet, Glas Naroda je	|| veliko preslab, da bi se lotil tega
težavnega turškega dela • j	||j
NAfcl ZASTOPNIKI,
kateri bo pooblaščeni poMrail caro9-	||
nine rs "Glas Naroda" ln knjige, ka-	|| ker tndl za vse druge v ur Jo stroko si>a<i&joče posle:
Jenny Li ad, Ark. In okolica: Michael '	L;
iK. >	n£
(Hi-ar.	H
Ran Franrlseo. Cat: Jakob Lo»Sin.'
I>cnver, Colo.: Frank Xkral*-c.
Leadville, Colo.: Jerry Jamnik.
Pueblo. Colo.: Peter Oil i* J M !	I
Boj tz, Frank Janesh in John Germ.	||
Salida, Colo, in okolica: Louis Co- j	I
steUn (The Rank Salooni.
Walscnburjr, Co!«.: Ant. Saftleh in j	I
Frank Blatnik. .	I
Clinton, Ind.: L&ui!>crt Bolsk&r.	w
iadianap**!*«, Ind.: Atoi* Kmlrcan	fl
Aurora, 111.: Jernej is. Verbic, 633	■
Aurora Ave.
Qglettby. I1L: Math. Hrlbernik.
Depue. UL: Dan. Badovl-* *
Chicago. IlL: Frank Jitr,----------1(jf
la Salle, tli.: Mat. Kump.
Jotift, BLs Frank Laurith, John Za
letel in Frank litmbich.
Mineral, Kai.s.: John Stat".	1 >;J
Waokegan, 1U.: Frank I'etkovSek Lo	I
Math Otfrin.
Sc. Chicago, UL: Frank Cera« tr
Rurtoir Požek.
Springfield, ill.: Matija Barhorlc
Frontenae, Kana. in okolica: Frank
Kerac.
Wulbcry. Kj»nt. In okoUes? Martlr Eoa.
Calnaiet. Mich, in •kotira: pave'
Sha'tx in M. F. Kobe.
O-troit, Mich, ln okoliea: Joaep) Glaslfi.
ManisilGne. Mich. !a »kotira: P
Kotzlan.
So. Range. Midb. In okotlta; x ••
blkodift.
UI'W • ?A»1ti Vttsrln*
Chisholm. Minn.: K. Zgone, Jako» Petri eh in Frank Žagar.
Dnluth. Minn.: Towph Sharabon	Sp
Ely, Minn, in okoiiea: Ivan Gouže	jfj
M. T j. Kapscb, Joa. J. Posh el In Loul*	ifi
M. Pcrušek.	®
Eveleth. Min.: JnrU Kotse	^
Gilbert, Minn, in okolica: L. VeaeL	^
Hilih5n?. Minn.: Ivan PouSe	S
I Kilzville. Minn. in okolico: Joe	^ j Adamich.
Naflhwank. Minn.: Geo. Manrln.
Virginia. Minn.: Frank Hrovatiob	Sfi St T.««nis, Mo.: Mike Grabrlan.
Aldridge. Mont.: Gregor Zobee	g Great Falls, Mont.: Math. Urlch,
N. r»th Ave.	Si
- Brooklyn. N. Y.: Alojzij <Vfiarfk	W
Little Fails. N. Y.: Frank Gregorka	^
Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J	ifi
MarlnCiC. Char.. Karlinger In Jakoh	!fi
ae#m1k.	S
RarUrton. O. In okolica: Alois B#	ijj
Tant.	ffi
nridsreport. O.: Frank HoPevar.	W
Collinwood. O.: Math. Slapnik	^ Lorain, Ohio in okolica: John Kom
ie 1735 B. 33 St	ffi
Toongston. O.: Ant. Kik^lJ.	^
Oregon City. Oreg.: M. Justin	^
Allegheny. Pa. In okolica: M Kl»	yj
rich.	!fi Bessemer, Pa.: Lonts TTrlbar.
Rraddoek. Pa: Tvan Germ.	jjj
Vtridgeviiie. Pa.: Rndolf Pleterfiek	ifi
Bnrdine. Pa. In okolica: Jobn	Mi
r.Snlk	ffi
Conemaneh. Pa.: Ivan Pajk.	^
Claridge, Pa.: Anton Jerlna.	y^
Canonshnrg. Pa.: Jobn Kokllch.	Sfi
Bronghton, Pa. in okolica: A. Dew	$
Bar.	£
nacragh. Pa.: Dragntln Slavl?.	Qi
Dunlo. Pa. in okoliro: Josip Suhor.	K
Export, Pa. in okolica: Jclin Prontnj	» Forest City. Pa.: Karl Zalar to F»
Leben.	ifi
Vtrol). Vnt^t v.i«iHnJW	Sfi
Gr*'ens|>urg Pa. in oltolica: Joseph	S
Novak.	jjj
Irwin. Pa in okolica: Frank Oen>	y;
Sar	W
•lohnston-n. Pa.: Frank Gabrenja lr	gj
Jobn Polanc.	®
3Iadsama, Pa.: F. Gottlielier.	W
Meadow Lands. Pa: Genrg Schnlts	£
Moon Rob, Pa. in okoHca: Fran*	K
Pltkknrck Pa: TenaHJ Pndrantfr	tjfj
teoas Magister. Z. JakAe In U. R. J m	*Ji
kobieb.	X
Unity Sta.. Fa.: Joseph ftkerlj	S
Rteelton. Pa: Anton M. PapW	iff
Wert Newton, Pa la okoOea: Joslr	g
Jorsn.	3
WlHock. Pa: Frank Bcm fa Jcmv*	jjj
PeterneL	$
Torts. Utah: Anton PalCML	|
Winterqaarters, Utah: Loots Bla	£
■tech Mamrti Wash.: Or. Porents	X
hk. * Jakob	Sa
f Davis, W. Va in okolica: John Bro-dch.
Thomas, W. In okolica: Frank
Kocijan in A. Korenelian. Grafton, Wis.: oonn Stampfel. Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdir. Mi lw an bee, Wis.: Josip Tratnik Jobn Vodoviiik in Frank Meb.
Sheboygan, Wis.: Frank Sepieb ln Heronim Svetlin.
West AUis, Wis.: Frank Skok 1» Loots LončarlC.
! Rock Springs, Wyo.: A. J ost la is Val. Stallch.
R^mnifrpr. Wyo.: JobId Mnteb
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn sylvaniji sporočamo, da jih bo v . kratkem, obiskal naš potovalni za . stopnik
Mr. ZVONKO JAKSHE,
'ki je pooblaščen, pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj se mudi v Johnstown, I'a., in okolici.
Upravništvo "Clas Naroda".
♦........... ..............t
I Varujte svoje zdravje, j
l Kadar ste bolni io potrebu-	!
| jete pomoči, takrat sc zaupno	?
j obrnite do nas, da vam poma-	j
l gano z dobrimi evropskimi ptd.	j
I zdravili. Ako vam niso dru^a	J
? zdravila pomagala, zato nc	j
I obapajte, evropska zdravila ro-	|
I jaki hvalijo kot izvrstna za vse	:
•	bolezni. Na sto in sto zahval	t l nih pisem smo prejeli, ko se ljud	• l je ozdraveli od dolgoletnih bo	j j lezni. Zdravnik specialist za	| . spolne in kronične bolezni ura	i J duje od 4—C, pop. v M. Mamifac	t i t^ire Bldp 31 ZtlravniŠki svel	t i vsakemu zastoni
:	I
DOM- I.EKARNA.
*	P O. Bos S19. Milwaukee. Wis f »*■ ............... . I
POZIV
gospodu FRANK BABXIK, jPineville. Saint Louis Co., .Minn. Ze trikrat sem Ti pisala, da so mati v decembru 1!>14 umrli in vedno pride pismo nazaj. Prosim, pridi ali piši! O Janezu tudi ne morem nič izvedeti, če še živi. Pozdravljam Te!
Katarina Zaletel,
Staneče štev. 10, St. Vid pri Ljubljani. Austria.	Kranjsko.
' • (14-1G—6)
Izvanredna ponudba za bolne.
s—O
En mesec, — od 1. junija do 1. julija — hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 vredno ! preiskavo z
X-ZARKI VSE ZA $2 00.
Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zJatii prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je posiužtjo, tudi j ako iive ^<>0 milj od tu. Izplačalo > se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je nevarno.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Fernunt Bid*;. 746 Euclid Aveioe,
Cleveland, Okla.
PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAM9URIC V AMERIKI
priporoča ae Tt«m ^Kn	SloTemkini t^u,-
buraSkim iborom, kakor tudi potia-Vyul	meznikom, ki lju-
4&BB	bijo tambute. V
/39	tej tovarni se iide-
JIjgBS	lajejo tambare po
Hp H	BkjQOT«jlwn lUt«*
^ m	b>u in a*jpop*lnej-
S 1	umotaiiklh BI-
J HH	Okrašene ao z bi-
g M	seri in vsakovrat-
0 BS	ni m i rožami.
j 19	Velika salopi
j J5Q	vBakovrstnib godal
mj^nSPh^ in najboljših gra-mofonov ter finih M	eloveuskih p!oSč i.
M&fflqgf&jgtfK Veliki Unstrova-m. - ^ftpW^^aS n» cenik a Elikami po II jem Ttakcma
^^^ Ivan Benčič
JL	4CS4 St. Clair At«.,
CSlovftsand. Ohio.
j	Preberite to natančno! 1
j	Razlika med obrestmim dobičkom. |
s	£
5	Veliko ljudi je med nami, kateri imajo denar in ka- [5
■j	teri hočejo napraviti še več denarja. Ako ste med temi, y;
'	tedaj vpoštevajte sledeče: S
5	DOBIČEK, to je, kjer kc zaiuore v resnici v«-lik de- je
fj	nar napraviti; denar naložen v bankah ne bode nikogar K
S	pripeljal k bogastvu. Spoznati razliko med OBRESTMI [jj
H	in DOBIČKOM, je prva pot k bogastvu, in je velikanske- ifi
i	ga pomena, posebno za one, ld nimajo toliko denarja na M|
|	razpolago. te
5	OBRESTI in DIVIDEND j«; takorekoč majhna pri-
i	klada denarja, katerega vložite v banko. Stein se ne za- S
|	more nič naprej priti. {2
i	DOBIČEK to je veliko več. Dobiček napravi ljudi S
3	bogate, jim daje vse, kar si požele.
jj	3'č ali obresti, katere dobite na Vaše hranilne Sfi
i	vloge v banki, ni DOBIČEK; to je samo uboga priklada. gS
3	ali &f'c obresti, katere dobite ako vložite Vaš de- jfj
j	nar v različne bonde ali v Building Loan Assocatioii, to £
i	ni DOBIČEK. To je samo priklada denarja, kojega via- g!
j	gate na te bonde. ic
i	Nobena oseba resnih misli ne zamore priti naprej od ifi
i	DENARJA TO JE PRIKLADE, katero dobivate od bank ; ®
|	pač pa za morete jirit i k denarju, ako ga tako naložite, ifi
i	da prinaša DOBIČEK in OBRESTI, in to je edina pot k
j	boljšim in premožnejšim razmeram.	C^
i	Vi bodete gotovo vedeli, da, ako hočete napraviti ifi
|	DOBIČEK, tedaj morate položiti denar v obliki invest-
■	menta, čegar cena ZAMORE in MORA višje priti; Vi mo-
i	rate kupiti Stoeke po nizki ceni in PREJ, kakor njli cena
j	poskoei. Tu napravite denar na dvojni način.	j^j
j	1. Boljše obresti kakor v banki.	in
!	2. Dobite razliko, DOBIČEK na Stocku, to je, ka- S
|	dar se cena povzdvigne in če ga hočete zopet prodati ali
i	nam nazaj ali pa komu drugemu.	jjj
!	Denar naložen v BANKI Vam donaša samo ubogih jjj
j	3Te ali AT/o obresti. ISTI DENAR, naložen v dobrih RAIL-
i	ROAD ali INDUSTRIJSKIH Stockih. Vam donaša od
j	67c do 12tf obresti. Vi lahko kupite Stock ali za CASH
j	ali pa na LAHKE MESEČNE OBROKE. Cena teh Stock-
!	ov je sedaj še jako nizka, in vsi, kateri sedaj kupijo, bo-
|	do gotovo napravili velik denar.	jfi
j	Ako imate denar in hočete napraviti še več, tedaj
!	nam pišite v slovenskem ali angleškem jeziku po knjiži-
j	eo. katero Vam pošljemo brezplačno. Ta knjižica Vara
j	bode natančno razložila, kako kupiti DOBRE STOCKE
|	po nizki ceni, za Cash, ali pa na lahka mesečna plačila.
Pišite za knjižico G 3.
JOHN L. MOORE & CO. 1
INVESTMENT DEALERS
242 Fourth Avenue,	Pittsburgh, Pa.
gaaiBiaiaigfim
Denar v Avstro-Ogrski.
Spisal Frank Veranich.
