PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
intecchi 6 - PP 559 40) 7796-600 '894 PD 4 1/772418
urevored 24 inaggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 141 (14.232)
Trst, sobota, 20. junija 1992
Mandatar za sestavo nove vlade začel svoja programska pogajanja
Amato požel prvi uspeh
KD, PLI in PSDI zadovoljni z mandatarjevim pristopom - Priznanja celo s strani opozicije Republikanci že razmišljajo, da bi se vrnili v vlado - Zahteve po združevanju sorodnih resorjev
RIM — Mandatar za sestavo nove italijanske vlade je lahko zadovoljen z obračunom prvega dne pogajanj s parlamentarnimi skupinami. Tako imenovana »Amatova metoda«, s katero mandatar v odkritem razgovoru s strankarskimi prvaki prikazuje svoj program, ne da bi vnaprej določal zavezništva, je naletela na odobravanje tako v vrstah KD kot pri socialdemokratih in liberalcih. Pozornost pa je vzbudila celo med opozicijo. Garavini je za Gibanje komunistične prenove povedal, da je Amato »previden, a ne pesimist«, da hoče razširiti parlamentarno podporo preko plotov stare štiris-trankarske koalicije. Vsekakor pa bo SKPiz-vajala ostro opozicijo do Amatovega gospodarskega programa, ki nadaljuje po stari logiki. Tudi Fini je za misovce izrekel priznanje Amatu, a napovedal odločno opozicijo pri vseh postavkah programa, s katerimi se misovci ne bodo strinjali.
KD, PLI in PSDI pa so pripravljeni podpreti Amato v poskus uresničevanja »vlade najširše parlamentarne razpoložljivosti«, kot je to navedel tajnik PSDI Vizzini. Skupaj z Altissimom je poudarjal zahtevo po »prožni« vladi, ki bi se znebila odvečnih minis-
trov in ki bi odražala najširšo parlamentarno podporo. Forlani je po dveh urah pogovorov z Amatom navedel, da bo KD pošteno podprla Amata in njegove napore, ker so njegova stališča sprejemljiva za demokristjane.
Po tem prvem dnevu pogajanj prihaja do premikov tudi v republikanskih vrstah. Tako je Adolfo Battaglia v lastnem imenu včeraj navedel možnost, da bi se PRI vrnil v vladno večino, če bo z Amatove strani prišlo do »dovolj spodbudnih premikov«. Glasilo PRI pa je v včerajšnjem uvodniku vsestransko hvalilo Amatove osebne vrline. Po vsemu sodeč republikanci pogojujejo podporo Amatovi vladi z jasnim in odločnim sanacijskim programom za italijansko gospodarstvo.
Glede same vladne strukture pa že postaja jasno, da bodo razne dosedanje resorje združili. Tako naj bi zunanje ministrstvo odgovarjalo tudi za vprašanja emigracije in politike Evropske skupnosti. Prav tako bi lahko združili ministrstvi za proračun in zaklad, ministrstvo za industrijo pa bi odgovarjalo tudi za državne soudeležbe.
Occhetto zmagal nad reformisti
RIM — Medtem ko Amato žanje prve uspehe pri tkanju nove programske vladne večine, pa Occhet-tova DSL doživlja težke trenutke. Tajniku je v vodstvu stranke že res uspelo preglasovati »provladne« reformistične predstavnike, a to nedvomno še poglablja prepad med raznimi dušami nekdanje partije, saj reformisti ne bodo sodelovali v strankinem tajništvu.
Occhetto pozdravlja umik Craxijeve kandidature, a v Amatovem poskusu še ne vidi vlade »pravega preokreta«, ki jo potrebuje država. Prav zato ni varčeval s kritikami na račun ljudi, ki hočejo podpreti Amatove napore in odločno branil strankin »pluralizem« pred frakcionaštvom.
Razprava v DSL se bo nadaljevala še prihodnji teden, že sedaj pa je jasno, da so se odnosi dodobra skalili in da na dan prihajajo stari grehi, vključno s podporami, ki jih je nekdanja KP1 prejela od nekdanje Sovjetske zveze.
Davke lahko plačamo do konca meseca
RIM — V davčni prijavi (obrazec 740) izračunane zneske, ki bi jih morali vplačati do včeraj, lahko poravnamo do konca meseca. To je sinoči sklenila vlada, ki je prav tako do konca meseca podaljšala rok za poravnavo davčnega odpusta.
Ukrep bi nedvomno bil hvalevreden, če bi ga sprejeli pred dnevi in ne sinoči, ko je večina poštenih davkoplačevalcev že poravnala svoj »dolg« do države. Nespremenjen pa ostaja rok za izročitev davčne prijave, in sicer do konca meseca. Prav ta razkorak med datumom plačila in izročitve, ki je bil skregan z zdravo pametjo, je bržkone botroval včerajšnjemu vladnemu sklepu. Z njim pa je vlada ponovno nagradila »prebrisance«.
Evropa daje na razpolago OZN svoje vojaške sile
BONN — Zahodnoevropska unija (UEO) je pripravljena posredovati kot večnacionalna vojaška sila pod vodstvom Varnostnega sveta OZN in v sodelovanju s Konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, da bi zagotovila mir in stabilnost v krajih, ki jih pretresajo spopadi in krize.
To so sklenili obrambni ministri devetih članic UEO v Petersbergu pri Bonnu in s tem v bistvu dali na razpolago Varnostnemu svetu svoje konvencionalne sile za gašenje morebitnih požarov na evropskih tleh.
Že prihodnji teden se bo sestala posebna skupina UEO zadolžena za balkanska vprašanja, ki bo skrbno proučila vse vidike morebitnega vojaškega posega. Prav spopad v BiH bo preizkusni kamen za UEO, ki ne more biti več »razoroženi prerok«.
Borbe in spopadi so včeraj zadevali celotno ozemlje Bosne in Hercegovine
Zaradi krvave in nesmiselne vojne v Sarajevu ljudje umirajo od lakote
(Telefoto AP)
V Sarajevu je te dni kruh zelo dragoceno blago
LJUBLJANA — Krvavi in nesmiselni vojni v BiH, ki najbolj prizadeva nedolžno civilno prebivalstvo, ni videti konca. Celo nasprotno, kljub številnim premirjem, sklenjenim ob posredovanju mednarodne skupnosti, se spopadi nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo na osemdesetih odstotkih bosanskohercegovskega ozemlja.
Tako je bilo Sarajevo včeraj vnovič tarča silovitega obstreljevanja in napadov srbskega topništva in pehote. V mestu so dopoldne razglasili tudi preplah pred nevarnostjo letalskega napada. Granate so padale po vseh delih že doslej porušenega Sarajeva, najhuje pa je bilo na Baščaršiji, Pofaličih in na Grbavici. Zgodaj zjutraj se je začel močan topniško-pehotni napad na časopisno-založ-niško podjetje Oslobodjenje. Pe-
hotni boji so divjali na območju Dobrinje in v delih občine Center. Med včerajšnjimi napadi na mesto, v katerem so ljudje že začeli umirati od lakote, sta po nepopolnih podatkih izgubila življenje dva otroka, več ljudi pa je bilo ranjenih.
' Včeraj so v Sarajevu sklenili še en sporazum o deblokadi sarajevskega letališča Butmir, ki naj bi ga prevzele zaščitne enote ZN. Eden izmed podpisnikov sporazuma, član predsedstva BiH Stjepan Kljujič je dejal, da bodo sarajevsko letališče odprli do 22. junija, v nasprotnem primeru ga bodo bo-sansko-hercegovske sile skušale zavzeti s silo.
Po agencijskih poročilih so tudi v številnih drugih krajih BiH iz-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Monzi aretacije med upravitelji
MONZA - Karabinjerji so včeraj aretirali pet bivših občinskih upraviteljev iz Monze v okviru preiskave o podkupninah, ki tokrat zadevajo popravitvena v središču tega mesta. Med aretiranci najbolj znana osebnost Francesco Ri-volta, ki je bil podtajnik KD do prihoda komisarja Bodrata. Bil je tudi deželne svetovalec. Ostali aretiranci so trije občinski odborniki Paolo Me-regalli (KD), Claudio Teruzzi (PSI), Giuliano Salvi (PSI) ter občinski svetovalec Francesco Ironi-co, prav tako PSI. Izdali so zaporni nalog tudi za nekdanjega občinskega svetovalca Filippa Api-cello, ki je bil vpisan najprej v KD in potem v PSI ter za arhitekta Bruna Tremolado.
Preiskava zadeva restrukturacijo zgodovinskega jedra Monze, ki jo je občinski odbor odobril leta 1986, upoštevajoč zakon, ki omogoča popravila tudi v nasprotju z urbanističnim načrtom.
Na petkovem referendumu ni prišlo do »danskega sindroma«
Irska je podprla Maastricht
DUBLIN — »Danski sindrom« ni okužil Irske. To lahko razberemo iz začasnih rezultatov petkovega referenduma, na katerem so se Irci odločali, če pristopijo k sporazumu iz Maastrichta. Po zadnjih podatkih je za sporazum glasovalo 67 odstotkov volilcev, 33 odstotkov pa jih je bilo proti, ko so pregledali glasove 19 od 41 volilnih okrožij. Nasprotniki irske evropske integracije so včeraj priznali svoj poraz, saj definitivni rezultati ne bodo bistveno spremenili sedanjega začasnega razmerja.