Malokomu je znano pravo raz-fi lin rje denarja napram vladi, ki se i nahaja v prometu v Av*tro-Ogr-ski. Mnogi so mnenju, da pred-stavlja papirnati denar državni ;
dol^r. To j.- bilo pred okoli 20 leti, lotiti -<-<i.ij j«* druiraw. Država po- :
v. duje samo svoj kovni urad, v * I kuti-rem se kujejo le kovani novci ,
\ in.irji. krone, zlati itd. Drobiž se ! kuje i/, bakra <1 in l! vinarski nov- < < i . i/, nikelna (10 in 20 vinarski 1 t.ovci . in j/, srebra (1, 2 iti 5 kroniki komadi I ter je njegova kovin- ; k.i vrednost manjša kot vrednost <
kater<» se izdaja, ki se imenuje i tirknlaeijska (krožna) vrednost. 1 Ha/lika med kovinsko in cirku- i Lieijsko vrednostjo j«' dobieek dr- i /a\<•, Drobiž ima namen, da slu- , /i kot plačilo |e za manjše s vote i in Ijtistvo jih u i primoratio vzeti < \ plačilu Vee kot le gotOVO števi- i lo. Sprejeti jih pa morajo v vsaki . \ srni državni uradi in uradniki i dr/.a\iiih uradov. Ovstro-Ogrska i iiii.i takozvan« zlato vrednost te- I li'M-e«'* denarja, ki pa ui popolno- I m.i čista, ker se še nahajajo v pro- . metu srebrni goldinarji, katerih '> kovinska vrnliHMt je veliko manj- ' sa kot eirkulaeijska vrednost. To- I »i,i rebrni goldinarji se vee ne ku- '< ,i> jo, ampak mesto njih se izdaje- ' jo dvekrotiski komadi kot drobiž. I Kot tekoči denar izdaje država le | zlate novee iz 22 del.»v zlata in 22 ■ dela brakra, ki predstavljajo pra- ' \o kovinsko vrednost s prav malo I r. /liko glede vrednosti zlata na < vetovnem trgu, ki pa ni popolno- * ma stalna, ker se eene zlata na ' svetovnem trgu vedno nekoliko ' spreminjajo, /late no vee si zaino- ' re dati kovati vsakdo v državnem kovnem uradu na Dunaju ali v ' Uudimpešti, ako plača majhne ' kovne stroške. Ako kroži v državi * \eliko zlatega denarja, je to zna- 1 menje. da se nahaja država v do- .1 h rem fina t ie ne ui in gospodarskem « stanju. Svojega, doma pridelane- ' g.« /lata ima Avstrija zelo malo. 1 ker nima zlatih rudnikov. Kar ga ' ^ pridela doma, je le iz rek. kjer se ' pere pesek, ki je pomešali z zelo 1 drobnimi zlatimi zrtteami, kot n. 1 |»r. Drava in reke na Češkem. Ve- ' e u h i zlata pa pridobi z izvaža- 1 njem svojih produktov v tuje- 1 zemstvo. Ker pa nima Avstrija rav- ! no veliko produktov za izvažati, 1 y. to je vedno uboga na zlatu. O- 1 brest i svojega državnega dolga, * ki ga je napravila v tujezemstvu. I največ na Francoskem. mora pla- 1 eat i v zlatem denarju, katerega 1 zbira s tem, da se mora plačati * eoinina le v zlatem denarju. Bla- ' go. ki pride iz tujezemstva v A v- ' stro-Ogrsko bi se tudi moralo pla- } ea t i vedno le v zlatem denarju, -I ker zlato ima vrednost v vsaki dr- ' zavi. Zgoraj sem omenil, da je A v- ' stro < »grška uboga na zlatu in 4 vsled tega ji ni mogoče, da bi pla- ' čala v tujezemstvo v zlatem de- ' narju svoje obveznosti točno, kot 1 se je to zgodilo v mirnem času. ' Na svetovnem finančnem trgu pa ' igra vsaka država kot ulogo tr- j govea. Trgovec, ki lie more pora v- J n.iti svojih obveznostij točno, am- ' pak kupuje na kreiiit, nima ta- 2 istega zaupanja kot trgovec, ki > plača vse v gotovini. Havuo isto 1 je seiIiij z Avstrijo, ki ne more za- * dostiti svojim obveznostim točno s v zlatem denarju kar je ravno 1 vzrok, da so sedaj avstrijske kro- 1 ne tako po ceni, to je, da se za 1 ••den dolar dobi sedaj več kron, ' kot se jih je dobilo v mirnem ča- a sil. V mednarodni trgovini, to je ^ na svetovnem trgu ne pride sploh v poštev papirnati denar. V mir- ' nem času s«* sicer vzame kot nado- ' mestilo v ne preveliki meri. toda ' v vojnem času izgine iz medna- 1 rodnega trga. Prebivalstvo Av- 1 stro-Ogrske skriva sedaj zlati de-nar in še celo kovani drobiž, ker * ve. da ima zlato vedno svojo vred- ' nost in tudi drobiž svojo kovin- } sko vrednost, lil to ima tudi po- M polnoma prav, kajti država ne da 1 več iz rok zlatega denarja svoje- ' mu prebivalstvu če ga dobi, am- ' pak ga porabi za tujezemstvo. A Zat > je sedaj zlat denar v prome- ^ tu bela vrana.	^
V začetku sem omenil, da ne 2 predstavlja papirnati denar v Av- ' stm-Ogrski državnega dolga in to ' je tudi resnica, ker država sploh 1 ne izdaje papirnatega denarja. 1 ampak ga izdaje Avstro-Ogrska banka. Avstro-Ogrska banka je privatno podjetje. Solastnik te banke postane lahko vsakdo, kdor kupi delnice. Ta banka se nahaja pod strogo državno kontrolo ter z ima posebne privilegije, katerih j najvažnejši je ta, da sme edino o-1 na sama izdajati papirnati denar, fc katerega mora vzeti prebivalstvo s
' kot plačilo v vsaki visočini z vrednostjo. ki je označena na papirju. Za ta privilegij pa plača banka državi posebne pristojbine in gotov odstotek od čistega dobička. Na vsakem bankovcu je napisano. da plača Avstro-Ogrska ban-
'ka na bankovcu označeno Kvoto v zlatu, ako to prinesitelj zahteva. Sedaj v vojnem času se to ne zgodi. Po posebni postavi je banki v vojnem času to prepovedano, ker bi potem hotel imeti vsakdo zlato za papirnat denar. Po postavi je določeno, da mora imeti banka v svojih kleteh čistega zlata tri petine od skupne svote. za katere j«* izdano papirnatega denarja. Ako izda banka več papirnatega denarja, mora plačati državi od tega, kar je izdala več. V mirnem času je banka spravila papirnati denar v promet s tem. da j«1 poso-jevala denar proti zastavi vrednostnih papirjev iu menic na trimesečne obroke, za kar je računala izpnsojevalcu obresti. Ako si je ljustvo izposodilo že veliko denarja in se je bilo bati, da bo banka z izdajanjem papirnatega denarja dosegla kmalu mejo, pri kateri bo morala plačati državi ">%, je zvišala obrestno mero in posojila omejevala. V nasprotnem slučaju pa je znižala obrestno mero za posojilu. Vsled tega se je gospodarsko stanje lahko spoznalo po obrestni meri Avstro-Ogrske banke. To razmerje je bilo v mirnem času. Ker vozijo sedaj papirnati denar kar po eele vagone, si ni drugače mogoče misliti, kot da je dobila Avstro-Ogrska banka od države dovoljenje, da sme izdati še več z zlatom nepokritega denarja ali da zadostuje manjše kritje zlata, to je, da izda papirnati denar, za katerega ji ni treba imeti v kleti zlata, država pa svoje prebivalce prisili, da ga morajo vzeti v plačilo kot polnovreden denar. Seveda zasluži pri tem največ država, ker dobi od takega denarja	ki ji ga mora plačati banka, ako niso tozadevno spremenili postav, česar ne poročajo v tujezemstvo, da še ne pridejo bolj ob kredit. Koliko odstotkov računi sedaj banka za posojila, mi je neznano, toda gotovo toliko, da še napravi ona zraven dobiček, torej čez iic/,. Ako je država rabila v mirnem času denar za plačilo dolgov v tujezemstvo, je najela to posojil o v zlatu, za plačilo dolgovi v lastni državi pa je bil dober vsak denar. In ravno tako je tudi sedaj. Avstrija rabi denar za plačilo dolgov za vojne optrebščine v lastni državi, vsled tega se za do-volji z najetim posojilom v papirju. torej z papirnatim denarjem, ki ga je izdala Avstro-Ogrska banka iu ga posodi svojim prebivalcem, prebivalci pa ga posodijo državi. Seveda vzame tudi zlato posojilo rada. ako le dobi. kar ji pa ni mogoče. In ta papirnati denar da potem država zopet svojim prebivalcem za razne potrebščine iu kot plače na smrt obsojenemu vojaštvu. Iz tega sprevidi vsakdo, kako kroži denar in kdo pri tem zasluži. S tem posojilom, ki ga država najme v lastni državi, dobi razmeroma zelo malo zlata v roke vsled t« •ga je Avstro-Ogrski tudi skoraj popolnoma nemogoče, kupiti vojaške potrebščine v tuje-zemstvu, ker ji primanjkuje za to zlatega denarja, ter bi ne mogla nakupiti veliko vojaških potrebščin v tujezemstvu, čeravno bi imela za to meje odprte.
Nemčija je na tem na boljšem, ker je imela več zlata. Mislim, da bo sedaj razumil vsakdo, zakaj ne pride Avstrija navidezno v denarne težkoče in zakaj, da zamore voditi vojno naprej ter ji ne zmanjka za to potrebnega denarja. Angleži, Francozi, Rusi in drugi. ki kupujejo vojaške potrebščine v tujezemstvu, čutijo vedno bolj pomanjkanje zlata, katero se izteka iz njihovih držav, kar je popolnoma naravno, toda to bodo kmalu pokrili, ker imajo bogate vire iz tujezemstva in iz kolonij. Po končani vojni bodo nastale v Franciji, Angliji in Rusiji hitro zopet precej normalne razmere glede denarja, toda v Avstriji bo . popolnoma drugače, kjer se bo čutila prava denarna stiska še le po vojni.
(Pride še.)
Pomagati si zna.
Nekdo je rekel prijatelju, ki je 1 zavezal mački oči: — Zakaj si ji : pa zavezal oči?
— Ali ne veš, da mačka veliko I boljše vidi v temi kakor pa na i svetlobi!!
Jezikovni boj v Norvegiji. i
_ 2
------„1
H. Pajer.
' j,
Prve konrenine norveškega je-'] z i kovnega boja segajo okoli 500 i let nazaj. V začetku 14. stoletja |i je začela Xorvegija iz deloma še neznanih vzrokov rapiduo propa- <
dati. Stara norveška literatura je i skoraj popolnoma umrla, narodno'
plemstvo je izginilo, meščanstvo i je u božal o. trpovino je prevzela ;
Hansa. država je izgubila svojo i samostojnost; združi se najprej s l Svetlijo in pride pozneje kot pro- i viei ja pod Dansko. Z dansko nad- ] vlado se je širil tudi danski jezik. \ K temu j«' pripomogla pred vsem \ reformacija. Prišli so danski pa- i storji, pridige so se vršile v dan- j skem jeziku itd. Le v zakonodaji se je norveščina še precej obdrža- i la. Končno je tu« 1 i tu zmagala dan- j ščina. Zakoni iz leta 1270 so bili 1 leta 1604 prestavljeni na danski 1 jezik. S tem je bil prizadel stare- i mu norveškemu jeziku zadnji u- 1 daree. Padel je na stopnjo navad- i nega kmetskega dialekta, ki je vegetiral le med priprostim ljud- 1 stvom.
V 18. stoletju pa se je začel v skandinavskih deželah nov socia- j len razvoj. Nastalo je novo me- j ščanstvo in uradništvo. ki j«* zače- ; lo kazati poseben norveški pro- : viiK-ijalizem. V danski literaturi so se začele pojavljati že okoli ; 1700 močne norveške poteze. Za . časa Napoleona se je odtrgala Nor- ; vegija od Danske in stopila v uni- ; jo s Švedsko, s katero se je raz- ; družila, kakor je znano, pred par i leti. 17. maja 1814 je zboroval v ; Eidsvohlu prvi storthing (parlament) svobodne Norvegije. Ker i ni bilo plemstva, ker je bil trgov- i ski stan zelo slab in ker je bilo kmetsko prebivalstvo še precej na nizki kulturni stopnji, je potegnilo uradništvo, ki je predstavljalo najinteligentnejši tlel naroda, vso vlado na se. akoravno bi imeli po ustavi odločevati v prvi vrsti zemljiški posestniki. Okoli leta 1830 se je situacija polagoma spremenila. Kmetje so se začeli emanci-pirati. Vedno več jih je prihajalo j v parlament in leta 1884 so dobili popolno zmago. Leto na to je prišel prvi kmet in sicer kot kulturni I minister. Ker je ločil kmete od u-radnikov velik propad glede izobrazbe, so skušali premostiti ta i prepad na dva načina: na eni strani s širšo ljudskošolsko iz- i obrazbo kmetskega prebivalstva in z ljudskimi univerzami, na drugi strani pa z bojem proti stari, i sedanji dobi neodgovarjajoči 4hu- I matiistični' izobrazbi. Na obeh straneh so dosegli značne uspehe. ' Razlika v izobrazbi se je poznala posebno v jeziku. Vsa višja izobrazba je bila navezana po več stoletij na danščino, katero je smatral opregivalstvo, ki je govorilo svoje dialekte, za nekaj tujega, akoravno razlika med obema ni večja kot med "Hochdeutsch" in <
Plattdeutsch * \ Z dobro voljo je ; medsebojno razumevanje popolno- ; ma možno. Ker je smatrala vsaka ; stranka svoj jezik za edino 44 narodnega"' in upravičenega, zato je i nastal nujno jezikovni boj, ki traja še danes.	i
Sredi 19. stoletja je nastopil v , tem boju Ivan Aasens, kinetski sin iz severozahoda Norvegje, jezikoslovec in pisatelj, dober pozna-vatelj norskih dialektov, ki se ni omejil kakor pretežna večina fi-lologov samo na analitično jezikoslovje, temveč pristopil na podlagi svojega znanja tudi k sintezi, s katero dobi jezikoslovje še le pravi smisel in ceno. Stavil si je namreč nalogo ustvariti iz živečih 1 dialektov na podlagi stare norve- 1 ščine nov spisovni jezik. Vsak spi-sovni jezik je takorekoč stilizi-ran. umeten in povprečen izraz go- ] vorjenih dalektov; zakaj ne bi lii- 1 lo mogoče zgraditi na podlagi danega materijala enoten spisovni jezik? Tako si je skoraj gotovo re- 1 kel Aasens. predno je ustvaril svoj **landsmaal" (deželni jezik) v na- ] sprotju z '* riksmaal''-om (držav- 1 ni jezik), ki je bil prvotno danski. 1 Tako so prišli Norvežani do nove- 1 ga jezika, ki ga v začetku sicer ni ' nihče govoril, pač pa vsi razumeli. : Danes se ga rabi že tudi v govo- ' ru. Tekom polstoletja se je "land- 3 smaal" nekoliko spremenili, poseb- . no pod vplivom pisateljev (Gar- ! bog. Vin je. Haegstad), ki so ga ra- ' bili. Najslavnejša norska pisate- i Ija Bjoernson in Ibsen sta pisala v 1
riksmaalu,?-u, ki se je tekom i razvoja precej oddaljil od danšči-ji ne. Tako ima norveški narod se-1 daj dva jezika. Oba se smatrata .t za narodna. Tekom časa sta se o-'2 ba zelo približala, tako da trdijo 'f nekateri norveški "utopisti" da 1 se v dogledni dobi združita.	j
Po mnenju nekaterih je iskati 1
1 vzrok tega boja pred vsem v globokem nasprotju med vzhodom iu zahodom Norvegije. Landsmaal je [nastal na zahodu med malimi posestniki, ribiči in mornarji, ki so j se čutili vedno razred nižje vrste napram premožnim kmetom iz vzhoda. Ti posledni, ki so od svetovnega prometa bolj oddaljeni, so bolj konservativni in torej ne-j dovzetni za novotarije kakor je , n. pr. landsmaal. Ker se je razvijal landsmaal pod vplivom zahodnih dialektov, zato je ranljiv«, tla *ra vzhodon kmetsko prebivalstvo ne smatra za domačega in se ga brani, akoravno je stari norve-ščini bližje kakor pa njih dialekti. Nekateri sociologi so utemeljevali to nasprotje tudi s tisočletno plemensko razliko, češ. tla se je ohranilo na zahodnem obrežju staro predgermansko prebivalstvo.
Razšrjevauje landsmaa-Ia zelo napreduje. K uspehu si pripomogli posebno učitelji, ki prihajajo
večinoma iz zahodnega obrežja, kjer je Iadsmaal doma. Kljub temu, da se mu je posrečilo priboriti veljavo, je za znanstveno uporabo še premalo predelan. Njegovi pristaši upajo v dogledui dobi tudi to doseči.
Boj meti obema jezikoma norveškega naroda se bojuje tudi na političnem polju s političnim o-rožjein. Storthing ima danes 71 zastopnikov levice (naprednejše skupine), 24 zastopnikov desnice ( konservativne jši elementi) in zastopnikov socijalue deiuokraci je. Od teh je desnica v splošnem za riksmaal. levica pa za landsmaal. Socijalna demokracija iu zavzema t lanes v tem malenkostnem boju nobenega prieipijelnega stališča. Levica, ki ima večino j< vpeljala v višje šole poleg rik-smaal-a tudi landsmaal, proti čemur se desnica fanatično bori. Da ta boj, ki se vrši na obeh stranli v imenu naroda in nacionalizma Norvegiji ne koristi, leži na dlani Kako se ta boj konča, je za enkrat težko prerokovati.
Jezikovno vprašanje na Nor veškem je za nas Jugoslovane ze lo zanimivo in poučno in sicer za to, ker nastopa tu jezik, ki je bil zgrajen preti stoletjem umetno m podlagi dialektov ki se med seboj ravno tako razlikujejo kot jugo slovanski literarni jeziki. Ako jt bilo mogoče to na Norveškem, zakaj ne bi bilo možno sestaviti n«i podlagi sedanjih treh jugoslovanskih literarnih jezikov skupen ju goslovanski jezik? Konservativn in pesimistično razpoložni ljudje bodo pač ugovarjali, da je to ne izvedljivo in nemožno, ne da h svojo trditev dokazali. Aasens je Ppdal s svojim landsmaal-om klasičen dokaz, tla je to izvedjivo Treba je le želeti in hoteti. Ako večina merodajnih faktorjev nt bo niti želela niti hotela, potem j< seveda stvar nezvedljiva, akorav no je morebiti možna. Na drugi stran so zopet ljudje, ki hočejo re šitve jugoslovanskega jezika pre pustiti 4'prirodnemu'? razvoju ii odklanjajo vsako vmešavanje v jezikoslovni razvoj nevedoč. da je šel dosedaj ravno v nasprotno smer in da bo treba novih zuua njih sil v podobi našega zavedne ga sodelovanja, ako bomo hoteli da se razvoj obrne v smer enkrat nega skupnega jugoslovanskega jezika. Čakanje, da prinese reši tev razvoj, ni nič drugega kakot znak novodobnega fatalizma ko modnih ljudi.
Ako uravnajo stavbni tehnik
Ako uravnajo stavbni izkušeni struge, zakaj ne bi smeli tudi je zikovni tehniki (jezikoslovec) po seči k sintezi, konstrukciji in 11a praviti iz treh neekonomičnih ei sam ekonomični jezik? Ne bi bih najačno, ako bi se našel tudi med nami Jugoslovani kak Aasens, ki nam bi podal skupen jezik, kate rega bi v začetku nihče ne govo ril, pač pa bi ga vsi razumeli. Da bi imel uspeh zasiguran, bi moral vzeti seveda iz sedanjih 3 jezikov (hrvatsko-srbskega, bolgarskega in slovenskega) najlepše, najbolj praktične in najbolj logične obli ke in vse te neovrgljivo utemeljiti. Gotovo bi se našli takoj pisatelji. ki bi z veseljem pozdravili ta projekt, začeli pisati v novem skupnem jeziku, ga dopolnjevali in spopolnjevali. Tekom pol stoletja bi imeli že lahko poleg svojih zgodovinskih jezikov tudi skupen jugoslovanski literarni jezik, ki bi se rabil tudi že v govoru. Čez noč se taka zadeva seveda ne more re siti, kakor se tudi ne da rešiti s puhlimi naeionalnističnimi frazami. Treba je želje, volje in deja-inja.
I Lahko pa se zgodi, da bo treba tudi pri nas računati s kakim je-j zikovnim bojem, kakor hitro se bo skušalo realizirati od kake strani konkretne načrte glede skupnega jezika; kajti med Jugoslovani je mnogo separatistov, ki nočejo pri-.
pustiti tendence, nadomestiti sedanje jezike s kupnim jezikom.
Gotovo bi nastala stranka, ki bi zagovarjala jezikovni 'status quo' iu se borila proti uvedbi skupnega jezika tudi na političnem polju. Tak jezikovni boj bi utegnil mnogo škodovati. Ker nam je znano, da se ima vsaka novotarija. ki se tiče cele socijalne skupine, boriti s konservativnimi elementi, zato na ta boj ni polagati prevelike važnosti. Brez boja se v takih zadevah ne doseže navadno ničesar. Ako hočemo postati torej nekoč en narod, moramo stremiti. 'da odpravimo to kar nas danes 'najbolj loči, t. j. separatistične literarne jezike in jih nadomestiti s skupnim. Drugače se reducira vsa jugoslovanska ideja le 11a stremljenje po federalizaciji avtonomnih jugoslovanskih narodov
(Iz "Naših zapiskov".)
Pridobivanje svinca.
Kako je s svincem? se vprašuj« marsikdo. Statistika odgovarja: Avstrija in Nemčija pridobivata skupaj 210.000 ton svinca, pora bita pa v navadnih letih krog 2fJl tisoč ton. V Avstriji pridobiva naj več svinca pliberška rudniška tiru žba. potem erarični rutlokop \ fiajblju iu rutlokop v Galiciji. Pri dobivanje svinca v Ogrski ninu velikega pomena. Ker ne more de bivati zdaj gališki rudokop v.i svinec, moramo računati s prihliž nimi 17.000 ton v Avstriji, kai ne pride dosti v poštev napran Nemčiji, ki ima zdaj v rokah tud belgijske topilnice. Belgija pa pri dobiva dvakrat toliko svinca ka kor Avstrija. Združene drža v t pridobivajo približno toliko svili ca kolikor ga porabijo. Angleška Francoska in Ruska pridobivaj« okrog 60,000 ton letno, potrebuje jo pa letno okrog 350,000 ton, s< torej navezane na uvoz svinca Španska ima bogate rudnike, pri dobiva letno 200.000 ton, tudi Av stralija iu Meksika sta bogat svinčene rude, te tležele zalagaj« lahko trosporazum. Denar je tie nar, in nevtralne države zalagaj« rade vojskujoče se države s po t trebnim za vojsko, podpirajo to rej vendar vojno.
Želodov kruh
je bil znan v časih hude lakote Leta 1709 so ga pekli 11a Franco skem ,ker je pa obolelo tedaj ii pomrlo mnogo ljudi, so menili, th jim je škodil kruh. kar ni prai verjetno, saj so ga uživali tudi i drugih krajih za silo, a niso spo ročali o neugodnih posledicah Seveda je treba želod prav pri praviti. Treba ga je olupiti, raz rezati in namočiti v čisti vodi. k< je stal v vodi 12 ur, se odlije vo da 11 se nalije druga, to se del« tako dolgo dokler ni voda čista Potem se posuši želod in zmelj« ter zmeša z rženo moko. Kruh i; pol želotlove in pol ržene moke n< škoduje zdravju. Izluščen. posu šen ter žgan in zmlet želod d; zdravilno kavo za griža ve in ble dične otroke in odrastle.
Sin.
Ksaver M e š k o.
Slika iz težkih časov.
(Nadaljevanje.)
II.
A glej, nenadoma čez noč si je zgodilo ono veliko, nepričako vano čudo: Bog je udaril s srdit« pestjo po svetu in je izbrisal vs< lepoto z njega in vse veselje ji zabil globoko v zemljo. Morda m vstane nikoli več iz groba.
Tisto noč od zadnje julijske so bote 11a nedeljo in tisto krmežlja vo. megleno, na jok se držeč« zatlnjo nedeljo julija meseca s< je prigodila nesreča, je prišlo gor je čez svet in čez krojača Juriji Povodna. Tisto nedeljo, ko so po stajali ljudje v gručah pred veli kimi lepaki, nabitimi na vogli krčme ob cerkvi. Brali so pola go ma. polglasno, čudeči se. In ko .iiec branja je bila, ko so se obra Jčali otl vogla, velika resnost m I vseh licih, nenavadna zamišlje nost v očeh. — Vojska! — Res no so zveneli glasovi, ko so si biv ši vojaki govorili v kratkih, pre Vganih stavkih: — Cesar kliče Tretji armadni zbor! — Vse «1« dvainštiritlesetega leta! — Vmes je, napol smeh, napol tesen vzdih zazvenel glas mladega fanta: — Juh, vojska! Pa gremo! I Juri je prišel precej pozno, žt proti začetku službe božje. Take je stal med zadnjimi v gruči. Sli šal je sicer že prejšnji večer o<l Lavtižarja. ki se je vračal iz me sta mimo njegovega doma: — Udarili se bomo. Sovražnika po hrustamo za zajtrk. Ne dado mi
J ru. ušivci! — Pa si je mislil: — Ga spet ima! — In je rekel; — Že šest let se grdo gledamo kakor Bog in grtdi, a se brž drug tiru-j gega bojimo. Pa še zdaj ne verujem, tla se sprimemo.
A zdaj, glej. je gola resnica! Čez noč je postala resnica, kar se j mu je zdelo še včeraj nemogoče, kar mu je zvenelo še snoči kakor I šala polpijanega soseda.
Prijel se je za čelo. ker mu je
v glavi nekaj udarilo, tla ga je zabolelo.
—	Vsi od dvain štiridesete ga letu ? — je povprašal počasen jrlas tik njega. Tesna skrb je zazve-nela iz resnega, še napol dvomeče-ga vprašanja.
—	Tako stoji pisano: Vsi do dvainštiridesetega leta. ki so slu-
1 žili pri liniji! — je potrdil krepak glas spredaj ob zidu.
Juri se je ozrl 11a soseda, ki je prišel in pristopil za njim. Urbane je bil, kmet s konca fare, star kakih petintrideset, oče sedmerih otrok. Videl je, kako je segel po klobuku, privzdignil in si počasi obrisal čelo. j — Tudi tega je udarilo, morda še huje kot mene. Tudi pojile! —, je naglo pomislil krojač.
—	Tudi vaš P«'ter pojde? — se je v istem hipu okrenil proti njemu mlad zidar, Petrov tovariš v šolskih letih.
—	Seve pojile, če je tako zapovedano. (V cesar kliče —.
—	Pa pojdemo! Prav tako. Doma tako ni zaslužka. I'a na voj-
1 sko!
1 — Zaslužek naš ima. dober zaslužek! A če cesar kliče, Peter ne med zadnjimi. Ponosno se je vzravnal in je govoril mogočno in samozavestno.
■	da bi zadušil skrb. ki ga je nena-' doma vsega objela in mu je glasno
zavpila v srcu: — A kaj. če ga ' nstrele, če ga nikoli več ne vi-
-	dim!
Poskusil se je nasmejati, a se ; mu ui posrečilo. Sam je čutil, tla ' se 11111 je obraz le žalostno spa-* čil.
Spet je pogledal na Urbanea. } ki je še vedno strmel v plakat na " steni, začuden, kakor v sanjah. " in si je rekel: — Kaj hočemo! Vse je za«lelo. ne samo mene in Petra. Bog nas je vse udaril, smo pač zaslužili.
V zvoniku je zazvonilo. Kakor , mesečen je taval proti cerkvi. Pri j vhodu na pokopališče, ko je snel . klobuk z glave, so mu pad h- prve . deževne kaplje na vroče čelo. Dele so mu dobro.
Tu«li v cerkvi mu je bilo še vedno, kakor bi dremal v prvem večernem spanju in bi sanjal. t Prit liga ga je za hip zdramila...
Težki časi se nam obetajo. Bog ( hoče narediti račun s človeštvom.
ki ga je zavrglo, ga pozabilo. A „ če priznamo preti njim svoje gre-, lie in sev rnemo k njemu, je do-„ volj usmiljen, tla nam odpusti.
in mogočen dovolj, da nam poma-[ pra. nas reši. odvrne vse hudo od nas . . .
Nalahko je prikimaval besedam pridigarjevim, dasi se v svoji po-bitosti in ob obilici resnih, težkih misli niti zavedal ni tega. Novo tipanje s<» mu je porajalo v srcu :
—	Morda pa vse skupaj ne bo tako hudo.