Štiri glavne irske stranke, ki so podprle sporazum iz Maastrichta, so pred referendumom navajale, da bo imela
Irska z integracijo samo koristi, saj je že sedaj deležna podpor vse Evropske skupnosti. Nasprotniki sporazuma so pogoreli, kljub na Irskem zelo občutljivi temi, saj so trdili, da bodo na Irskem prej ali slej morali prilagoditi irsko zakonodajo evropski tudi glede prekinitve nosečnosti, ki je na Irskem prepovedana. Po vsemu sodeč ta argument ni dovolj prepričal katoliških Ircev, še manj pa argumenti levice, ki je trdila, da bodo Irci plačali težak davek pri evropski integraciji.
Povsem razumljivo so se v ostalih državah Evropske skupnosti oddahnili, saj si Evropa po danskem ni smela pri-
voščiti še enega neuspeha. Portugalski zunanji minister Joao De Deus Pinhei-ro je prepričan, da bo irski zgled pozitivno vplival na odločitev volilcev v tistih državah, ki bodo o pristopu k sporazumu iz Maastricta odločale na referendumih.
V pričakovanju vrha Evropske skupnosti v Lizboni prihodnji teden, se bodo že danes v Luksemburgu sestali zunanji ministri dvanajsterice, ki bodo razpravljali predvsem o proračunu, a bržkone tudi o irskem rezultatu. Nedvomno pa bodo ponovno poskušali odpraviti zaplete zaradi danske zavrnitve sporazuma iz Maastrichta.
V zaporu devet uslužbencev KZE, kjer je bil zaposlen tudi Sebastiano Corrado
• Bosna
Vrsta aretacij v Kampaniji po umoru svetovalca DSL v CasteBammareju
CASTELLAMMARE Dl STA-BIA Preiskovalci iz Castellam-mareja, tako karabinjerji kot policija, so včeraj aretirali 9 oseb, uslužbencev Krajevne zdravstvene enote 35, ki jih obtožujejo združevanja v zločinske namene. Njihov namen, pravi obtožnica, je bil izsiljevati, podkupovati, izkoriščati službeni položaj in krivo pričati. Gre za razvoj preiskave o umoru Sebastiana Corrada, občinskega svetovalca DSL in uslužbenca iste zdravstvene enote. Med preiskavo so preiskovalci odkrili celo vrsto neporavilnosti v delovanju KZE 35.
V teku preiskave so tudi zaplenili ogromno količino dokaznega gradiva, delno na sedežu KZE, delno v stanovanjih ljudi, ki so jih včeraj aretirali.
Preiskavo je koordiniral neapeljski državni pravdnik Vittorio Sbordone, pomagala pa sta mu njegova namestnika Lucio Di Pi-etro in Arcibaldo Miller. Sodnik za preliminarne postopke Genna-ro Costagliola je izdal zaporne na-
loge za naslednje ljudi: Giuseppe Corcione, upravni koordinator; Bruno Ardore, odgovorni za osebje; Vincenzo Varone, odgovorni za tehnološke naprave; Cristofaro Sessa, odgovorni za inventar; Leopolde De Martino, odgovoren za tehnične službe; Michele Vitale, odgovorni za gradbeno vzdrževanje; Francesco Maiello, odgovorni za vzdrževanje; Francesco Paolillo in Salvatore D'Amato, ki oba delata na skrbništvu.
Pred kvesturo, kjer so včeraj zaslišali vseh 9 obtožencev, se je zbralo dokajšnje število ljudi, ki so obtožence dočakali s psovkami in žvižganjem.
Deželno tajništvo Kampanije in neapeljsko pokrajinsko tajništvo DSL v svojem sporočilu pravita, da je preiskava pripeljala do presenetljivih zaključkov, obenem pa ugotavljata, da je DSL že pred časom opozorila na perverzni sklep interesov, ki se zapletajo v tej pomembni KZE. Sedaj je treba nadaljevati po tej poti in povsem osvetliti ozadje, v katerem je prišlo do umora.
Aretacija Francesca Paolilla, ki je zaposlen pri KZE št. 35 v Castellammareju
Ponaredki brez političnega ozadja
LJUBLJANA — Doslej znani podatki obsežne preiskave v zvezi s pojavom in razpečevanjem ponarejenih tolarskih bankovcev ne potrjujejo domneve, da bi bili v to dejanje vpleteni organi kake tuje države. Po vsej verjetnosti torej ne gre za poskus načrtovanega vdora v naš denarni sistem s političnim ozadjem, je na današnji seji ugotovil Svet predsedstva Republike Slovenije za varstvo ustavne ureditve, ki ga vodi član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut. (STA)
Izraelske politične volitve bodo krojile mirovni proces
TEL AVIV — Torkove izraelske politične volitve naj bi po mnenju večine opazovalcev končno s slepega tira premaknila bližnjevzhodna mirovna pogajanja, ki so prav zaradi teh volitev zastala pred dvema mesecema. V Washingtonu in v prozahodnih arabskih prestolnicah upajo, da bodo zmagali laburisti, saj je premier in vodja Likuda Šamir tudi med včerajšnjim »dvobojem« z laburistom Rabinom poudaril, da bo nadaljeval z gradnjo židovskih naselij v Judeji, Samariji, Gazi in vzhodnem Jeruzalemu. Rabin temu nasprotuje, ker je prepričan, da se Židje iz diaspore ne vračajo v Izrael, da bi živeli ramo ob rami z nekaj milijoni Palestincev, saj bi z nadaljevanjem gradnje naselij na zasedenih ozemljih v bistvu nastala dvona-cionalna, židovsko-arabska država. Rabin je prepričan, da je nevarnost nove arabsko-izraelske vojne, ki bi ogrožala obstoj židovske države minimalna, toliko
bolj, ker so ZDA v zalivski vojni onesposobile največjega izraelskega sovražnika.
Vojno izključuje tudi Šamir, ki pa vseeno opozarja na nevarnost, da bi se kaka arabska država dokopala do jedrske oborožitve. Dosedanji premier vsekakor vztraja pri uresničitvi »velikega Izraela« in je prepričan, da bodo ZDA prej ali slej popustile. In prav odnosi z VVashingtonom bodo bržkone pogojevali izbiro volilcev. Zadnja proučevanja javnega mnenja dajejo rahlo prednost laburistom. Zanimivejša pa je nedvomno anketa, ki ugotavlja, da je za večino Izraelcev življenjske važnosti ohranitev prijateljskih odnosov z Ameriko. Če sta obe javnomnenjski raziskavi točni, je laburistom zmaga zagotovljena, a to le na papirju, saj ni povsem jasno, kako bodo glasovali Židje, ki so se z vzhodnoevropske diaspore vrnili v Izrael.
Uradni podatki o izgubah v vojni
ZAGREB — Glavni sanitetski štab Republike Hrvaške je pred nekaj dnevi objavil najnovejše podatke o žrtvah, ki so jih Hrvati utrpeli v vojni. Ti podatki zajemajo obdobje od 17. avgusta 1990 do 14. junija letos. Žbrane podatke so sanitetskemu štabu posredovale regijske komande Hrvaške vojske in notranjega ministrstva ter razne zdravstvene ustanove in župnijski uradi.
V bojih je na hrvaški strani padlo 3858 oseb, od teh je civilov bilo 1771 (46 odstotkov), poleg tega je padlo še 1635 vojakov in 331 policistov (skupno 51 odstotkov vseh žrtev). V vojni je še umrlo 57 otrok, 22 novinarjev, 5 članov sanitetske službe, 3 tuji državljani ter 2 duhovnika. Največ mrtvih je bilo v vzhodni Slavoniji, in sicer 1760 (največ žrtev je padlo v bitki za Vukovar: 600 vojakov in 1100 civilov), v zapadni Slavoniji 468, v Baniji 271, na Kordunu in v Liki 380, na področju Zadra 264, v Dubrovniku in južni Dalmaciji 156, itd.
Od začetka vojne so na hrvaški strani zabeležili 20138 ranjencev. Od teh je bilo vojakov ali policajev kar 14100 (70 odstotkov), ranjenih civilov pa je 5606 ali 28 odstotkov vseh ranjencev. Zanimiva je tu primerjava med podatkom, da je delež civilov med mrtvimi kar 46 odstotni, medtem ko je med ranjenimi civilov »samo« 28 odstotkov. To razliko strokovnjaki pojasnjujejo z dejstvom, da so aktivni borci največkrat umirali zaradi ran, ki jih je povzročilo strelno orožje, medtem ko so civili umirali večinoma zaradi topniških ali letalskih bombardiranj. Po tej logiki naj bi posameznik imel veliko več možnosti za preživetje v slučaju, da je bil ranjen s strelnim orožjem, kot pa če je postal žrtev granate ali letalske bombe.
Številke, ki jih nudi hrvaška saniteta, so zelo nepopolne, kljub temu, da so verjetno formalno točne. V te statistike so namreč vštete samo tiste osebe, za katere se zagotovo ve, da so bile ubite ali ranjene. Statistike sploh ne upoštevajo pogrešanih vojakov in civilov, teh pa je približno 13 tisoč. Velika večina teh ljudi je zagotovo mrtva, saj obe sprti strani večkrat ubijajo morebitne ujetnike. Uradne hrvaške statistike tudi »pozabljajo« na tiste hrvaške vojake, ki so zadnje mesece pali na raznih hercegovskih ali posavskih frontah.	VVALTER ŠKERK
ZRJ ne more avtomatično biti naslednica Jugoslavije
LJUBLJANA — Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan je predsedniku arbitražne komisije v okviru mirovne konference o Jugoslaviji Robertu Badinterju poslal pismo z uradnim mnenjem Slovenije do stališč ostalih petih udeleženk bruseljske mirovne konference, je sporočil predstavnik slovenskega predsedstva.