Med mašo se je trudil, da bi bil zbran, a se 11111 ni posebno posrečilo. Sicer je vso mašo v velikem, obdrgnjenem molitveniku prebral do povzdigovanja — danes ne. Sredi branja ga je ustrašilo: —
*	Ce bi ga zadela krogija iu pri pri-
-	či umre! — Ne, ne, ljubi Bog!
>	Marija, ti ga čuvaj!
>	Naglo je bral dalje, z drhtečo
*	grozo, z vročo pobožnostjo. z u
' panjem, ki si ga je šiloma ustvarjal iz vsake besede molitve. Krep-
-	ke so bile te besede, a vendar to-
-	lazeče. Zdelo se mu je. da se po
>	ničesar ne dvigne do nebes, če ne ' po teh besedah, debelo tiskanih.
ki jih je znal že na pamet, a jih 1 je hotel in moral brati skozi veli-
-	ke očali vsako nedeljo 111 vsak
-	praznik, da so mu govorile spet 1 z novo močjo in so 11111 padale v
srce spet z novo tolažbo iu z novo sladkostjo.
A sredi molitve ga je zmotilo 1 petje: — Kako pa pojo danes?
-	Kakor v velikem tednu !
Ko je stopal po službi božji sklju gelija, ga prebral, poljubil ob koncu molitvenik in ga vteknil ! v žep. je molil že rožni venec. A
•	je šlo še slabše. Vsak hip je videl
■	preti seboj nesrečo in grozo. — Kaj, če se mi vrne pohabljtmee
•	— brez noge. brez roke? . . . Kako bo delal, kako si služil kruh ?
—	Siromak bo vse življenje, da se Bogu smili ... A ne, ne . . . Marija. ti ne pripustiš!
Ko jestopal po službi božji sklju Čen gor proti domu. mu je bila no-(ga zelo pačasna in neokretna. Ni se mu mudilo danes tlomov, ni ga veselilo domov.	4
Sredi hriba se je ustavil, se o-krenil. se ozrl dol na mesto, čez mesto tja proti gorami A bile so j vse skrite za sivimi meglami, ki so visele pred njimi z neba čisto j dol tlo zemlje, kakor bi hotele ločiti očeta od sina!
Še težja otožnost 11111 je legla na srce, še večja skrb na misli.
—	Jutri morajo biti že vsi pri svojih regimentih, še oglasil se morda ne bo mojrel doma.
—	Marijaniea. vojska! Peter tudi pojde!
Na pragu stoječ jo je pozdravil s tem neveselim pozdravom.
Marijaniea je stopila od ognjišča — veža je bila obenem kuhinja — za korak proti njemu. Videl je, kako so ji na drobnih licih zacvetele krvavordeee rože a že v naslednjem hipu j«1 še bolj obledela.
—	Slišala sem zjutraj po maši nekaj v mestu. A da Peter tudi pojde?
Samo prikimal je in je šel molče. s težkimi koraki in sklonjeno glavo v izbo. Ni vedel, da je podrl s svojo kratko, žalostno novico skrivno, lepo upanje v srcu 1 nečakinje: — Ce zboliin. morda me vzenie Peter za nekaj časa k sebi. tam ozdravim. Vsi tam ozdravijo !
Drugo jutro je bilo spodaj na cesti živo kakor ob semenjskih dneh. Ze na vse zgodaj je drčal voz za vozom proti mestu: vpoklicani so odhajali.
Juri. ki je malo spal 111 zelo zgodaj vstal, je strmel skozi okno.
—	K.i*' je sedaj Peter? Ali se oglasi mimogrede? Ali misli kaj na dom?
Trudil se je. da bi šival kak«»r ob drugih dnevih. A ob vsem trudu je ztrajal le do poldne pri de-
■	Iu. —
Po obedu je oblekel prazniško suknjo, vzel nedeljski klobuk.
—	V mesto pogledam. Marija-
■	niča. Bog ve. morda pa vendar dobim kje Petra.
Vrnil se je proti večeru tih in pobit.
—	Kako bi se našla! — je zamolklo. z vidno boljo razkladal Ma
. rijaniei. ko je videl, da njene oči
■	nemirno vprašajo, da težko čaka, kaj da ji sporoči. — Ljudi, kakor ob sodnem dnevu! Lahko bi bil ostal doma!
—	Peter gotovo piše. Nič sp.-ne i vzneiuirajte, stric!—je tolažila I Marijaniea s toploto, ki pri njeni ' plašnosti ni bila navadna.
Res je prišla drugi tla 11 kartica s krotkim, s svinčnikom v naglici pisanimi besedami:
—Ponoči sem se peljal mimo. A ker moram biti danes v Grail-. cu, se nisem mogel oglasiti. Več
■	pišem, ko mi bo mogoče. Nič se . ne bojte! Ne bo hudega. Jaz se
nič ne bojim. Pozdravljam Vas iu Marijanico. — Vaš sin Peter.
Marijaniea si je obrisala solzo, ko je prebrala dopisnico. Molče
■	jo je dala stricu. Tiho je šla iz I sobe.
Prejšnje popoldne je izvedela i od Gruntarjeve Franiee spodaj v Dolinčieah, da ima Peter na Tirolskem baje že izbrano nevesto, - Tirol ko. NVmko. Nekdaj je upa-: la F ranica, je Marijaniea nekoč slišala . . .
Nekako bridko jo je zadela ta ! novica, dasi si je rekla : — Saj to vendar ni nič hudega. Prej ali . slej se vendar oženi! — Celo raz-I veseliti se je hotela : — Morda pa . potem rabita služkinjo in bi vzel Peter mene g«>r. — A ni se ji prav posrečilo to veselje. Tudi zdaj. ko ! je šla iz Sobe. je pomišljala s trpkostjo: — Ce bi mu bilo kaj za 1 naju, bi se vendar mogel za kako uro oglasiti. Če pridejo drugi, ki s«> šele včeraj šli od doma. o pravem času, bi še 011. Te pol urice iz mesta, kaj pa j«' to! A 11111 je pač 1 več za 0110!
Zamislil se ji je tudi stric.
—	Ničesar ne vedo. Tudi jim ne povem. Bolje tako, sicer so še bolj nemirni.
Krojač pa je obsedel ob mizi. Držal j«» dopisnico v rjavi roki, strmel in strmel v njo, bral, mi-slil in mislil ,a ni mogel priti z mislimi do konca. Ni mogel ume-, ti vsega, kar je prišlo čezenj tako ' naglo iu tako nenadoma kakor blizk z vedrega neba. Vedno in vedno se mu je, kakor mlinski kamen. ko je vode preveč, obračala v glavi misel: — Kako je vendar to tako naenkrat prišlo? — Ko pa mu je sredi tega težkega vprašanja izpregovorilo poltiho in skrivnostno, kakor boječe: — In če več ne pride? Če ga nikoli več ne vidiš? — mu je zatrepetala kartica v roki. Polagoma mu je zdrknila iz roke na mizo.
Okrenil je glavo v stran proti oknu, kakor bi ne mogel gledati preti seboj nesreče, ki mu je vstajala pred dušo iz kratke sinove poslanice . . .
1	(Pride še.)	I
GLAS NAiiOPA. 14. Ji NŽ-ŽA. 1 '.->.
GLAS NARODA, 14. JUNIJA.
Osebna svoboda.
Louis N. Hammerling.
XXXV.
Dr. Pearson z londonskega vseučilišča je objavil zanimivo študijo o učinkih zakonodaje glede dela otrok v Angliji. Ta študija je konservativna kot so vsa dela tega učenjaka, a vendar kaže, da so angleške delavske družine zmanjšale število otrok, odkar jih ne moreja več uporabiti kot blago v izkorišeevalne svrlie. Zmanjšanje kvantitete pa ni poslabšalo kvalitete. Znana je. da so poznejši o-troei slabejši od prvih in radite-ga. ker so odpadli poznejši, je o-paziti veliko manj inferijornosti in nastopile so med delavstvom boljše razmere.
To pa omenjamo tukaj le z namenom. kako slede najbolj čudne poslediee navidez dobro premišljenim in zasnovanim zakonitim odredbam. Veliko te teoretične tendence je tudi v ameriški zakonodaji in ta tendenca je kriva številnega zla, ki nas tare sedaj.
Med številne zmote ameriške zakonodaj«* spada teoretični poskus, da se doseže enakost pred zakonom prav z mehaničnimi sredstvi, brez ozira na človeški element, ki j«' narava. To dovede do tega, da se hoče zakonitim potoni vmešavati v vse mogoče stvari ter da se kolikor mogoče malo stvari prepusti človeški naravi sami. V tem oziru velja izrek Charles Nagel-a: Postava ne definira natančno, temveč zaupa dobremu človeku."
Niti dokazovati ni potreba, da dovede tak poskus do poloma in da morajo vsled tega eksekutivni uradniki uporabljati previdnost, ki postane čestokrat nezakonitost ter tako odpre vrata drugim zlom. Raditega je tudi rekel G rover Cleveland: "Eksekutiva je resnična predstaviteljica ljudske volje." Vsaka predsedniška volitev dokazuje resničnost te izjave. Kampanja se skoro popolnoma omejuje na osebo predsedniškega kandidata, dočim se izgubi iz vidika zakonodajalce, kojih dejanja teoretično izvršuje eksekuti va. Eksekutiva je večkrat prisil jena od volje naroda, ki jo je izvolil. ne le da večkrat stori stvari, ki niso v zakonih, temveč včasih tudi st vari, ki direktno nasprotujejo zakonom. V prohibicijskih državah se vrste večkrat volitve glede vprašanja, kako pomoči pro-hibieijski postavi do uveljavlje-nja. Druge lokalne volitve invol-virajo vprašanje uveljavljanja ne deljskep repovedi, igranja Baseball v nedeljo itd.
Ta mehanična teorija vlade je vsled tega največji vir nespošto-vanja postav, o katerem so se me-rodajni krogi zrazili, da je ena največjih nevarnosti, ki ogrožajo Ameriko in nje situacije.
Ta praktika pa tudi dovede do tega, da naraste število postav do nepojmljivega in se tudi lahko prigodi, da nasprotuje postava drugi ter jo napravlja iluzorno.
Posledica take teorije je pa tudi. da se zniža moralni standard družbe. Ta filozofija stavi kot gotovo vnaprej, da je človeška narava slaba ter da jo je treba držati na vajetih s pomočjo postav. Vse ima za slabo. Ne zaupati ek-sekutivi, o kateri tudi domneva, da je slaba in da bo izrabila postavo. Za vse to velja geslo: "Ustvarite mnenje in dejstva bodo sledila sama od sebe."
Nadomestitev proste volje s silo brez vsakega vzroka ali provo-kaeije, zanikavanje osebne svobode posameznika mora izvajati svoj usodepolni upliv. Le posebno močan značaj se more izogniti skušnjavam ter se noče udati.
VABILO NA VESELICO,
katero prirede slovenski mladeniči iz Beaverdale, Lloydell in Dunlo, Pa.,
▼ soboto dne 19. junija 1915 v Slovenski dvorani v Lloydell.
Na veselici sodeluje pevski odsek Slov. izobr. društva 44Vihar" ks Dunlo, Pa., Pričetek plesa ob 6. uri zvečer. Med odmorom poje moški zbor: 1. 4'Jadransko morje" (Ant. Hajdrieh). 2. "Planinska roža" (Dr. G. Ipavec). 3. "Delavska himna" (Iv. pl. Zajec). 4. "Slovenac i HrVat" (Fr. S. Vilhar). 5. "Planinska" (A Foerster). Pelo se bode tudi več drugih različnih pesmi.
Cenjeno občinstvo iz omenjenih naselbin in okolice se vljudno vabi na omenjeno veselico in vam kličemo: vsi dobrodošli! Vstopnina za moške $1.00; dame so proste vstopnine. Za točno postrežbo, sveže pivo in dober prigrizek skrbel bode	Odbor.
i
MOLIT V JfcN.Hl;
Duhovni boj	—.60
Evangeljska zakladnica —.50 Gospod usliši mojo molitev
z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat	r—.50
Jezus in Marija	— .40
Marija Varhinja	—.60
Marija Kraljica	-—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezana	$1.20
Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 Rajski Glasovi	—,50
Rajski Glasovi, elegantno
vezano	_.90
Rajski Glasovi, v slonovo
kost vezano	$1.20
Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. Ura, v slonovo kost vezano	$.1.20 Skrbi za dušo — GO Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Nebesa naš dom, elegantno
vezano	$1.20
Vrtec nebeški	.—.40
POUČNI KN JI VB:
Abecednik slovenski. 74 tan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	.—.50 ' \ngleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar —.40 3erilo prvo, vezano	—.30
berilo drugo, vezano	,—.40 [
Berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70!
Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik ■—.50 Evangelij	—.50
Fizika 1. in 2. del	—.45
flitri račun ar, vezano —.40 ^emdčina brez učitelja, 1. in 2. del po	1—.50
emšcina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano	$1.20
Občna zgodovina	$4.00
-:>esmariea, nagrobnice $1.00
Poljedelstvo	,_.50
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom —.20 °rva nemška vadnica —.35 •5adjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemsko-sloven-
ski slovar	$1.20
Schimpffov si o vensk o-nem-
Ski slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovar nemško-slovenski
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	.—.60
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brosir. —.80 Trtna nš in trtoreja •—.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec -—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE	DRUOE KNJIGE:
Baron Trenk	1—.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	«—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj za pravico	.40
Boj s prirodo	^.15
Božični darovi	—.15
Burska vojska	1—.25
Cerkvica na skali	•—.15
Cesar Jožef II.	—.20
Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00
Cvetke	—.20
Don Kižot	—.20
Dobrota in hvaleinost	—.60
Evstahija dobra hči	—.20
Fabiola	—.35 George Stephenson, oče fe-
leznic	—.20
Grizelda	—.10
Grof Radeckj	—.20 Hedvika, banditova nevesta —.20
Hirlanda,	>—.20
Hlapec Jernej	•—.60 Hubad, pripovedke, 1. in 3.
zvezek po	p—-.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem	,—.20 Izlet v Carigrad	—.20 Ivan Resnicoljub	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobroto	1—.20 Jaromil	1—.20
Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	,—.20
Križana umiljenost	j—.40
Kaj se je Makaru sanjalo!	—.50
Lažnjivi Kljukec	—.2®
Leban, 100 beril	»—.28
Maksimilijan 1.	,_.26
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman.	$1.00
Malomestne tradicije	•—.25
Mir Božji	r—.70
Mik lova Zala	—.35
Mirko Poštenjakov!*	—.20
N?a divjem zapadn, vez.	.—.60
^a indijskih otokih	.—.30
Najdenček	—.20
Na jutrovem	■—
Na krivih potih	r—.30
Na različnih potih	■—.26 Narodne pripovesti, 1., S.
in 3. zvezek po	•—.20
Naseljenci	—.26
Na valovih južnega morja	»—.15
Nezgod an a Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski	»—.26
D jetiki	m
Odkritje Amerike, tos.	—.80
Pasjeglavci	$1.00
Prihajač	.—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Pri Vrbčevem Grogi	—.26
Prst božji	—J26
Randevouz	_,21
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	_.15
Simon Gregorčiča poezije	—.45
Stanley v Afriki	—Ji Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	—.80
Sveta noč	—.26
Srečolovec	—.26 ^trah na Sokolskem gTadu.
100 zvezkov	$5.06
Strelec	_.20
Sanjska knjiga, velika	.—.36 Štiri povesti	—.86 Tegetthof	_.2§ Turki pred Dunajem	—.36 Trije rodovi	—.§6 Vojna na Balkanu, 13 zvez.	$1.85 Zlate jagode, vez.	—.99 Življenjepis Simon Gregorčiča	—.50 Življenja trn jeva pot	—.36 Znamenje štirih	•—.36 Za kruhom	— ,J0 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa	—.79
EPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite hvoje sovražnike	1—.26
2.	zv. Karon, krščanski deček	«—.31
4. zv. Praški judek	—.26
6.	zv. A rumu g an, sin Indijskega kneza	—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji —.21
8.	zv. Tri indijanske povesti	1—.30
9.	zv. Kraljičin nečak —.36
10.	zv. Zvesti sin	—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Korejska brata »—.30
13.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15.	z v. An gel j Bužnjev	1—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	■—M 19. zv. Mlada mornarja <—.90
TALIJA?
Zbirka gredaliških if«r.
Brat sokol	.M
Cigani	->.40
Dobro došli	—.20
Doktor Hribar	—M
Dve tašči	—.26
Pri pusčavnika	—.26 Putifarka
Raztresene®	—.30
Starinarica	1—J0
V medenih dneh	.—Jš
Zupanova Micka	»—JS9
RAZGLEDNICE:
Newyorske, 0 cvetlicami, hnmoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	*—.03
ducat po	—JI
Z slikami mesta New York a
po	—.25
Album mest New Yorka ■ krasnimi slikami, mali —.35 veliki	-.7«
Opomba: Naročilom je prflož iti denarno vrednost, bodisi t gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina jo pri vse* enah še vračunan*.	_	___-^^J
Jugislovanska ^^^ Katol. Jednita
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
I	SLAVNI URADNIKI;	' ~ .
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box IT, fcad-
doek, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling	Bai^
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, IF™«
Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Coltf.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich.
PETER & PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan*.
JOnN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, Hi.
JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
JOHN KRZlSNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O.
JOSEPH PJSHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo.
G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPn MERTEL, od društva av. Cirila in Metoda, štr. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. *, Ely
Minn.
JOHN GRAETEK, it., od društva Slovene«, »tv. 114, Ely,
Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadeT kakor tudi denarne poii-•jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predseduika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pis me od strani Članov se ne bode isiralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Članom in odbornikom krajevnih društev V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne gtvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brca njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
iz URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE.
-o-
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH.
Sv. Ciril in Metod, štev. 1, Ely, Minn.
Pristopit: Butara Frank; 1)1, 180! H), 1000, 24.
Zopet sprejet: lius Ludvig; 90, 17905, 500, 24
Su»p,-n,lir;iiii: l.atkovich .Marko; MJ. 7269. 1000, 31. — Saja-tovieh Toni; Ml. 17271. KMX). 27. — Fraučič John; 69, 16205, 1000. 44. —
Pr. iu. nil zavarovalnino: Ni!-:..l:ij Cearnich; 69. 15925. 500. 44: iz $1000 na $500.
Sv. Barbare, stv. 3, La Salle, HI.
Zopet sprej.ti: Kramarčie Silvtster; 75, :i97t;, 1000. 27. — Zor-nuui Jos. pl,; 7."». Itil31, 500. — Kramarčič Mary; 85, bl«S4. 500.
Suspendirani: Drami Peter; 72. 11217, 1000, 37. — Ivančič Frank: 147!H>. ,"»4M». K. — Šetinc .Martin; 75. 631. 1000, 28. — Jlribernik Mat; 74. 572. HXK>. Jti. — llribernik Johan; 76. 8170. 500, 30. —»
Sv. Marija Pomagaj, štv. 6., So. Lorain, Ohio.
Zopet sprejet : tieriiiek Frank; 96, 17849, 500. 18.
Umrla elaniea Marija Ostanek; 95, 17!»7n 500, 19. — Umrla dne ti. maja 1915; vzrok smrti: pljučnica. Pristopila k Jed noti dne 28 februarja 1915.
i
Sv. Cirila in Metoda, štv. 9, Calumet, Mich.
Zopet sprejeti: Matešič Luka; 63. 3788, 3000. 41. — Kocjan John: 71. 15>>6, 1000, U. — lVzdirc (ieo; 73. 1852, 1000. 41. — »:ajnie (ieo; 74. 13527. 1000. 36. — Pezdirc Mary; 68, 8320, 500, U8. — Sajni«"- Margareta; 74. 13528. 500. 36.
Pristopil: John Fink; S4. 1*078, 1000. 31.
Suspendirani: Žagar John; 91, 14920. 100. 21. — Ža«ar Ana • 94. 14921, 500. 18.
Sv. Jožefa, štv. 12, Pittsburg, Pa.
Pristopila: Johana H rova t ; M. 18079, 3000. 25.
Suspendiran : John Za gore ; <;."», 1063, 3000, 29.
Sv. Alojzija, Stv. 13, Baggaley, Pa.
Pre menil zavarovalnino: John Planinšek; 75, 176,24 500. 39; iz $1000 na $500.
Sv. Jožefa, štev. 14., Crockett, Cal.
Zopet sprejet: John Galjauič; 85. 14329, 3000, 26.
8v. Petra in Pavla štv. i5.. Pueblo, Colo.
Suspendirani: Frank Požar; 88, 7695, 1000, 39. — Frank Kra-mariič; h7, 17279. 1000. 26.
Prestopil k društvu Sv. Jožefa štv. T>2. v Mineral. Kansas: — John Fatur; 79, 5732, 1000. 27.
Sv. Alojzija, štv. 18, Rock Spring, Wyo.
Zopet sprejeti: Dolenc Anton ; 68, 1437. 1000, 36. — Kozolc Anton; 86» 1*736, 3«XX), 2.",. _ Trojar Frank; 79. 4675, 500. 27. — Tomšič Joseph; 94. 3 4447. 3000. 37. — Dolenc Frančiška; 71. 8654, 500, 35. —
Sv. Alojzija, štv. 19, Lorain, Ohio. •
Pristopil: John Novak; 95, 18101, 500, 20.
Sv. Jožefa, stv. 20, Gilbert, Minn.
Zopet sprejeti: Mohar Anton; 82, 14336, 1000, 29. — Spitena-gel Joseph; 79. 554, 1000. 22. — Mohar Marija; 84, 14300, 500, 27. — Spitznagel Maria: 83, 8148, 500, 23.
' Suspendirani: Drešar John; 72, 1462. 1000, 30. — Križaj Aleš; 81, 27140, 1000, 32. — Starič Anton; 73, 5018, 1000, 33. — Traven Frank; 75; 3505, 500. 2S. — Drešar Maria; 7S, 8770, 500, 28. — Sta-rie Marija ; 80. 87i>b. 500. 26.
Sv. Jožefa, štv. 21, Denver, Colo.
Zopet sprejeti: Tomšič John; 92, 12356, 1000, 17.
Suspendirani: Papež Frank; 92, 15181, 1000, 20. — Kočevar Jožef; 90. 13005, 1000. 20. — Debeve John; 7G. 3333, 3000. 29. — Debeve Alojzija; 87, 8804, 500, 39.
Sv. Jurija, štv. 22, So. Chicago, HI.
Zopet sprejeti: Brdar Geo; 72, 1538. 500. 30. — Tekaut Jakob; 75, 13552, 1000. 31. — Perle Joseph; 68, 4799. 3000. 38. — Požek Andrej; G8, 1558, 1000. 33. — Čorak Luka; 76. 10594. 1000. 32. — Pleša Marko; 80. 14621, 1000, 31. — SmilauiČ Mat; 67. 1597. 1000. 35. — Polda John; 76. 12347, 1000. 34. — Velkavrli Frank; 92, 134-
92,	1000. 18. — Pleša Pavel; 83, 14528, 1000. 18. — Plesa llija; 78. 13&79. 1000. 32. — M a kar John; 72. 3569, 3000, 30. — Tekavek Louiso; h8, 36463, 3000. 25. — Brdar Marija; 82, 8842. 500. 24. — Badovinac Marija : 65. 8841. 500. 41. — Čorak Frančiška; 75. 12030,
j500, 30. — Smilanič Marija; 70. 8870. 500, 36. — Požak Marija; 73, 8f?GG, 500. 33. — Makar Jelo; 74. 8862, 500. 33. — Pleša Marija; 86^ 3 5083. 500. 2G. —
Suspendirani: Kopernik Miluiil; 70. 1557. 1000. 32. — Ziheree Frank - 89. 15304. 1000. 28. — Širne Krist; 69, 10203, 1000. 39. — Rukovina Joseph; «79, 6367, 3000. 27. — G rah ovac Luka; 7G, 7579, 3OOO. 33. — Grahovac Nikola; 74. 34094. 3000. 37. — Car Maria;
93,	33859. 500, 39. — Kopernik Palona; 73. 8853. 500. 33. — Graho-vae Maria; 78, 8847. 500. 30.
Sv. Ime Jezus, štv. 25, Eveleth, Minn.
Pristopil: Orehek Frank; 73. 18091. 1000. 42.
Suspendiran: Leveč Anton; 76. 3822. 1000. 29.
Prestopil k društvu Sv. Roka stv. 94, v Waukegan. Illinois: John Plestenjak; 87. 17423, 1000. 27.
Sv. Štefana, štv. 26, Pittsburg r*.
Zopet sprejeti: Zalar Frank; 74, 16753, 3000. 39. — liarbič Terezija; 87. 33942. 3000. 25.
Suspendirani: Hribar Kini I; 82, 14249. KMX). 29. — Vrankar Alojz; 87, 17358. 1000, 27. — Maleš Frank; 74. 12400. 500 35.
Sv. Mihaela, štv. 27, Diamondville, Wyo.
Pristopil: Luinpert Vincent; 73, 1M02, 500, 12.
Sv. Marija Danica, štv. 28, Sublet, Wyo.
Prestopil k društvu Sv. Mihaela štv. 27, v Diamodville. Wyoming: Frank Žagar, 92. 13860, 3000 38.
Sv. Jožefa, štv. 29, Imperial, Pa.
Suspendirani: Nagode John: 67, 3921, 1000. 35. — Vukič Štefan; 94. 37585. 3000, 20.
Prestopil k društvu Sv. Alojzija štv. 36. v Coneniaugh, Penna.: Anton Tursich ; 84. 17629, 500, 29
Sv. Jožefa, štv. 30, Chisholm, Minn.
Pristopili: Košir Matija; 82. 38092, 3000. 33. — Mikulič Anton; v2. 18093. 1000. 33. — Vesel John; 82. 18093. 1000. 33.
Zopet sprejeti: Marolt John: 87. 4785. 1000. 19. — Brajdič Pavel; 88, 15306, 1000, 24. — Talicia Mihael; 68, 11591, 1000. 41.
Suspendirani: Cunjo Geo; S5, 13039, 1000, 24. — Anželc Andrej; 95, 37297. 3000. 39. — ŽnidaršiČ Leopold; 88. 17494. 1000, 26. -- Košmrl John; S8, 14321. 1000. 23. — Požar Frank; 90. 10746. 1000. 18.
Sv. Alojzija štv. 31, Braddock, Penna.
Suspendirani: Molek Matija; 74, 16165. 1000. 39. — Vodeničar Frank; 69, 3079, 1000. 31. — Molek Katarina; 79. 16274. 500, 34. — Vodeničar Neža; 72. 9193, 500. 34.
Črtan: Nemanič John; 95, 15847, 1000, 17.
Sv. Marija zvezda, štv 32, Black Diamond, Wash.
Zopet sprejeti: Klarieh Joseph; 87. 16970. 1000, 26. — Klarieh Anton; 84, 17424. 1000, 36. — Lampergar Joseph: 70, 5834. 1000. 36. — Marmelieh Gregor; 84. 16812, 1000. 29. — Stimae Joseph; 87, 17425, 1000. 27. — Sebotinič Joseph; 71. 16803. 1000, 42.
Suspendirani: Burkelea John; 80, 12267, 1000, 29.
i
Sv. Barbare, štv. 33, Trestle, Pa.
Zopet sprejet: Plečkaj Frank; 89. 12994. 500, 21.
Suspendirani: Coctan Jacob; 76, 6S02, 1000, 31. — Coctan An-tonia ; 89, 9225, 500, 23.
Odstopili: in čar Joseph; 72. 5072. 1000, 28. — Vidmar Matevž: 94, 14798, 500, 17.
Premenil zavarovalnino: Martin Eržen, 78. 2821, 500, 26; iz $1000 na $500.