V pismu predsednik Kučan ugotavlja, da so stališča Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Makedonije precej enaka in enotna v mnenju, da mora nova Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) zaprositi za mednarodno priznanje, nikakor pa ne sme priti do avtomatičnega nasledstva nekdanje SFRJ. Slovenski odgovor je bil v Bruselj poslan pred dvema tednoma, in sicer v obliki posebnega memoranduma, ki je nastal na podlagi ugotovitev najuglednejših slovenskih znanstvenikov na področju mednarodnega prava.
Mnenja ostalih udeleženk bruseljske mirovne konference so zelo podobna.
»Glede na stališče arbitražne komisije št. 1, po katerem je bila takrat SFRJ v procesu razpadanja, nova državna tvorba ZRJ ne more pričakovati, da bo nasledila nekdanjo državo SFRJ,« je Badinterju odgovoril zunanji minister BiH Haris Silajdžič. Z mednarodnim priznanjem BiH, Hrvaške in Slovenije, s celotno ureditvijo države Makedonije, s katero so izpolnjeni vsi pogoji za njeno mednarodno priznanje in tudi z ustanovitvijo ZRJ, je bil po mnenju BiH razpad SFRJ popoln.
»V formalnem in dejanskem pomenu ne obstaja niti en sam organ ali ustanova nekdanje SFRJ,« meni Silajdžič v »zaradi agresije na BiH« zelo kratkem pismu in dodaja, da bi morale OZN in druge mednarodne organizacije SFRJ odvzeti legitimnost in preprečiti ZRJ, da prevzame položaj SFRJ.
Najdaljši odgovor je poslala Republika Hrvaška, ki z navajanjem srbskih avtorjev mednarodnopravnih teorij (Bartoš, Magara-
ševič, Avramora) in ustave SFRJ ugotavlja, da nekdanje federacije praktično in pravno ni več, zato »je ZRJ nova država, ki jo države članice Evropske skupnosti priznajo ali
ne«.
»Razpad Jugoslavije je končan,« je bil jasen hrvaški odgovor, ki sta ga podpisala profesorja Vladimir D j uro Degan in Zvonko Lerotič. Hrvaška je tudi pozvala k ureditvi vprašanja vojne odškodnine v Hrvaški, BiH in Sloveniji.
Makedonski odgovor je podpisal predsednik Kiro Gligorov. V pismu se sklicuje na temeljna načela Avnoja, ustanovitve SFRJ, ki zagotavljajo pravico vseh enakopravnih in državotvornih narodov po odločanju o svojem položaju v Jugoslaviji. Gligorov je izrazil prepričanje, da bo Makedonija kmalu priznana, pa tudi »da je z ustanovitvijo ZRJ razpad SFRJ neizpodbitno potrjen«.
Najkrajši odgovor je poslala Zvezna republika Jugoslavija, čeprav ta država ni udeleženka bruseljske mirovne konference. Pismo sta podpisala predsednika Srbije Slobodan Miloševič in Črne gore Momir Bula-tovič, v njem pa pojasnjujeta, da »se ZRJ ne strinja z mislijo, da bi arbitražna komisija kot svetovalni organ konference o Jugoslaviji dajala svoje mnenje o zadevah, o katerih je spraševal Robert Badinter.«
»Načelno stališče ZRJ je, da bi se morala vsa vprašanja o splošni rešitvi jugoslovanske krize rešiti s sporazumom med ZRJ in vsemi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. ZRJ meni, da je treba vse pravne spore med ZRJ in nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, ki jih ni mogoče sporazumno rešiti, predložiti mednarodnemu sodišču kot glavnemu sodnemu organu ZN,« sta zapisala Miloševič in Bulatovič. Udeleženki konference Srbija in Črna gora odgovorov nista poslali, je STA izvedela na slovenskem zunanjem ministrstvu. (STA)
NADALJEVANJE S 1. STRANI bruhnili siloviti spopadi. Poleg Sarajeva je bilo včeraj žarišče spopadov tudi Derventa, kjer so potekali hudi topniški in pehotni spopadi. V okolici Doboja že od četrtka zvečer nepretrgoma divjajo topniško-pehotni spopadi, o bojih poročajo tudi iz Travnika in Bihača. Kot je poročal bosansko-hercegovski radio, so enote hrvaškega obrambnega sveta po silovitem napadu dokončno osvobodile Mostar, ali bolje rečeno, kar je ostalo od tega porušenega mesta, v katerem ni ne elektrike, ne vode, poštne zveze pa so pretrgane.
Minister za zdravstvo BiH dr. Mustafa Beganovič je objavil podatke, ki pričajo o tragičnih razsežnostih agresije na BiH. Ocenjujejo, da je od začetka spopadov umrlo 7.200 ljudi, od tega desetina otrok mlajših od štirinajst let. Polovica od okrog 25.000 ranjenih je trajnih invalidov, 30.000 ljudi pogrešajo, sodijo pa, da jih je večina izgubila življenje v množičnih pobojih.
Na hrvaških bojiščih včeraj ni bilo večjih spopadov, poročajo pa predvsem o nadaljevanju ropanja in požiganja hrvaških hiš. Izjema je ponovno dubrovniško območje, kjer je srbskočrnogorska vojska znova s topništvom napadla Župo Dubrovačko ter območje Žarkovi-ce nad starim delom Dubrovnika. Tekom dneva so se napadi še okrepili in razširili, tako da so za celotno območje Dubrovnika razglasili splošno nevarnost. Granate so popoldne padale tudi po starem zgodovinskem jedru Dubrovnika. Armadne sile v zasedenem Cavtatu, kot je poročala Hina, še vedno zadržujejo približno 3.000 prebivalcev, vrstijo pa se preiskave stanovanj in zaslišanja ljudi. Zanimivo je, da naj bi Hrvaška včeraj prvič v vojni na svojih tleh uporabila vojaška letala. O tem poroča Slovenska tiskovna agencija, sklicujoč se na Tanjug oz. nemško agencijo DPA. Po informacijah srbskih vojaških virov na Hrvaškem, naj bi s splitskega letališča vzletela bombnika in napadla srbska oporišča v notranjosti. Podrobnosti o tem za zdaj niso znane.
Medtem, ko v nesmiselni in umazani vojni v BiH še naprej ugašajo številna življenja, agresor pa nadaljuje tudi z uničevanjem vseh civilizacijskih vrednot te države, je mednarodna skupnost včeraj vnovič okrepila svojo dejavnost, uperjeno proti osvajalski in zatiralski politiki t.i. Zvezne republike Jugoslavije. Tako so ZDA obtožile Srbijo in njene zaveznike, da očitno kršijo premirje na območju Sarajeva, sklenjeno ob pomoči ZN. Predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva je izjavila, da mednarodna skupnost ni nasedla dvoličnosti beograjskih oblasti, ki sicer govorijo o sodelovanju z ZN, hkrati pa z nezmanjšano silovitostjo nadaljujejo vojno. Mednarodna skupnost tega ne bo dovolila, ocenjujejo v ameriškem zunanjem ministrstvu, Srbija pa bo dosegla samo še ostrejšo obsodbo in popolnejšo osamitev. Novi udarec Zvezni republiki Jugoslaviji je včerajšnja izključitev iz GATT-a, sporazuma o trgovini in carinah. Znano je, da so zadnje dni potekali intenzivni pogovori o statusu ZRJ, za katero večina članic meni, da ne more biti naslednica bivše Jugoslavije.
Sicer pa se je v zvezi s krizo na ozemlju nekdanje Jugoslavije včeraj oglasil tudi predsedujoči mirovne konference o Jugoslaviji lord Carrington. Le-ta je v intervjuju za londonski BBC izjavil, da tri nekdanje jugoslovanske republike - BiH, Srbija in Hrvaška - drvijo proti totalni vojni. Prav zato je predsednike teh treh republik povabil na skupni sestanek 25. tega meseca v Strasbourg. Po Car-ringtonovih besedah so razmere v BiH zdaj še težavnejše. BiH in Hrvaška sta namreč sklenili sporazum o prijateljstvu, Srbi pa bodo na ta dogovor zanesljivo odgovorili.
Med včerajšnjimi dogodki na ozemlju nekdanje Jugoslavije velja vsekakor omeniti nastopno novinarsko konferenco novega hrvaškega zunanjega ministra dr. Zdenka Škrabala. Le-ta je ob tej priložnosti odločno zanikal trditve o obstoju nekakšne vojaške zveze z BiH. (STA)
V prisotnosti tudi predsednika senata Giovannija Spadolinija
Danes bodo odprli v Vili Manin razstavo Zlato in zakladi Evrope
Dežele
povezuje
obmejnost
TRENTO V Trentu je bilo včeraj srečanje med predstavniki obmejnih dežel Italije, Francije, Švice, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Pobudo zanj je dala delovna skupnost evropskih obmejnih dežel AGEG, ki združuje 65 takšnih sredin iz vse Evrope.