Sv. Petra in Pavla, štv. 35, Lloydell, Penna.
Suspendirani: Jerič Anton; 97. 17834, 1000, 17. — Slabe Anton; 82, 11509, 1000, 27.
Sv. Alojzija, štv. 36, Conemaugh, Pa.
Umrli član Florijan Jurstovič: 80, 12274, 1000, 29. — Umrl dne 14. aprila; vzrok smrti: zaprtje črev. Pristopil k Jednoti dne 17 oktobra 1909.
Pristopil: Pusnik Frank: 85, 18103, 500, 26.
Sv. Janez Krstnik, štv. 37, Cleveland, Ohio.
Pristopili: Želodec Luka; 83, 18096, 1000, 32.--Hegler Joseph; 89, 18095, 1000, 30.
Zopet sprejeti: Marinčič Frank; 81. 3255, 1000, 24. — Vidmar Ivan, 92, 15065, 1000, 20. — Strauss Mihael; 83, 17053, 1000, 30. — Zobec Anton; 85, 552, 1000, 21. — Vidmar Zofija, 83, 13310, 500, 27. —
Umrli Član Frank Perko; 59, 2288, 1000, 43. — Umrl dne 12. maja 3915; vzrok smrti: rak v ustih. Pristopil k Jednoti dne 29. julija 1902.
Suspendirani: Oeepek Anton; 65, 2282, 1000. 37. — Prijatelj Anton; 72. 2291, 1000, 30. — Mlakar Ivan; 77. 3871, 1000, 28. — Brinovec Martin; 72, 5432, 1000, 34. — Fabjančič Martin; 78, 6033, 1000, 28. — Plut Ivan; 77, 4020, 1000, 29. — Seliškar J. M. Dr; 80, 6492, 1000, 27. — Tratar Ivan; 83, 11195, 1000, 26. — Kožar Mike; 83, 13130, 1000, 27. — Kržič Henrich; 87, 13612, 1000, 23. — Mikše Ivan; 90, 12297, 500, 19. — Mlaček Joseph; 94, 17855, 500, 20. — Prijatelj Marija; 70, 9407, 500, 31. — Mlakar Rotilija; 86, 9383, 500, 21. — Brinovec Ana; 75, 9365, 500, 31. — Fabjančič Marija; 80, 9372, 500, 26.
Sv. Barbare, štv. 39, Roslyn, Wash.
Umrli član Andrej Brozovie; 73, 6470, 1000. 34. — Umrl dne 8. maja 1915; vzrok smrti: pljučnica. Pristopil k Jednoti dne 26. aprila 1908.
Suspendiran: Lisac Rok; 90. 7248, 1000, 17.
Sv. Mihaela, štv. 40t Claridge, Pa.
Suspendiran: Lamut John; 85, 11502, 500, 24.
OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovano svoto, četrta razred.
GEO.' L. BROZICH, glavni tajnik.
JCENIK KNJIGj
y/	katere ima t zalogi	V^
' SLOVENIC PUBLISHING CO. >
i) 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, M. T. /
wsshm
ffiS® CLOVCNSK A llCnf
IZVRSEVALM ODBOB: Frank Bakser, predsednik, 82 Cortlandt St. New lork, N. X.
Tajniki:
Edward Kalisfa, G119 St Clair Ave.. Cleveland. Ohio. Rudolf Trošt, 303 W. Central Park, New York. N. X.
John Jafer, blagajnik. 5241 Upton Ave. So.. Minneapolis. Minn.
Denar, kolikor ga podružnica rama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. Jobn Jagru. Vsaka vplačana svota bode potrjena po blagajniku In razglaSena
po tlovensklb tistih.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajtrika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. I Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem de-Jnarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom labko vedno izkažemo natančen raeun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik. G119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
____Uredništvo G. N.
Na bojnem polju. j
—o—■
NAJSTRAŠNEJŠI DAN.
—o—
Prijatelj Milan mi ji* pri|M»ve-doval shnWe:
"C'«*trti dan smo /* hodili, ved-J' > naprej, po-'asi in oprezno, so-\ ra/.nik >•<* je umikal z vodno večjo h it rastjo. Po divjem, blaznem j" K.,,iju pušk in strahovitem gr-!i»> 'jti >|• >v v izvojevani bitki so
fe	—i .....iP-fc -fc-
UI zivet. idiota, ki j,- kralje-1 v ozračju, mi je bila v i^Jiui kakor po*< lun vr*Je sladkost in potapljal sem lahko v svoja lastna razmišljanja. Bil sem zopet goisjMKlar sanu-ga sebe. Tu pat am je sicer pre t rgal ozračje oddaljen sire! ; i pa hripav klic, pa kaj je bilo to! Saj je Živela V Ilas za Vrst,' da M>vražnik ne obrne več tako hitro, k« r je pobit in strt.	r
Ko sem se prt-budil v jutro pe-' t« ga «lne, sera začutil v nogah f svinčeno utrujenost in v glavi se < mi je vrtelo. Vrgel sem se nazaj n.i h-žišče, češ, to že preide, a zaspati nisem mogel. Skrb, da mor- j da /bolim, si je osvojila vse moje : misli. |\t nisem slonel tako pol "i'1', /«* začujem po taborišču suni-j1 ljivo vrvenje. V stanem, vzamem i j puško in grem k svojim. Takoj n srv«-da sem zvedel vest, da je so-|" vražnik v obližju. Nama h smo stali v si pripravljeni in tedaj ie-J le »rrn mogel podrobneje dognati položaj.	h
Taborili smo na ravnici, ki jo j«1 v ozadju zapiral širok gorski 1 greben, drugače povsem gol, le na < vrhu močno poraščen. V tisti go-u is. i pa je utaborila precej moč-Ji na sovražna posadka. Razna po-]i velja so odmevala semintja, kma- ] lu so pričeli topovi s svojo mogoč- 1 lio pesmijo. Krogi jo so žvižgale 1 po zraku iu nevede sem bil maho- ] ma \ !► jin-m razpoloženju. S te- I žavo s«'m si«-er sltMiil prodiranju 1 pehote, a neprestano pokanje in < žvižganje me je nekako uspavalo, da nisem več vedel, kaj se godi z menoj. Videl sem, kako se je ' razdalja, meti nami in sovražni- 1 kom manjšala, z drugimi vred sem se zagnal po brdu navzgor. ^ poleg mene je ti-kel moj prijatelj j ! •Jovo, liil je bled, so tuu žarele * kakor «lva zublja, krčevito je o-prijemal z rokami puško. Mimogrede s-- je ozrl name iu se na- !
»meh nil.
" Dobro!"	I
Pred očmi 6o se mi zablisnili ' noži, moleči iz grmovja. Dvignil 1 sem puško, udaril dvakrat, tri- -krat, potem pa suval, suval. Ž ven- i kot bajonetov, ječanje, krik, vpi-tje in streli, vse se prelilo v eno -samo strašno melodijo. Tupatam mi je šinil pred očmi curek mastne, rdeče krvi v zrak, čul sem po- i leg m-be hreščanje razbite lobanje, i suhi zveaik vlomljenega noža v prehod/ nem telesu, potem pa me t je nekaj dvignilo kakor val in odneslo dalje. Naši so pritisnili od 1 zadaj, zagnali »o se z vso silo, so- { vražnik j« udri v divji beg. Gosd « se j* »redčil in v istem trenutku j
skoraj smo že preganjal i bežeče po strmem pobočju. Sam ne vem Več v$ega tako natančno, le toli-| ko se spominjam, da sem isti ve-. čer do smrti utrujeu zaspal kakor i liho. Drugi dan sej o le z največjim naporom ostal v vrsti. Noge so se mi zapletale bolj in bolj, glava j«' postajala vedno težja. Čutil sejn lastno sapo. ki mi je vsa razbeljena palila usta. oči so me pekle. V nešteto trenutkih sem hotel leči na stran., a šel sem dalje. Proti večeru mi je bilo tako hudo. da s<> postali moji tovariši pozorni. ! ""Bolan -i. Milan.*"
'"Bolan, da.*'
"Pa bi se vrnil."* Ne vem.*'
Vs.. premagovanje je (»stalo brezuspešno in na večer sem se priglasil kapitanu. Has Jovo je bil pri njem.
"Si tudi ti bolan?"
"Tudi."
' Odpustili so naju in drugo jutro sva odpotovala sama po isti J pot i nazaj. Gledala sva še dolgo časa za vojsko, dokler ni polagoma izginila v oblaku prahu. Bilo nama je težko, ker nisva mogla naprej in s povešenimi glavami sva stopala drug poleg drugega. : Vsled bolezni sva hodila z veliko i težavo in le počasi je srinila pot j pod najinimi nogami. Opirala sva se na puške in vsako uro skoro ! sva počivala.
j "Bog zna, kdaj prideva do cilja."
"Enkrat že, le pogum, le po-i gum!"
Nočila sva v mali dolinici. Za-I	w
vila sva se vsak v svoj plašč in se ■
dosti dobro prespala noč. Istotako j se nama je godilo drugi dan. Tre-:tji dan šele sva prišla do onega [ grebena, odkoder smo pred dnevi pregnali sovražnika. Napravila sva m al ovinek, da sva se ognila najbolj strmemu pobočju in po poležneni, golem rebru sva lezla počasi navzgor. Solnce je stalo že precej visoko, ko me Jovo nenadoma prime za roko.
"Stoj! G.lej, tam!"
Pogledal sem predse in se nehote stresel. Kakih sto korakov pred nama sta šla dva sovražnika v isti smeri menda kakor midva. Lila sta lepe, visoke in močne rasti, puške z nasajenimi bajoneti sta držala v rokah.
"Kaj liočeva T"
"Kaj liočeva?... Počakajva malo."
Sedla sva na en kamen in čakala. Onadva sta šla t*e kakih pet korakov, potem sta se nenadoma s<dla. Midva sva se spogledala. Čustvo negotovosti mi je razdra-žilo živce, jd'.a je vzvalovala v meni. Zakaj sedita ? Zakaj čakata?... Preteklo je pol ure, ko sem dejal Jovu:
"Poj<li, greva!"
Vstala sva, a isti trenutek sta vstala tudi onadva. Sli smo zopet nekoliko časa tako.
"Pa zakaj ne izstrelita?" sem se čudil.
Pridržala sva korak in sla kolikor mogoče počasi. Čez nekaj časa sta onadva storila isto. In tako se je ponavljalo. Akp sva midva H pričela stopati hitreje, sta tudi ]
GLAS NARODA, 14\ JUNIJA, 1915.
onadva šla brzo in obratno. Meni. je polagoma postajala stvar ne-| znosna. Ako bi bil zdrav, bi tekel kamorkoli že. a zdaj pa me tako ; bolnega ni bilo možno spraviti nikamor. V boju. na primer, človek niti za hip ne misli nase. tam ne' pozna niliče strahu, a tu je bilo vse drugače.
"Sediva še enkrat, Jovo!"
"Pa če sedeta tudi onadva?"
"Vseeno, sediva."
"liolje je, ako ustreliva. Bo vsaj konee!"	I
"Ne bilo bi lepo. Vsaka ženska' more, da ju zdaj ustreli. Če bi se vsaj obrnila."
"Pa sediva."
In zopet sva sedla. Izprva sem' gledal v tla, kakor bi hotel jniza-! biti in prezreti nevarnost, a ko-j nečno me je premagala radoved-i nost. V moje največje začudenjeI in razburjenje sta v isti razdalji pred nama sedela tudi sovražna potnika.
"To je strašno, Jovo!"
Prijatelj ni odgovoril, a na obrazu sem bral, da ga polnijo ista čustva kakor mene. Preteklo je zopet nekaj časa, ko smo tako čakali drug na drugega. Videl sem prav natančno onadva pred seboj, kako sta se naslanjala vsak na svojo puško in živahno rarcgo-varjala med seboj. Nazaj s«? niti enkrat nista ozrla.
"Pa pojdiva naprej, brate! Kar bo. bo!"
Vstala, oziroma vstali smo vsi Štirje in šli dalje. Čez nekaj časa sva midva pospešila korake, kolikor so nama dopuščale moči. a isto storila tudi sovražnika. Dan se je počasi nagnil. Šli smo po grebenu in se bližali gozdu. Nova bojazen mi je prešinila dušo.
"Ako prideta onadva v gozd, sta dobra. Jovo! Potem naju lahko vsak trenutek ubijeta."
"A tega vendar * moreva preprečiti. Glej. saj sta že skoro tam J"
Divja jeza mi je vzvalovila kri.
"Pa naj bo konee!"
Prislonil sem puško k licu. pa jo isti trenutek v blaznem srdu vrgel na tla. Onadva sta namreč baš izginila med drevjem in gr-jjovjem goste šume. Midva sva takoj legla na tla.
"Kaj hočeva sedaj?"
"Naprej ne moreva, ker lahko jima je zdaj. da ležeta za grm. se skrijeta in ko prideš tja. ustrelita."
Po dolgem prerekanju sva se zedinila v tem, da se ločiva in greva vsak na eni strani hriba po pobočju kolikor mogoče hitro naokoli. da se sestaneva zopet na drugi strani gozda na grebenu.
"Idi, kakor hitro moreč, da jih prehitiva, Jovo!"
"Da, da. Ajdimo!"
Pobral sem puško iu se spustil po golem rebru precej globoko navzdol. Nato sem pa vsporedno z grebenom hitel med plitvimi jarki, kolikor so mi dopuščale moči. Srce hi i je burno utripalo in obilen pot mi je drsel po čelu. S strahom sem se oziral proti gcuzdu nad seboj, vsak hip sem pričakoval, da začujem v zraku znani žvižg kroglje. Še nikoli nisem bil, kakor sem mislil, tako blizu groba kakor takrat. Na golem pobočju, takorekoč pred puškino cevjo, bolan in izmučen sem tresoč se po celem telesu hitel, včasih skoro drvil naprej, vedno z eno in isto zavestjo v duši, češ, zdaj-le bo počilo v gozdu. Strah mi je vzel vso zavest in peklenska nejasnost in negotovost me je zmedla docela. Ko sem stal vsporedno z gozdovim porobkom na drugi strani, sem si nekoliko oddahnil. V trdni zavesti, da sem prehitel sovražnika, sem plezal navzgor. Tik pod vrhom se je že pričelo grmovje. Prijel sem se za veje, se potegnil kviško, zavil mimo (zaraščenega skalovja na malo stezico in obstal kakor vsekan. Tik pred nosom sta mi onadva prihajala nasproti. Skočil sem nazaj, zgrabil puško, napel petelina, a začul v istem hipu čuden pozdrav :
"E, to so pa naši!"
Nezaupno sem pogledal in povesil roko.
"Zakaj sta v tej obleki?"
"Najine so bile raztrgane, pa sva slekla dva ubita sovražnika."
"Pa kam gresta?"
"Bolna sva in ideva domov."
Prišel je še Jovo in kmalu smo se sprijaznili docela. A kljub temu ostane ta dan eden najstrašnejših mojega življenja", je končal prijatelj Milan svojo povest.
ROJAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB
drŽavah. _____________
i Trije učenci.
I	—0—
Kitajska pravljica.
Med priprostiiu ljudstvom na Kitajskem je najbolj razširjena vera "Fo", katere ustanovnik je polubog Buddlia; višji krogi, državni uradniki in učenjaki pa se držijo vere "Svetnika", kakor se nakratko imenuje Kong-fu-tse I (Konfucij po našem). Živel je o-j koli leta 500 pred Kristom. bil cesarski minister, potem pa je potoval po vsej deželi od kraja do kraja in razširjal svoje nauke. Spremljan je bil vedno od svojih ( učencev, ali značilno: sprejemal i jih je le iz višjih kast. O Konfu-jcijevem občevanju z učenci je i mnogo pravljic. Naj eno povem, j Nekega dne se je sprehajal Konfucij v spremstvu treh učencev visokega plemiškega rodu. Govorili so o raznih poklicih in primerjali njih vrednost z ozirom na okolščine. kako se more v kakem poklicu koristiti domovini. ' Vpraša torej Konfucij, ki je v ' obče imel navado po vprašanjih in odgovorih učencev razvijati svoje nauke, enega izmed treh :
"No tedaj, moj ljubi King, kaj je tvoje mnenje? Kateri poklic s< ti zdi najlepši in vreden, da bi ga nastopil ?"
Nagovorjeni mlad, visok hrust naglo odgovori:
"O mojster, ja</ bom vojak! V boj idem in žrtvujem svoje življenje za domovino. Če pa ne umr-jein v boju in preženemo sovražnike, bomo mi vojaki storili našo domovino še enkrat tako slavno kakor je že!"	t J$
"Da, da", pravi Konfueij. "vem, v tvojih žilah se pretaka kri staroslavnega junaškega rodu in tudi tvojih činov se sme naša ljubljena domovina po pravici veseliti!*'
Potem se obrne k drugemu, ki se je odlikoval z nenavadno zgovornostjo: "Moj dragi Hung, kateri poklic bi pa bil najljubši tebi?*'
"O moj učenik". odgovarja nagovorjeni, "nisem prijatelj bojev. Vojna mi je zoperna. ker ugonab-Ija narod in ovira duševni njegov napredek. Pa če bi vendar prišla taka nesreča nad našo domovino, šel bom od province do province, od kraja do kraja in navduševal bom može, tla prejkoslej zapodijo napadalce. Ko bo se pa potem sklepal mir, bom porabil vso svojo zgovornost, da bo Kitaj dosegel kar največ ugodnosti. To so mojo srčne želje!"
Konfucij poučuje: "Tudi tebe moram pohvaliti; ti boš diplomat! Oni želi služiti domovini z dejanji, ti z besedo. Le marljivo nadaljuj svoje vaje v zgovornosti, odpira se ti lepa bodočnost!"
Nato se obrne k tretjemu: "In zdaj še ti povej, moj Tien, kako boš služil domovini?"
Tien je bil zelo mlad človek, milega, mirnega značaja ter zavoljo njegovega človekoljubja, pobož-nosti in ponižnosti ljubljenec Konfucijev in vsega ljudstva. O-tožno zre zdaj k zemlji in ker mora, odgovarja:
"Kaj mi še preostaja! Ti sam. o moj učenik, si že priznal, da je najvišja slava: biti ali vojvoda ali kot govornik delovati za domovino. Eden se bojuje, drugi posreduje in napravi mir. Zame ni posla več!"
Konfucij pa ga vendar spodbuja z ljubeznjivimi besedami:
"Spomini se, moj sin, koliko je prekoristnega, lepega in vzvišenega dela na zemlji! Ali res tvoj razum ne najde ničesar, ki bi bilo vredno tvojega blagega srca?"
"Da, zares!" vzklikne ves žareč radosti Tien. "Postal bi svetovalec našega cesarja. Slikal bi mu vso grozo vojne in ves svoj vpliv bi uporabil v to, naj bi vlada vsa svoja dejanja in nehanja tako u-ravnala, da bi ne mogli nikdar nastati spori med narodi, da bi torej nikdar vojne ni bilo!"
"In potem bi za tvoja součenca ne bilo več posla. Častitam ti, moj Lien!" pristavi Konfucij, ves gi-njein zroč na svojega ljubljeuca; potem kakor do neskončnih daljav prihodnosti zamaknjen nadaljuje satnogovor: "Ljubezen bo prišla iz nebes, — nova zapoved bratoljubja bo razglašena, — med kralji in narodi zemlje bo zavladal večni mir!" _. F. S. Šegula.
pozor, slovenke!
Službo dobi Slovenka v kuhinji v "Boarding house". Plača $25 do $30.
Ludwig Slack, Box 972,	Lead vili e, Colo.
(14-19—6)
Iščem JOSIPA DE REVO. Pred S meseci sva bila skupaj v Fort Hill, Pa., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Doma je iz Begun pri j Cirknici. Prosim cenjene roja-! x ke. če kdo ve za njega, da mi;'
i	naznani, ali naj se sam javi. —jj e Jacob Kotnik. 5516 Cirrz Ave., i
Cleveland, O.	(14-15—6)r
e	M AXIf A1CLLO.
l' Rojakom v državah Illinois in i i
e Wisconsin naznanjamo, da jih bo- j j
~ de obiskal naš zastopnik	t
k i
* ^^^HH
ii	■hb^i
h	wwtm '
" ^ fBBB '
~ m fe^f^ m S '
i. 1 lljfcSf8** sM i 11 iHBBWfr ^ ^pRj
l- I
h „--
1	Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naroč-j nino za list "Glas Naroda" in iz-| c dajati pravoveljavna potrdila. Ro-Ji lakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo 'Glas Naroda'.
;t ' i 3	; i
Iščem svojo ženo, katera j«' že t pred (> leti pobegnila z MATI-j JEM KRIŽMANOM. On je do-' ma iz šentjurske fare ob Tabo-i ru. Nje rodbinsko ime je TK-^ REZIJA CENIŠEK. Prosim ce-! () njene rojake, če kdo ve. da mi
2	javi, dobi £5 nagrade, ;ili naj se'
sama oglasi. .Jaz jo ne bom nad ;| legoval, tfinviif zvedel bi rad. U če je dobila ločitev; č" ne, bom j pa jaz potrebno preskrbe}, ker nameravam še enkrat stopiti v zakonski jarem. — Joe Mering. i Box 'J6. Somerset, Colo. } (ii-i4—6)___|
- Rad bi izvedel za naslov svojega? i bratranca JOIIXA ŠTIMLC.
Doma je iz Osilniee. V Združe-; 'i niii državah biva kaki dve leti." in sicer% n-kje v državi New ; York. Prosim cenjene rojake. ; 1 če kdo ve za njegov naslov, da ! 1 ga mi javi. ali naj se pa sam f oglasi. — Tony Kalčič (doma t od Papežov), llox 11. "Winter-! 1 burn. W. Va.	(11-14—6 'i
Pojasnilo.
Lopov svojemu tovarišu: — Ti. kaj je premoženje misli in duha?
— Ce ves. kje stoji blagajna, če veš. kako se odpre, če ni nikogar poleg ... to je premoženje misli in duha.
HARMONIKE
k.t<i«c»k«i ma MIMMI k H aalallUk Muk, « Ml tavata« ta bumIJIto. T pownrW —Jf-»Jtlrm mklo »oilje, kir hw aa4 KI
»4 nok&J ▼ tem po*I-j It iitol ▼ rr»-laatnat* «omu. V »c»ra.r*x mam tru|ik» tekc? vsa 4-ust karmasOt« a* rcAiTOAK r« «•!« fca&are&a »a« m »a^al^iiii nnfeial
JOHN WENZEL, g- Ci tU Olrrftland. Ohio.
Radi važne zadeve želim seznati za naslov ANDREJA MIIIA-LIČ, ki je bi! pred 6 meseci v Racine, "Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, a!i naj se
sam oglasi. — John Mihalič, 2927 Wyoming St., St. Louis, Mo.	(11-14—6;
i Kje se nahaja moj znanec AN-1 TON BRUS? Doma je iz Hote-i deršiee in sedaj se baje nahaja nekje v Montani. Če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi.— Herman G. Buz, Box 42, Coal Creek, Colo.	(11-17—G)
i
j* a Jar jr kak-j ArcStvo nameniano kopiti bao	iuUt», r<>g*Ms
3 icbaon infUjmenlo, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, rariiico, prir«?* p««1 it J , n« kupite prej nikjer, da tadi mene ta cen« Tpratiate UoraB-toe * M iUm le 2c. pa ai bodete prihranili dolarje.
Cenike, veo vrst poiiljam hrespiaAno. Pii'fce pc»j.
i IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
t _ • ■——-----—
m^^^^to dobite "GLAS NARODA" skozi štiri ^^^^^^^^^	mesece dnevno, izvzemši nedelj in po- . ^
•	stavnih praznikov. "GLAS NARODA"
^^ MS	izhaja dnevno na šestih straneh, tako,
Men	da debite tedensko 36 strani berila, v ^
i	BS	mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih
■ y HR	mesecih. "GLAS NARODA" donaša
dnevno poročila z bojišča in razne sli-I ■HHHI ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo " n ^ 113,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. [Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
•	'• ——— ---- —----^fW ^wv-^w ^VV^
Za celi život,	j
|	Še je najti hvaležne ljudi na svetu. Eden teh je Mr. Spiro V. Marich iz	g
S	Stewart, Idaho, ki nam je poslal sledeče pismo:	^
?	^Ity^" "Trinerjevo Ameriško	S
z	Elixir grenko vino, ka-	^
J	^ ^^ mojega naročila, je dc-	£
f	S ^^^^ ^aZ Sem S0"	«
|	v $7 glasno z vašimi navodili.	^
|	. 1/ Priznati moram, da je	S
?	V ^jf ' to vino zel° koristno	?
I	^tefc^ ^ sredstvo, — ne le za en	£
i	^^^^^^^^ ^^^ Lahko rečem, da je vaše	f
|	' ^^ ^ ^ zdravilo najboljšeizmed	|
|	^ x ^ Stewart, Idaho",	f
S	Nepobitno dejstvo je, da je ta dobroznani preparat	£
I	Triner-jevo Ameriško Elixir grenko vino	|
S	zelo koristno, ker izčisti telo, ne da bi ga oslabilo. Ojači in regulira prebavni	Ž
4	sistem ter ga vsposobi, da sprejme in prebavi toliko hrane, kolikor je telo po-	t
5	trebuje. Pomaga tudi pri obnovi krvi in ojačenju živčevja. Odstrani zaprtje in	£ *	ustvari dober, popolen tek.	$
j!	Cena $1.00. V lekarnah.	5
jj	Joseph Triner,	I
!;	izdelovalec
I	1333-1339 S. Ashland Ave., - - Chicago, 111.	|
3;	Popolnoma boste zadovoljni s Triner-jevim linimentom, ako boste drgnili	S
g	z njim mišice ali sklepe, podvržene revmatizmu ali nevralgiji.	J
s!	. Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 60c.	y
^ *---- ---— ----------------------------Au« Au, AuA ____m ____ _____.T
Senca meca|
ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA L	S
Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda
prevel G. P.	jj^
^hj^i^j^i aaj^i	AAJ^I ^^JJI	a VL
(Nadaljevanje).
Na \ 7.jr(Mlaj drupe«ra dne. ko je bilo '"mrtvo morje," se je rbrala množica vaščanov prav pod velikansko pečino, na koje vrhu j« st.il velikanski Menhir. Zroei navzgor, so videli navpično steno konglomerata iu granita, dostopno le nogern koze, ki se je pasla tam in previdno stopala od mesta do mesta. Bila je .launedik. že j znana eitateljein. Od časa do časa se je ozrla navzdol, se eudila množici ter nato zopet nadaljevala s svojim poslom.
I*ra\ ob vznožju pečin«* so h žali ostanki zemlje, ki se je bila ' i <llr rala zgoraj, a o truplu liohana (Jwenferna ni bilo nehenega sle-tlii. < M» \isoki plimi j<- segala voda prav do sem iu raditega se je domnevalo, da je voda odnesla truplo.
Pipriae in njegovi orožniki so v spremstvu korporala Derval preiskali vsako dupliuo in vsako razpoko v p«'«"-ini. Proklinjali so in brskali, a nobenega sledil niso mogli najti. Ženske so stale v skupinah ter se pogovarjale. Na morju pa ji* bilo vee eolnov, ki so iskali truplo.
Tudi Marcela je bila prišla, z vso bolestjo, skrito v srcu. Odkar jo bila v pretekli noči omedlela, je malo jokala ter komaj i/pregovorila besedico. Prevee jo je bila prevzela groza in ni še mogla popolno-ma razumeti obsega svoje bolesti..
Ljudje, ki s«, se zbrali pod pečinami, pa so sklenili tako.
Kolutu se je moral ubiti ob padcu, predno je dospel do dna. Iv> padel v vodo. se je truplo potopilo iu valovi so ga odnesli v bolj i.'Ioboko vodo. Prav malo upanja je bilo. da se ga bo našlo pred po-' tekom pur dni.