Predsednik Dežele Tridentinske-Južne Tirolske Tarcisio An-dreolli (podpredsednik Agega) je v pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo spričo rešitve južno-tirolskega vprašanja in naglasil, da bosta v »Babelovem stolpu različnih jezikov in kultur, ki označujejo staro celino«, le strpnost in sprejemanje »različnih« lahko prispevala k rasti združene Evrope, ki naj se predstavi tudi navzven kot močna in prestižna stvarnost.
Posebno pažnjo so posvetili programom INTERREG, s katerimi Evropska skupnost finančno podpira čezmejno sodelovanje in odnose z zunaj evropskimi regijami.
Deželi FJK 2,5 mrde lir za čisto morje
RIM — Deželna uprave ob italijanski jadranski obali bodo kmalu dobile nova finančna sredstva za odstranjevanje alg in sluzi, ki utegnejo tudi v tej poletni sezoni pomazati obale. Organizem za zaščito Jadrana, ki mu predseduje generalni tajnik Gianfranco Merli, je namreč odredil, kako naj se denar - 14 milijard lir - porazdeli med vseh šest zainteresiranih dežel.
Največ bo prejela Emilija-Ro-magna in sicer 4,25 milijarde lir, sledijo pa ji dežele Marke s 3 milijardami lir, Furlanija-Julijska krajina in Veneto, ki dobita vsaka po 2,5 milijarde, Abruci z 1,25 milijarde in Molize s 500 milijoni lir.
Sredstva bodo porazdelili na podlagi programov samih dežel, so pa skromnejša od naprošenih zaradi pomanjkanja denarja.
P ASS ARI AN O	V Vili Manin
so včeraj predstavili na tiskovni konferenci največjo in najbolj pomembno letošnjo razstavo v Fur-laniji-Julijski krajini. V Vili Manin je namreč zadnja leta osrednja velika razstava, ki daje čez poletje ton celotnemu kulturnemu dogajanju v deželi. Na predstavitvi so bili prisotni tako organizatorji kot tudi zgodovinarji in strokovnjaki, ki so razstavo pripravili. Naslov razstave, o kateri bomo še veliko slišali, je Ori e tesori d' Europa -Zlato in zakladi Evrope, njen podnaslov pa se glasi: Mille anni di oreficeria nel Friuli Venezia Giu-lia - Tisoč let zlatarstva v Furlani-ji-Julijski krajini.
Prvi je spregovoril deželni odbornik za kulturo Silvano Antoni-ni Canterin, ki je poudaril predvsem veliko vlogo Vile Manin pri Passarianu kot osrednjega razstavnega prostora v deželi. Nadaljeval je z mislijo, da se sedanja razstava nujno navezuje na izredno uspešno lansko razstavo o Langobardih, ki jo je obiskalo čez 400.000 oseb, saj je bilo samo vstopnic prodanih čez 382.000. Ko je spregovoril o razstavi Zlato in zakladi Evrope, je poudaril izredno vlogo obrtnikov, predvsem zlatarjev, ki v deželi nadaljujejo pred tisoč leti začeto delo. Obenem je Antonini napovedal izdajo knjige o zlatarstvu, kjer bo navedenih čez 15.000 dokumentov, ki govorijo o zlatarjih pri nas tekom preteklih tisoč let.
Za njim je spregovoril prof. Ber-gamini, ki je pripravo razstave vodil in je bil na čelu množične ekipe, ki je bila na delu nekaj let. Bergamini je dejal, da je FJK ena redkih evropskih dežel,kjer se govorijo štirje jeziki vsak dan, in da so to upoštevali tudi takrat, ko so delali izbire za razstavo. Razstava je razdeljena namreč na dva dela. Prvi del je posvečen cerkvenemu nakitu in zlatarstvu, tako imenovani sveti umetnosti, drugi pa je posvečen posvetni rabi zlatarskih izdelkov, zlatu in nakitu, ki je krasilo predvsem plemiške vratove in gosposke roke v zadnjih tisoč letih. Dejstvo je namreč, da razstava predstavlja vse, kar je vrednega na naših tleh s področja
Predsednik senata Spadolini
zlatarstva in obrti, ki je uporabljala pri delu drage kamne. Prav zato pa so se odločili, da povabijo na razstavo vse prisotne cerkve na našem ozemlju in si bomo tako v Vili Manin naslednjih pet mesecev lahko ogledali vse zaklade židovske cerkve iz Trsta, vseh katoliških cerkva naše dežele, seveda samo najbolj dragocene predmete, pa najsi so to imenitne moštrance ali pa iz dragih kovin izredno lepo izdelani predmeti, ki so služili pri bogoslužju; dalje je tu prisotna grška pravoslavna cerkev s svojim zakladom in tudi s srebrom prekrite ikone srbske pravoslavne cerkve so na ogled. Organizator je res hotel dati velik pregled bogastva in imenitne žlahtnine vseh cerkva, ki delujejo v deželi FJK.Prof. Bergamini je pri tem dodal, da je velikega pomena tudi dejstvo, da se bo prvič na istem razstavnem mestu videlo stvari, ki največkrat niso na ogled zaradi varnostnih razlogov, pomembno pa da je tudi dejstvo, da so prvič izbrali izredno veliko fotografskega in etnološkega gradiva, ki bo odslej na razpolago vsem v knjižnici občine Passariano.
Razstava nakita in okraskov iz žlahtnih kovin, ki so bili namenjeni predvsem plemičem in njiho-
vim ženam, je malo manj obsežna zaradi velikih težav, ki so jih imeli pri zbiranju gradiva. Največ nakita te vrste je namreč v privatnih rokah, ljudje pa te stvari silno neradi posojajo. Vsekakor pa zasluži velikansko pozornost zbirka nakita, ki so ga izdelali mojstri tržaške družine zlatarjev Janežič. Ta družina je namreč slovela po vsej Evropi in je bila eden glavnih dobaviteljev cesarske družine na Dunaju, svoje trgovine pa je imela tudi v Parizu in v Montecarlu.
O razstavi, ki je nameščena v dvajset velikih sobanah Vile Manin, je spregovoril tudi zgodovinar Manis, ki je poudaril predvsem pet dejstev, zaradi katerih je razstava izrednega pomena. Je prva kronološka razstava pri nas, saj obsega celo tisočletje zgodovine zlatarstva in obdelave dragih kamnov, razstava je večnamenska, saj nam pokaže tako vsakdanjo, posvetno rabo zlata, kot tudi cerkveno; bistvenega pomena je tudi ekumenskost razstave, saj so prisotne vse cerkve, vsa večja verstva naše dežele, prvič so na istem mestu prisotne vse velike oltarne pale, ki jih imamo v deželi in jim je namenjen poseben ovalni prostor, da jih lahko med seboj primerjamo in še bolj občudujemo njihovo lepoto. Kot zadnjo novost razstave je omenil dejstvo, da je tokrat na istem mestu prvič zbrano vse zlatarsko delo velikega videmskega arhitekta Nicola Lio-nella. Ta veliki mož, ki ga poznamo le po njegovi videmski loži, je bil namreč izreden zlatar, na razstavi nas bo najbolj presenetila nejgova zlata fantastična moštran-ca v gostskem slogu.
Organizatorji so potem predvajali krajši dokumentarec o razstavi, katerega si bodo lahko obiskovalci razstave Zlato in zakladi Evrope v Vili Manin tudi ogledali.
Razstavo bo odprl danes predsednik senata Giovanni Spadolini, odprta pa bo vse do 15. novembra letos. Vstopnina velja 10.000 lir, znižana pa 7.000. S plačano vstopnino dobite udogen popust ob ogledugledaliških predstav Mit-telfesta, ki bo v Čedadu avgusta.
JURIJ PALJK
pismo uredništvu
Pojasnilo o komisijah v parlamentu
Spoštovani,
Vaše poročilo o oblikovanju parlamentarnih delovnih komisij je plod razumljivega nepoznavanja razmer in pravil. Morda bi kazalo popraviti zgrešeno informacijo. Ni res, da je v parlamentarnih komisijah sedem predstavnikov iz naše dežele. Vsak član parlamenta je obvezno vsaj v eni izmed delovnih komisij, kar pomeni, da so v komisijah prav vsi predstavniki naše dežele, torej 17 poslancev in sedem senatorjev. Objektivno pa jih bo še več, ker bodo nekateri hkrati v dveh komisijah (treba je namreč upoštevati poleg delovnih tudi bilateralne komisije in posebne podbore, kot sta odbor za zatiranje mafije ali odbor za evropska vprašanja). Zato je nerazumljivo Vaše naštevanje poslancev in senatorjev, ki so bili izvoljeni v predsedstva teh komisij, in onih, ki so njihovi navadni člani.
Senator Bratina je zasedel mesto tajnika zunanjepolitične komisije, ki sem ga v prejšnjem mandatu zasedal jaz. Zanimivost pa je v dejstvu, da v šolski komisiji ni bil potrjen dosedanji podpredsednik Arduino Agnelli, ki bo najbrž prav tako v zunanjepolitični komisiji. Za pripadnike slovenske manjšine je gotovo zanimivo vedeti, kako so sestavljena predsedstva komisij, ki se bodo hočeš nočeš ukvarjale z vprašanjem našega zaščitnega zakona. To so komisije za ustavna vprašanja (predsednik Gava), proračunska komisija in komisija za šolstvo. Zunanjepolitična komisija pa se bo gotovo ukvarjala tudi z morebitno pogodbo o položaju manjšin v Italiji in Sloveniji.