Med nami samimi rečem. — je govoril Pipriae. — da je prav ' dobro, da tu \ morju kol pa gori v zemlji, s krogi jo v srcu. 1'streljeii J bi liil in on je vedel to. Xe smete pa reči, da ga je ustrelil Pipriae ... Ni bila moja krivda. Dolžnost pa ostane dolžnost! ...
Mikel Grallnn. ki je bil tudi v družbi, je pritrdil. Pošteni Mikel I je bil neutrudljiv v vsakem oziru. Pomagal je pri splošnem "Iskanju ■ n Mareelo je na vse načine prepričeval, da se Rohau ni mogel rešiti, j P»il je malo preveč neumoren in vspričo tragike dogodka malo preveč dobre volje.
Marcela je kmalu zapustila množice ob vznožju ter šla naprej < li bregu, v smeri proti koči matere Gwenfern. Solnce je padalo na morje in na njen obraz, a ona se je zavedala h* težkega bremena, ki ji je težilo srce. Vstopila je v kočo ter našla mater Gwenfern sedečo ob ognjišču. Obraz udove je bil trd in brez solza in ustnici sta bili sklenjeni. Poleg nje. ob ognju, je stal Jan Goron. ki je govoril z njo;
>	tihim glasom. Ko pa je Marcela vstopila, je naenkrat obmolknil.
V resnici čudno je bilo. da ni kazala udova nikakega znaka prevelike žalosti. Novica o velikanski katastrofi je torej ni pretresla.
Tiho kot duh se je približala Marcela ter sedla poleg udove k ognju.
—	Nobenega upanja ni, — je rekla s pritajenim glasom. — Vse je res. kar pravijo, teta Loiz!
Noben vzdih ni prišel iz prs udove. Goron. ki je kazal vse znake velike nervoznosti. se je ozrl na Mareelo ter rekel:	j
Bil sem tam zjutraj pred vsemi drugimi, a nisem mogel najti nikake sledi. V resnici strašna smrt . . .!
Petindvajseto poglavje. JUNIJSKO SLAVLJE. — PRIKAZEN.
Mesee dni je poteklo od onega znamenitega dne. ko se je završil na pečinah boj in napočilo je jutro junijskega slavlja. Vse je bilo v l vet ju iu nebo je bilo zlato svetišče, prožeče se nad srečnimi ljudmi. —	I
Na poljanah za pečinami je bila majhna dolinica in v tej dolinici je si a I dolmen. K temu dolmenu pa je privrela mladina iz Kromlaix. -s petjem in godbo kot v starih časih v grški Arkadiji. Zbirali so se mladi možje, deklice iu otroci ter so bili izključeni poročeni obeh I* polov. Sla vije je bil praznik mladosti in devištva ...	I
Vsak mladenič, ki je znal igrati kak instrument, je bil v službi. Alain Derval je bil tam z novo piščalko, katero je pred kratkim kupil v St. Gurlott in Januick je prišel s svojim godalom na meh. Poleg ,Januickovega godala pa jih je bilo še veliko drugih. Krog dolmena se je zbirala množica praznično oblečenih deklic in dečkov. Igrali so raznovrstne igre ter s,- zabavali na vse mogoče načine. Med glasove godbe NO se mešali radostni kriki in visoko v zraku je bilo vse polno fkrjančkov, ki so žvrgoleli za stavo.
Naenkrat se je približala tem gručam iz smeri od Kromlaix majhna procesija, katero je otvarjala gruča otrok. Za njimi pa je prišla
►	kupina mladih mož. ki so nosili na svojih ramenih velik stol. na katerem je sedel«, vsa pokrita s cvetlicami. Guiueveve. Poleg nje pa je korakal, vesel kot vsi ostali, oče Roland, mali župnik.
Navzočnost duhovnika ni prav nič kvarila idile. V živopestrih barvali je bilo komaj opaziti njegovo črno suknjo. Mali župnik ni bil kvarilec zabav ter se je z navdušenjem vdeležil vseh iger.
Kljub temu pa je bilo prvič, da se je župnik iz Kromlaix vdeležil take slavnosti. Slavlje je bilo poganskega izvora iu v številnih fa-jali naravnost prepovedano.
Ko je dospel sprevod do druidskega kamena, so postavili mladeniči breme na tla. .lan Goron je bil eden izmeti nosačev. je dvignil Guiueveve v svoje naročje ter je posadil na vzvišen prostor med gručo deklic.
Ko je minulo nekaj časa. je dvignil oče Roland svojo roko in vse je utihnilo. Vse se je obrnilo proti njemu . . .
Obraz očeta Rolanda je postal resen. Pričel je govoriti:
—	Dečki in deklice! Ali veste, kaj me je prineslo semkaj? Ne morete uganiti, kaj ne? Zato vam hočem povedati. Zelo priprosto je tin zelo žalostno. Prav imate, da se veselite, — a se je tudi treba spo-'
min jat i mrtvih. —	|
Tako rekoč
se je oče Roland hitro prekrižal in isto so storili vsi
v krogu.
—	Žalostni* stvari so se završile. odkar ste se zadnjikrat zbrali na tem mestu. Veliko jih j«* odšlo v vojno, drugi so umrli ter leže pod
xemljo
in tretji zopet so bolni. Jaz pa hočem govoriti o nikomur teh,
temveč o ubogem mladeniču, ki je bil lansko leto vaš kralj in ki je sedaj — oh Bog! — k j.* je sedaj? Tpajmo. da leži ob nogah sv. Gilda-, >a samega in Blažene Device!
Zopet se je pokrižal in za njim vsi ostali. Nekateri so bili videti '.zalotit
ni. drugi brezbrižni, a vsi so vedeli, da govori oče Roland o
Rohann Gwenfernuu	|
Navada je bila. da si je mladina vsako leto izbrala iz svoje srede "kralja in kraljico, ki sta vodila celo svečanost. Preteklo leto je bil
Roban kralj in Marcela kraljica ...
Nočem hvaliti ali karati onega, ki je Sel. Morda ni imel prav 'ter bil nespameten. Prihajal pa je iz dobre družine in veselje je bilo
opazovati njegovo moč. No, sedaj je mrtev in konec je vsega. _
1*1 ir in pokoj njegovi duši! — Sedaj, ko ste tako veseli, ne pozabite nanj in na ubogo Mareelo Derval, ki je bila njegova kraljica in ki je gotovo preveč žalostna, da bi se danes vdeležiU slavlja.
Sedaj
je vse nazdravljalo župniku, a v veliko začudenje tega
samega, se je dvignila Marcela v lastni osebi ter se mu približala. Ni nosila žalne obleke, a njeno lice je bilo bledo in potrto.
—	Tukaj sem. oče Roland. — je rekla.
—	Blaženi svetniki! — je vskliknil mali župnik. — Dobro, dobro. Mareela. da se oprostiš tuge: to je junaški in jaz sem vesel!
Kljub temu pa je bil župnik zelo resen. V svojem srcu je mislil, da je Marcela brez vsakega čuvstva in rajše bi videl, ako bi Marcele ne bilo tukaj .
—	Sprva nisem mislila priti. — je rekla ter stopila še bližje. — *in Guiueveve me jo prosila in konečno sem privolila. Radi Guiueveve sem priša in radi Jan Goroua. Nečaka Rohana danes ni tukaj in ga nikoli ne bo. a jaz vem. kaj bi bila njegova želja. Želel bi. da je Jan Goron kralj in Guiueveve kraljica. To je tudi moja želja.
Nastal je trenutek molka: nato pa je bilo čuti ploskanje rok in klice: — Da. da! — »ločini je bilo le malo opozicije, ki j«* kričala: — Ne, ne! — t Via stvar pa je bila »lomen jena že vnaprej iu raditega je ;udi spremil Goron svojo Guiueveve na to mesto.
—	Božji blagoslov naj l>o s teboj. Marcela Derval! — je rekel župnik. — Dobrega srca si! Guiueveve pa je tudi dobra deklica! Torej. deklice in dečki, ali je to vaš izbrani par!
Pritrjevanje je bilo splošno. Guiueveve pa je. sedeča na prestolu. vc vživala časti svojega novega dostojanstva, vsa srečna in pokriM j z cvetlicami. Poleg nje pa je stal Jan Goron ter zrl nanjo /. ljubeznijo ju občudovanjem.
(Nadaljuje se).
Dr. Josip V. Grahek
«! EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. V
Zdravim vse bolezni ooočke, ženske in otročje. Ml East Ohio St., [Allegheny] N S. Pittsbvrg. Pa
'AMBnstl Hotela Pivlinn — Kar fttev. 1. T. s Id 4 vwlio naravno dri moie hiša
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
j	(IZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) NfeSR HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m (wE& ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red-i )M& nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na-' S) j M lih HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri	|K
/K.	THE AMERICAN TOBACCO CO..	JhSK
ll&v Premium Dept. 490 Broome SU New York. N. X. yjgiTr ItfSfev (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.)	yyVj Dj
I	Velika vojna mapa |
IS vojskujočih se evropskih držav, j»\
IP Velikost Je 21 pH 28 palcih. |1
ijtj;	r- Cena 15 centov, flp—i	fc |
4	&	Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, j m > • ^ koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.	f 2£ V zalogi imamo tudi j m i
i g Novo stensko mapo cele Evrope. \n\
i j	Cena ji je $1.50. -	<B>
5	Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih J 2 t \ [i držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, «S ► m Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in j ti!
(**» vsak stane BO centov.	5j *
<	Naročila in denar pošljite nai	; u;
II	Slovenic Publishing Company, i 1j
g 82 Cortland t Street,	New York. N. Y.
J Najmodernejša I
TISKARNA I
I	"GLAS NARODA" 1
m
Uvrfuje vsakovrstne tiskovine po nliklh ceask. ■
Pete ifc—a.lmfaie prnoii f drag jrf^	|I
UtaQako orfanlrirans«	H
Poaefcaoct m iriftnia yarfla. ekrttuca, fmt*\, mM iH, I
'	Vsa naročila poiUit« M?	■
|| Slovenic Publishing Company, I
82 Cortlandt Street,
New York,.& Y* I
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DME VNIK.
3
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, "Wiseonsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik.
Mr. OTO pezdir,
ki jo pooblaščen pobirati naročnino i;i izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thi Bureau of lad utrle« and Immigration" ca državo New York varuje ia pomaga priseljencem, ki »o bili osleparjeni, oropani ali s katerimi ae je alabo rav-aalo.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeai od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljeval. eev, kažipotov ia posestnikov gostiln.
Daje se informacijo ▼ naturall-zaeijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali g priseljenci na Ellis Islandu ali pri Bsrge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)" BUREAU OF INDUSTRIM
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkus Sf East 29th St., odprt vsaki dam od 9. are zjutraj do 5. popoldne la » srodo svečar od 8. do It. m.
POZOR ROJAKI!
Najbolj u-	^tfttflB^fcT
■peš no ma- /T,. i žilo 7.a žen- T ^tBr ske in moške jMHS^ , V
lase. kakor tu- w§9	Z I^^^B^^^H
di za moške ^_ffjf brke in brado, j Iflr 9n Ako ne rabi to	J»7
mazilo. ira- |mu ^ mit, stejo v fi te-
dnih krasni, ^^^jsaa^^QlMBfi^^^^g
lasje.
'moškim ^^^^^^^^^^^^
krasne brke
brada nebo- /jmb^BJS^^^^^H^KBHHu
do odpadali in ' ne osiveli. Revmatizem, koetibol ali trganje v ro-l kah. nojrah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim.
rane, opekline, bule. ture, kraste in grinte, potn« 1 noge, kurje oči, bradovire. ozebline v par dneh ■ popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pifiite takoj po
cenik in knjižico, pošljem zastonj.
i	JAKOB WAHČIČ,
1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
F"63"™**
R Veliki vojni atlas |
U vojskujočih se evropskih dj?av in pakolonij-S	sldh posestev vseh yelesD.	j
H	Obsega 11 raznih zemljevidov.
S zotih straneh in vsaka Btren je 10^ pri 134 palca velika, j
M	Cena samo 25 cen«ov.
| Manjši vojni atlas j
I	obsega devet racnih zemUcvidor
1 hB straneh, vsaka Rtran 8 pri 14 palcev. |	Cena samo 15 centov.
I Til »emljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak I lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število pre- | bivalcev držav in posameznih meBt. Ravno tako je povsod j tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna j države.
Pošljite 26c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov ■ I In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas Pri večjam ! j odjemu damo popuBt.
I Slovenic Publishing Company, i
^^ Cortlandt Street,	New York, N. ^^
^RjHfert ® ®	NAJBOLJŠA &<*> & &'
~ SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s bo-^wpjj^ry	delovanjem več strokovnjakov, je
založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ▼ platno vezani $1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobijo ijSwC »to t podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Qair Ave., N.
Qqmpagnle Generale fiaosatiaDiip
(Francoska parobrodna družba.)
Olriktna (rta do Havre, Pariz«, Švica, fnomesta Id Llfibljani
»AiraOVENCK •	"LA SAVOB*	"LAJLOCftAlMI	tAVKANCI
■adraHhka	+rn vtiaka	a4M«iUta	ll m II I
SE^te^^^^i^F"^BBMBPrg Hnv-
■^M mm m
MCUci«on, "la Tamine", "Kockambeaa" in "Riigara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl •»., Bhiiekrongk Billdlaf. PoVtnl parnild odplnjejo vedno ok sradak fta pristaalMtf BlavBo
•T. W. m.
V.	m
I
%	Zanesljivo pride sedaj	|
K denar v staro domovino.	jjj
S? Do 4obrega( sem [se prepričal, dajidospejo denarne pošiljatv«	d
Ih Gt-^w	m
g	tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre-	tt
15	bujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
£ Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom	J
m	in znancem t staro domovino;	*]
k 100 K velja sedaj $16.50 s poštmno[]vred.	n
i FRANK SAKSER	|
|	82 Cortlandt Street, New York, N. Y.	|
| 6104 St. Clair Ave., Oeveland, Ohio.	|
GLA.-S	i:. ■;. ... ;A. i.:\