Dejstvo, da v predsedstvih delovnih komisij ni ne Agnellija, niti posl. Camberja, pa daje misliti, da ju njihova stranka bržkone kandidira za mesto podtajnika v novi italijanski vladi, skladno s pogodbo, ki jo je tajnik PSI Bettino Cra-xi podpisal z Listo za Trst. V tej pogodbi, kot znano, PSI obljublja, da bo pripadnik Liste vključen v novo vlado. Govori, da se so Camberja predlagali na mesto podtajnika za trgovinsko mornarico.
Stojan Spetič
Slovenija ohrani pouk srbohrvaškega jezika
Ultimat zasebnih ribičev oblastem Delamaris pa daje barke Hrvatom
LJUBLJANA — V strokovnem svetu Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje so na zadnjem rednem zasedanju v Ljubljani odločali tudi o usodi srbohrvaškega jezika v petem razredu osnovne šole.
Izbrali so med tremi predlogi: republiški Zavod za šolstvo, strokovna služba torej, je ocenil, naj bi pouk tega jezika opustili in ga premaknili v višje razrede osnovne šole, toda ne kot reden in obvezen predmet, temveč le fakultativno za tiste, ki bi ga prostovoljno želeli obiskovati.
Član Strokovnega sveta dr. Janko Strel je predlagal zamrznitev Predmeta vsaj za eno šolsko leto in zatem premišljeno odločitev za naprej. Dr. Japez Dular, minister ZQ manjšine doma in Slovence po svetu v Peterletovi vladi, pa je bil najbolj odločen med zagovorniki ohranitve obstoječega stanja do začetka prihodnjega leta in potom odločitev, kako dalje. Z glasovanjem je bil sprejet zadnji Predlog, za ohranitev torej. In to globoko preseneča!
Najprej zato, ker je prenekateri član Strokovnega sveta v dolgi in Mestoma vroči razpravi priznal, da je to, kar se pri predmetu srbohrvaški jezik v petem osnovnošolskem razredu zdaj uči, slabo! Predmet bi bilo nujno metodično Postaviti na nove temelje, pripraviti primerne učbenike in učno tehnologijo in se predvsem odločiti ali naj bo to hrvatski ali srbski jezik, ne pa mešanica obeh!
V strokovnem svetu so dalje tudi seznanjeni z mnenji strokovne in druge javnosti; nemogoče je bilo prezreti številna pisma v časopisih in telefonske klice v radijskih oddajah ljudi, ki so za odpravo tega obveznega šolskega predmeta. Da je na javnost vplivala slovenska osamosvojitev, ravnanja JLA in izkušnje z begunci, je dejal dr. Dular, in dalje, da je učenje jezika naših sosedov v interesu Slovenije, četudi Hrvatje nimajo nobenega interesa za učenje slovenščine!
Taka razmišljanja kaj hitro sprožijo lahko drugačne poglede in predloge o koristnosti učenja esperanta, denimo, in vtis, da so o stvari odločali ljudje mimo življenja in razmer v njem. Pa tudi to, ali neupoštevanje strokovnega predloga Zavoda za šolstvo, ki stoji za globalnim programom pouka tujih jezikov v šolah, ne pomeni tudi nezaupnico Zavodu!?
In nenazadnje - v Strokovnem svetu so na isti seji in sestavi, ko so odločali o prihodnosti srbohr-vatskega jezika, skoraj uro razpravljali o tem, ali so dovolj strokovni za ocenitev in izjavljanje o zdaj že zloglasni video kaseti Nemi krik, ki na svojevrsten način priča o aburtusu - prikazovanje filma v nekaterih šolah je sprožilo različne reakcije otrok, predvsem pa glasno javno polemiko.
MIRJAM MUŽENIČ
IZOLA — Skorajda ne mine dan, da slovenske ribiče ne bi obiskal kak hrvaški ribič in se zanimal za odkup njihovih bark.
Izolski holding Delamarisa je do danes Hrvatom že prodal šest ribiških bark, ki so jih Delamarisovi kooperanti uporabljali za lov belih rib s povlečno globinsko mrežo. Za vrsto drugih bark se že pogajajo in dogovarjajo.
Vse kaže, da od nekoč največje, najsodobnejše in najmočnejše ribiške flote na vzhodni obali Jadranskega morja, ne bo ostalo veliko.
Slovenski ribiči so prisiljeni prodajati barke.
Škoda, ki nastaja, ker so barke privezane, je nepopravljiva, ne samo zato, ker barke ne dajejo za-
služka, ampak tudi zaradi tega, ker jim na ta način vsak dan pade cena.
Barke, ki so jih prodali, so zgradili v obdobju med letoma 1955 in 1958, dolge so petnajst do sedemnajst metrov in opremljene z motorji do dvesto konjskih sil. Cena za vsako barko pa se je gibala med sto in 160 tisoč mark tolarske protivrednosti.
Kupci - v glavnem so to bivši Delamarisovi kooperanti iz Hrvaške, ki so imeli te barke poprej v najemu - so morali odšteti 30 odstotkov vrednosti takoj, pri preostalem deležu pa gre za hipoteki-ran kredit, ki ga morajo odplačati v treh letih, pogodbo pa je zavarovala koprska zavarovalnica Adriatic.
V veliko večjih škripcih so zasebni poklicni ribiči, ki si take prodaje na kredit ne morejo privoščiti, vse bolj pa so jezni na državo, ker jim še zmeraj ni ponudila primerne pomoči.
Zasebni ribiči so naslovili na vlado zdaj še eno opozorilno pismo in napovedali nove ultimate. Ob vsem tem dodajmo, da Hrvaška že zmeraj ni izpolnila že zdavnaj dane obljube o možnosti ribolova plavih rib za slovenske ribiče. Nihče v Sloveniji ne ve, zakaj Hrvati tega sporazuma še niso podpisali, pa čeprav so se o tem odgovorni načelno že dogovorili.
BORIS ŠULIGOJ
	'	FARC01/10
■FARGO ...	
FINE CHEMICALS	KEMIJA
	FARMACEVTIKA
34132 TRST	
Ul. del Lavatoio 4	
Tel. (040) 365424	Filiala GORICA:
Tlx: 461012 FARGO I	Ul. Trieste 160
Fax (040) 363918	Tel. (0481) 20769
Izjava predsednika pripravljalnega odbora
Mihalič: Zakaj odpadejo letošnji Kmetijski dnevi
Uradno so ga predstavili včeraj na tiskovni konferenci
Vodič za orientacijo v labirintu struktur in služb tržaške KZE
Kmetijskih dnevov letos ne bo, pač pa bodo gotovo na sporedu prihodnje leto v novi, upajmo še bogatejši obliki. To nam je včeraj uradno povedal predsednik pripravljalnega odbora te pomembne manifestacije Boris Mihalič, potem ko so v naši javnosti že nekaj časa vztrajno krožili glasovi, da je pobuda zašla v hudo krizo in da je torej pod velikim vprašajem. Govorilo se je, da so težave ne samo birokratske in finančne narave, ampak tudi in najbrž predvsem političnega značaja, kar pa je Mihalič odločno demantiral.
»Zadnja izvedba Kmetijskih dnevov v Boljuncu leta 1990 je doživela izjemen uspeh. Obisk občinstva je presegel vsakršno pričakovanje, program prireditve pa je naletel na splošno odobravanje. Razvoj, kot se navadno dogaja v teh primerih, pa je odprl tudi probleme finančne in predvsem organizacijske narave. V pripravljalnem odboru smo bili zato mnenja, da bo ta prireditev lahko uspevala in se nadalje stvarno razvijala le, če bomo vanjo aktivno vključili ne samo dosedanje pokrovitelje (npr. Trgovinsko zbornico, Pokrajino in Kraško gorsko skupnost), ampak tudi nekatere druge javne ustanove,« nam je dejal Mihalič, ki je izrecno navedel sejemsko in krajevno turistično ustanovo. Vključitev dodatnih soorganizatorjev seveda zahteva trdnejšo organizacijsko in finančno podlago. Prav tukaj pa je prišlo zlasti do birokratskih težav in zapletov, ki so preprečili letošnjo izvedbo manifestacije.
Mihalič vsekakor ne namerava vreči puške v koruzo. »Če ne bo novih zapletov - in jaz resnično upam, da jih ne bo več - se bomo v kratkem lotili dela v upanju, da bomo Kmetijskim dnevom dali trajno materialno in tudi pravno zasnovo, ker bi bilo res škoda, ko bi ta pobuda romala v pozabo. V prvi vrsti bi to prizadelo naše kmetijstvo, ki je imelo priložnost, da se predstavi javnosti, škoda pa bi bila tudi širše narave, saj bi prizadela vse prireditelje, v prvi vrsti občinske uprave.« Mihalič je torej kljub sedanjim težavam precej optimistično razpoložen, čeprav -kot nam je povedal - še ne ve, ali bo sploh ostal na krmilu pripravljalnega odbora.
Mihalič vsekakor vidi prihodnost Kmetijskih dnevov v tesnejšem sodelovanju te prireditve ne samo s Trgovinsko zbornico, ampak tudi s sejemsko ustanovo. »Ljubljanski sejem se na kmetijskem področju močno naslanja na znano kmetijsko prireditev v Radgoni, ki je neke vrste njegova
Boris Mihalič
podaljšana roka. Vsakršna primerjava z Ljubljano bi bila seveda tvegana, prepričan pa sem, da moramo mi, če se hočemo razviti, iskati nove poti in nove možnosti razvoja,« nam je ob koncu povedal predsednik pripravljalnega odbora Kmetijskih dnevov.
S.T.
Uporabniki Tržaške krajevne zdravstvene enote bomo odslej imeli na voljo ličen vodič, ki nam bo pomagal, da se bomo lažje orientirali v labirintu njenih storitev in služb. Vodič nosi naslov »Guida ai servizi sanitari USL n.l Triestina«, natiskan je na 160 straneh srednjega formata, in sicer na recikliranem papirju, uredil pa ga je urad KZE za stike z javnostjo, ki ga vodi dr. Lucia Starace ob sodelovanju Radivoja Pečarja. Vodič so uradno predstavili včeraj na tiskovni konferenci, na kateri so poleg dr. Staracejeve govorili izredni upravitelj KZE prof. Domenico Del Pre-te, predsednik odbora garantov Vincenzo Dipace ter nekdanji izredni komisar KZE dr. Domenico Mazzur-co, ki sedaj s podobno funkcijo vodi tržaško pokrajinsko upravo.
Kot je povedala dr. Staracejeva, je vodič nastal na osnovi vprašanj, s katerimi se ljudje najpogosteje obračajo na urad za informacije KZE, se pravi, katere zdravstvene storitve nudi naša KZE, kam se je treba zanje obrniti in kako se jih je mogoče poslužiti. Na prvih straneh vodiča najdemo glavne naslove javnih zdravstvenih struktur in uradov na Tržaškem, osrednji del vodiča sestavlja leksikon, katerega gesla zajemajo najpomembnejše zdravstvene službe in oddelke, sledijo seznami oziroma naslovi splošnih in specialističnih zdravnikov, na koncu pa najdemo abecedno kazalo in nekaj praznih strani za morebitne opazke in pripombe. Poudariti velja, da so gesla napisana kratko in jedrnato ter da tudi grafika učinkovito prispeva k preglednosti priročnika.
Vodič je zahteval poldrugo leto naporov, saj so ga začeli sestavljati januarja 1991. Njegovo izdajo so po-
leg same KZE finančno omogočila podjetja Insiel, Lederle in Gas compressi ter denarna zavoda Banca Antoniana in Hranilnica in posojilnica na Opčinah. Na predstavitvi je bilo poudarjeno, da bodo vodič predvidoma ponatisnili vsako leto in ga ob tem sproti ažurnirali ter izpopolnjevali. Prva izdaja je bila natisnjena v 18 tisoč izvodih (prvotno so jo nameravali natisniti v 100 tisoč izvodih, tako da bi dobila vsaka družina po en izvod, a finančne težave so to preprečile), deliti pa jih bodo začeli prihodnji teden. Zainteresirani se bodo v ta namen lahko obrnili na naslednje naslove: glavni vhod glavne bolnišnice in vhod vanjo po Ul. Stuparich, glavni vhod in poliam-bulanta katinarske bolnišnice, glavni vhod zdravilišča Santorio, glavni vhod Magdalenske bolnišnice, bivši uradi SAUB v ulicah Nordio, Puccini, Ghiberti, Vespucci in v Miljah, higienski urad oz. ambulanta v repentabrski in dolinski občini, na zdravstvenih okrajih v Valmauri, Melari in Nabrežini ter v vratarnici glavnega sedeža KZE v Ul. Farneto 3 v Trstu.
Kot so poudarili domala vsi sodelujoči na predstavitveni tiskovni konferenci, predstavlja vodič pomemben prispevek k izboljšanju javnega zdravstva na Tržaškem, saj je od pravilne informacije velikokrat odvisna tudi pravilna zdravniška nega. Poudariti velja, da tržaška KZE že marsikaj dela na tem področju, saj je poleg urada za informacije, ki deluje od leta 1988, marca letos postavila 18 nabiralnikov za pritožbe in pripombe. Pomembno izboljšanje delovanja tržaške KZE tudi z informacijskega vidika pa bo pomenilo odprtje enotnega centra za naročila in sprejeme, do katerega bo prišlo predvidoma že letos.
Izreden porast naročnikov prenosnih telefonov v Furlaniji-Julijski krajini
V Furlaniji-Julijski krajini je trenutno 536.949 telefonskih naročnikov, 2,76 odstotka več kot pred letom, gostota telefonskega omrežja pa je dosegla 44 uporabnikov na vsakih 100 prebivalcev, medtem ko znaša v državnem povprečju komaj 40,5 odstotka. To so nekateri izmed najpomembnejših podatkov, ki jih je objavilo dežel-
no vodstvo telefonske družbe SIP na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj na njegovem sedežu v Trstu ob začetku razdeljevanja telefonskih imenikov za leto 1992-93 v štirih pokrajinah naše dežele.
Novih naročnikov je v novih telefonskih imenikih več kot 14 tisoč, v zadnjem letu pa so stare telefone zamenjali z novimi nume-
ričnimi 11 tisoč naročnikom, s čimer je naraslo na 43 odstotkov število naročnikov, ki se lahko poslužujejo dodatnih storitev SIP, vezanih na numerične telefone. Omeniti nadalje velja, da je število poslovnih naročnikov naraslo na 110.238 enot, se pravi za 6,94 odstotka v primerjavi z letom prej. Pravi »buom« pa so zabeležili prenosni telefoni, saj so v zadnjem letu narasli od 5.396 na 11.500.
Kar zadeva telefonske imenike naj omenimo, da se njihovi uvodni deli z raznimi službenimi številkami in informacijami predstavljajo v novi grafični podobi, ki bi morala precej izboljšati preglednost posameznih strani.
Na tiskovni konferenci, ki jo je vodil deželni ravnatelj SIP Gior-gio Ribotta, so med drugim poudarili, da nameravajo izboljšati svojo ponudbo tako z liberalizacijo nekaterih storitev, kot z racionalizacijo in bolj kapilarno organizacijo službe po teritoriju.
Na sliki (foto Magajna) udeleženci včerajšnje tiskovne konference na tržaškem sedežu SIP.
V Rimu o 10-letnici obstoja
Devinski koledž bo slavil jeseni
Jadranski koledž Združenega sveta v Devinu obhaja letos 10. obletnico delovanja, ki jo bo jeseni, od 8. do 12. septembra, proslavil z vrsto prireditev, ki so jih včeraj uradno predstavili v Rimu. »To bo priložnost,« je dejal rektor zavoda David Sutcliffe, »na kateri bomo zbrali veliko nekdanjih dijakov, ki ostajajo po pravilu zelo navezani na našo šolo.«
Devinski koledž se je rodil na pobudo Dežele FJK, od leta 1982 do danes pa si je na njem pridobilo mednarodni bakalavreat okrog tisoč mladih iz 65 držav sveta. Po rektorjevih besedah prejme zavod vsako leto okrog 450 prošenj, po selekciji pa sprejme le 35 dijakov, ki se šolajo s štipendijami.
Na včerajšnji predstavitvi v Rimu, ki se je je udeležila tudi predsednica odbora, ki podpira koledž, Rita Levi Montalcini, so dodali, da bodo na septembrskih slovesnostih v Trstu simbolično odprli novega v vrsti koledžev Združenega sveta, in sicer v Hongkongu.
Danes in jutri na pobudo upraviteljev bara Pri jami pri Briščkih
Slikarski ex tempore za vsakogar
V prizadevanjih za še boljše poznavanje in valorizacijo Krasa in njegovih značilnosti, se je porodila zanimiva kulturna pobuda, ki bi si prav gotovo zaslužila prodoren uspeh. Upravitelji bara Pri jami pri Briščkih prirejajo namreč danes in jutri pod pokrovi-teljstovm občine Zgonik prvi slikarski ex tempore, kateremu so nadeli pomenljiv naziv »Poletno enakonočje«. Udeleži se ga lahko kdorkoli želi dati duška svojemu likovnemu nagnjenju in prikazati na platnu svoja doživetja. Ni torej nobene starostne ali kake drugačne omejitve, žaželena pa je prisotnost pripadnikov različnih narodnosti, tako da bi likovna umetnost postala neke vrste katalizator, skupni imenovalec za ustvarjanje boljših izhodišč za tvorno klimo sožitja. Dovoljene so tudi vse slikarske tehnike in stili, tema pa bo prosta. Vsekakor bodo imela določeno prioriteto dela, ki bodo na katerikoli način ovrednotila jamo pri Briščkih in sploh Kras, tako da
so neomejene možnosti pri izboru karakterističnih naravnih moitivov.
Vsak udeleženec se lahko prijavi v baru Pri jami pri Briščkih danes med 9. in 21. uro in jutri med 9. in 11. uro, priskrbeti pa si mora platno (največ dve na osebo), ki ga mora žigosati. Dokončana dela, ki morajo biti okvirjena in opremljena za obešanje, bodo morali udeleženci oddati jutri do 14. ure. Likovne izdelke bo pregledala in ocenila strokovna komisija, ki bo ob 18.30 razglasila izide in razdelila nasledje odkupne nagrade, ki jih je prispevalo kar 30 spon-sorjev: 1. mesto milijon lir; 2. mesto 500.000 lir; 3. 250.000 lir; uvrščeni med 4. in 10. mestom pa bodo prejeli pokale in plakete.
Nagrajena dela bodo razobesili v občinski galeriji v Repniču. Otvoritev razstave bo v ponedeljek ob 20. uri. (B.S.)
V Boljuncu na Gorici od danes tradicionalen vaški praznik
O prehodu sezone iz zimske v poletno lahko sklepamo že po obilici šager, ki so se začele takorekoč množično pojavljati na poletnem prizorišču. Tako se ta konec tedna ponuja več možnosti za tovrstno razvedrilo: med njimi je tudi Boljunec s šagro, ki jo vaščani kot po stari navadi prirejajo ob obhajanju vaškega zavetnika sv. Ivana. Praznik na Gorici -boljunskem glavnem trgu - se bo začel drevi z običajnimi gastronomskimi ponudbami in s plesno zabavo ob zvokih postojnskega ansambla Venera. Nedeljski popoldan pa bo obiskovalcem ponudil tudi dovolj pester kulturni spored: tako se bosta ob 18. uri najprej predstavili klepetavi »venderigli« Vanka in Tonca, ob njiju bodo zaigrale še diatonične hermonike skupine godcev KD Fran Venturini od Domja, nastopila pa bosta še mlada kitarista Edvard Žerjal in Dimitrij Rosso. Prireditelji boljunske šagre - KD France Prešeren, predvsem pa vaška mladina - so tudi letos poskrbeli za pobudo, ki je namenjena predvsem mlajšim. Danes bo namreč na vrsti likovni ex tempore za otroke, najboljše izdelke oziroma vse sodelujoče pa bodo nagradili jutri popoldne med kulturnim sporedom. Boljunska šagra se bo zaključila v ponedeljek zvečer, ko bo - prav tako kot jutri - igral ansambel Happy Day. (dam)
VAŠKA SKUPNOST PRAPROT
prireja
18. ŠAGRO V PRAPROTU
20., 21. in 22. JUNIJA
Danes, 20. junija, ob 15. uri odprtje kioskov, tekma v briškoli, ex tempore za mladino do 14. leta, od 21. do 1. ure ples z ansamblom Kraški kvintet.
Jutri, 21. junija, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 15. uri zabavne otroške igre, ob 18.30 nastop godbenega društva V. Parma iz Trebč, od 21. do 1. ure ples z ansamblom Lojze Furlan.
V ponedeljek, 22. junija, ob 17. uri odprtje kioskov, od 21. do 1. ure ples z ansamblom Pomlad.
SKD Primorec in vaške organizacije Trebč
prirejajo VAŠKI PRAZMK
19.. 30., 31. I V 83. JUNIJA V GRIŽI
Program: danes ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19.30 koncert godbe Viktor Parma Trebče;
jutri ob 16. uri odprtje kioskov in otroški-mladinski ex tempore v oblikovanju gline; v ponedeljek ob 17. uri odprtje kioskov.
Vsak večer ples z ansambloma Happy Day in Kalifornija. Vab/jenj'
SKLAD MITJA CUK
vabi vse otroke
v Prosvetni dom na Opčinah od 9. do 19. ure jutri, 21. t. m.
V pričakovanju prvih uradnih sej na Občini in na Pokrajini
Stranke pripravljajo programe Zeleni proti županu Rinaldiju
Tudi v Trstu slovesnost ob 218-letnici obstoja Finančne straže
Stranke se vneto pripravljajo na obnovitev krajevnega upravnega življenja. Pokrajinski svet se bo prvič sestal v torek, danes dopoldne pa bodo na županstvu določili datum prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. Sejo je sklical izredni komisar Ravalli, ki je poleg starejšega svetovalca Rinaldija povabil svetovalce vseh strank, ki so na volitvah prejeli največ osebnih preferenc, Na prvi občinski seji bodo le uradno imenovali nove svetovalce, novo upravo pa morajo izvoliti do vključno 19. avgusta. Na Pokrajini pa morajo nov odbor izvoliti do 15. avgusta. Če skupščina ne bosta spoštovali teh rokov, bo prefekt prisiljen imenovati komisarja in nato sklicati nove upravne volitve.
V pričakovanju začetka pogajanj za nove uprave se je včeraj delegacija Stranke komunistične prenove, v kateri sta bila tajnik Giorgio Canciani in Fausto Mon-falcon, srečala z delegacijo Zelene liste, ki sta jo sestavljala Ghersina in Donatella Ferrante. Na sestanku je prišlo do izmenjave stališč o upravnih in političnih perspektivah našega mesta. SKP je - kot beremo v tiskovnem sporočilu -potrdila svojo strogo opozicijsko usmeritev, kar jasno pomeni, da ta stranka nikakor ni pripravljena stopiti v novo upravo ali pa jo kakorkoli podpreti.
Zeleni so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili javnosti »stodnevni program občinske in pokrajinske uprave«, ki naj posveča pozornost izključno programu morebitne nove koalicije. Glede župana zeleni nimajo prejudicial-nih stališč do nikogar, razen do demokristjana Rinaldija, ki je po
Danes na Občini preizkusni kamen za rabo slovenščine
Kako bo z rabo slovenskega jezika v tržaškem občinskem svetu? Preizkusni kamen za reševanje tega vprašanja bo današnja seja svetovalcev, ki so na posameznih listah dobili največ osebnih preferenc.
Telegram z vabilom na sestanek je bil sestavljen samo v italijanščini. Zaradi tega je svetovalec Samo Pahor, ki je bil kot neodvisen izvoljen na listi SSk, pisno obvestil oba sklicatelja, da je že 10. junija zahteval, naj mu vabila in vse gradivo - kot je njegova pravica - pošljejo v slovenskem prevodu. Pahor v svojem dopisu poudarja, da je kršitev pravice do rabe manjšinskega jezika kaznovana s sankcijo ničnosti; da ima občinski svetovalec, ki pripada jezikovni manjšini, pravico do rabe svojega jezika na osnovi Posebnega statuta iz leta 1954; da je bila pravica do uporabe slovenščine že delno priznana, ko je župan Richetti sprejel svetovalska vprašanja v slovenskem jeziku in nanje tudi odgovoril.
Na tej osnovi je Pahor zahteval, naj bo na današnjem sestanku prisoten prevajalec za slovenski jezik, kar bi mu omogočilo svobodno rabo njegovega materinega jezika.
njihovem mnenju vpleten v afero Sesljanskega zaliva. Program Zelene liste smejočega se sonca se deli na tri osnovne tematike, in sicer na pošteno politiko, na ^vrednotenje in zaščito teritorija in na nove medetnične odnose v naši stvarnosti. Glede tega vprašanja zahtevajo korenit politični zasuk v smer novih odnosov med tukajšnjimi narodnimi komponenta-nii, da bo Trst zaživel kot mesto v novi združeni Evropi in ne kot mesto v balkanski realnosti.
Tiskovne konference sta se med drugimi udeležila novoizvoljeni občinski svetovalec Paolo Ghersina in pokrajinska svetovalka Donatella Ferrante. Ghersina je bil sicer izvoljen v obe skupščini in je nato izbral občinski svet. Prva
neizvoljena na Pokrajini je bila Ferrantejeva. Zeleni so vsekakor napovedali, da se ne bodo udeležil pogajanj, na katerih bo tekla beseda o stolčkih oziroma le o porazdelitvi oblasti v novih upravah, ampak bodo sodelovali samo pri pogovorih o stvarnih programih.
Tiskovno konferenco so imeli včeraj tudi fašisti, ki so napovedali opozicijo v obeh upravah. Njihov prvak Giacomelli pa ni izključil možnosti, da bo MSI v skrajni sili tehnično podprla ve-
činsko koalicijo, a le pod pogojem, da bo le-ta brezkompromisno nasprotovala dvojezičnosti in da se ne bo opirala na DSL ali na Komunistično prenovo. MSI predlaga za župana liberalca Trauner-ja ali pa republikanca Castigliega, načelno pa ne nasprotuje niti demokristjanu Rinaldiju, »čeprav je bil slednji svoj čas vneti zagovornik Osima«. Fašisti pogojujejo podporo Rinaldiju z zadržanjem, ki ga bo kot starejši občinski svetovalec na prvi seji sveta zavzel do »provokacij Slovenca' Pahor j a«.
Demokristjani pridobili enega svetovalca na račun tržaške »Zveze upokojencev«
Predsednik prizivnega sodišča Sebastiano Cossu je včeraj dopoldne uradno imenoval novoizvoljene tržaške občinske svetovalce. Pri preštevanju glasov in preferenc je prišlo do ene same spremembe, in sicer pri svetovalskih mandatih Krščanske demokracije, ki bo imela v novoizvoljeni skupščini dvanajst svetovalcev, na osnovi neuradnih podatkov pa jih je dobila enajst. Demokristjani so tako pridobili dodatno svetovalsko mesto na račun Zveze upokojencev, ki je torej izgubila svojega edinega svetovalca Stelia Franza. V občinskem svetu so sedeži uradno takole porazdeljeni: KD 12, Lista za Trst 9, MSI 7, Severna liga 5, PSI 5, Demokratična zveza 4, SKP 3, PLI 2, Slovenska skupnost 1, Zelena lista 1 in PRI 1.
Občinski svet se bo sestal v prihodnjih dneh. Novoizvoljeno občinsko upravo pa morajo po zakonu izvoliti do vključno 19. avgusta letos.
Tudi tržaški finančni stražniki so včeraj proslavili 218. obletnico ustanovitve Finančne straže, ki so jo sicer praznovali po vsej državi. Slovesnosti na pomolu Fratelli Bandiera so se udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti in delegacije vseh oddelkov Finančne straže, nagovor pa je pripadel poveljniku Finančne straže za Furlanijo-Julijsko krajino, Sergiu Cicogni. Le-ta je med drugim podal obračun lanskega delovnega leta, v katerem so stražniki ugotovili za 2.377 milijard lir davčnih utaj ali potvar in za skoraj 2 milijardi lir utaj davka IVA. Povrhu so zaplenili 390 kilogramov heroina, 6 kilogramov kokaina in več kot 16 ton pretihotapljenih cigaret, ter zajeli 211 ilegalnih pribežnikov. Po končanem govoru, v katerem je orisal tudi najpomembnejše zgodovinske etape Finančne straže, je poveljnik Cicogna podelil odlikovanja vrsti stražnikov, ki so se posebej izkazali pri raznih operacijah.
Na sliki (foto Magajna) polaganje venca na začetku slovesnosti.
Mladi levičarji javno polemični do Bordona
Tržaška Mladinska levica je včeraj poslala odprto pismo poslancu Willerju Bordonu v zvezi s polemikami, ki v teh dneh pretresajo krajevno DSL in v zvezi z njegovim vstopom v mešano poslansko skupino. Mladi levičarji podčrtujejo v tem pismu, da bi moral Bordon odločitev o vstopu v to ali ono parlamentarno skupino sprejeti v soglasju s tistimi, ki so ga znova izvolili v poslansko zbornico.
Podpisniki so mnenja, da volilci 5. aprila niso glasovali samo za Bordona, ampak tudi za simbol DSL, kar še zdaleč ni postranska zadeva, saj je bila to edina možnost, da Trst lahko spet dobi naprednega parlamentarnega predstavnika. Mladinska levica opozarja Bordona, da je bil izvoljen tudi na osnovi glasov, ki jih je Occhettova stranka dobila na primer v Torinu, Bologni in v Rimu. Ti državljani so najbrž podprli poslanca parlamentarne skupine DSL in ne mešane skupine. Ne gre torej samo za bodočo usodo »Demokratične zveze - Trst za Evropo«, ampak tudi za notranje odnose v DSL. Mladi levičarji zato pozivajo Bordona na javno soočanje, saj gre po njihovem mnenju konec koncev tudi za spoštovanje načel demokracije pri izbirah, ki ne zadevajo samo miljskega poslanca, ampak tudi njegove volilce.
O Bordonovem vpisu v mešano poslansko skupino, o polemikah znotraj DSL in nenazadnje tudi o usodi Demokratične zveze bo tekla beseda na ponedeljkovi seji federalnega odbora tržaške Occhettove stranke.
V ponedeljek naj bi zvišali glavnico
Sindikati zaskrbljeni nad usodo železarne
V ponedeljek, 22. t.m., bi moralo priti do povišanja glavnice družbe, ki upravlja Skedenjsko železarno. Tako je vsaj mogoče brati v tiskovnem sporočilu, ki sta ga skupno izdala oba glavna delničarja, se pravi furlanski podjetnik Pittini in družba ILVA iz skupine IRI, in v katerem je potrjena veljavnost izdelanega načrta za preporod železarne.
Vsi pa ne verjamejo, da je vse lepo in prav. To velja še zlasti za pokrajinska tajništva sinikatov FIM-FIOM-UILM, ki so se sestala z vodstvom podjetja, da bi preverila dejansko stanje in perspektive Skedenj-ske železarne. Sindikati namreč ugotavljajo, kot beremo v njihovi noti, da je »dva dni pred zasedanjem delničarjev še veliko elementov negotovosti«. Če v ponedeljek ne bodo padle preostale rezerve, bodo sindikati »sprejeli vse primerne ukrepe proti nezanesljivosti lastništva, ki je videti brez posluha do napetosti in zaskrbljenosti v vrstah delavcev«.
Pokrajinski sindikati CGIL, CISL in UIL pa so v drugem sporočilu za javnost izrazili velikg„zaskrblje-nost zaradi »naraščajočega propadanja pokrajinskega industrijskega aparata, ki prizadeva že stotine delavcev in zajema tako javna kot zasebna podjetja, tako mala kot srednja«. Sindikati ob tem napadajo zvezo industrij cev in zvezo javnih podjetij, češ da zavzemata toga stališča do predlogov sindikatov, poleg tega pa izražajo potrebo, da bi čim prej sklicali 3. pokrajinsko konferenco o gospodarstvu.
V Nabrežini odpre drevi vrata nova Lesnina Bor
Mizarska delavnica Doljak bo drevi ob 19. uri odprla v Nabrežini Postaja štev. 69 novo trgovino, ki nosi ime »Lesnina Bor«. Gre za razširitev dosedanje Galerije Bor, ki si je s svojimi izdelki pridobila velik ugled ne samo na Tržaškem, temveč v vsej deželi in v Sloveniji, torej povsod, kjer je nastopala.
Vse se je pred mnogimi leti začelo z mizarsko delavnico gospodarja Doljaka, nadaljevalo z odkrivanjem starih kraških skrinj in drugih predmetov, ki sta jih začela gospodar in njegova žena Bogomila restavrirati in jim vračati nekdanjo lepoto in vrednost, potem pa še z delom umetnice-obrtnice Bogomile, ki je ustvarila nič koliko prelepih lesenih skulptur in tudi keramičnih izdelkov, dosledno vezanih na Kras in njegovo kulturo. Sedaj je v delo vključen tudi sin Peter, s širjenjem dejavnosti pa so se seveda povečala tudi bremena in odgovornosti.
Vsa ta raznolika dejavnost oziroma njeni izdelki bodo torej našli prostor v novi trgovini »Lesnina Bor«, na katere otvoritev so vabljeni vsi, ki ljubijo les in Kras. (ni)
Včeraj uradno predali namenu
novo avtobusno postajališče ACT

»SZ"”;
:
Na Trgu Oberdan, za končno postajo opensklega tramvaja, so včeraj tudi uradno predali namenu novo avtobusno postajališče prevoznega konzorcija ACT (na sliki - foto Magajna), ki bo pomembno prispevalo k bolj tekočemu prometu v tem delu mestnega središča. Kot smo že poročali, imajo na novem postajališču svoje končne po-straje avtobusi prog. štev. 4, 14, 35 in 38.
Vodstvo podjetja ACT pa je medtem za prihodnji torek ob 18.30 sklicalo nov sestanek svoje generalne skupščine, potem ko je na zadnjem prišlo do precejšnjih problemov v zvezi z rabo slovenščine.
Prvi sestanek novoizvoljenega vodstva Novinarske zbornice
Pod predsedstvom starejšega svetovalca Mafalda Cecheta se je včeraj sestal novoizvoljeni deželni svet Novinarske zbornice, kije po statutu obnovil svoje notranje funkcije. Člani so soglasno potrdili dosedanje nosilce funkcij, in sicer: za predsednika Silvana Di Varma, za podpredsednika Nataleja Zaccurija, za sekretarja Baldovina Ulcigraia in za blagajnika Ivana Fischerja. Deželni svet je nato razpravljal o raznih stanovskih problemih in sklenil, da bo v okviru nacionalne Novinarske zbornice sprožil problem reforme volilnega mehanizma za izvolitev deželnih in nacionalnih novinarskih stanovskih teles, in sicer tako, da bi ga poenostavili in s tem omogočili širšo volilno udeležbo članov. Deželni svet Novinarske zbornice je na koncu izrazil solidarnost kolegom, ki so vpleteni v sodne spore, ker so opravljali svojo informativno in kronistič-no pravico oziroma dolžnost v zvezi z umorom Deotto-Zanin.
Karabinjerji izsledili obsojenca in zasegli ukradena avtomobila
Karabinjerji so včeraj izsledili 31-letnega Tržačana Roberta Floro, za katerega so sodniki izdali nalog o pregonu, ker je bil svoj čas obsojen na poldrugi mesec zapora in na 100 tisoč lir denarne kazni zaradi protizakonitega nošenja orožja. Flora, samski in brezposeln, se je skrival v nekem stanovanju pri Sv. Alojziju, ki je last 32-letnega A.M. Ko so ga izsledili, so karabinjerji obsojenca odpeljali v koronejski zapor, E.M. in 19-letno Florovo dekle S.P. pa so prijavili pod obtožbo, da sta mu pomagala. S.P. je namreč medtem, ko so karabinjerji preiskovali stanovanje pri Sv. Alojziju, telefonirala Flori in ga obvestila, da ga iščejo.
Miljski karabinjerji pa so včeraj dosegli nov uspeh v boju proti mednarodni trgovini z ukradenimi avtomobili. Na mejnem prehodu pri Rabojezu so zasačili 21-letnega Palermčana Maurizia Gallana, ki je hotel iz države za volanom lancie dedre, in 50-letnega Andreo Martellinija iz Perugie, ki se je pripeljal z alfo 164. Obe vozili sta bili ukradeni v Firencah in nato opremljeni s ponarejenimi dokumenti.
Mešani zbor Milan Pertot navdušil tuš v Barkovljah
Poslovilni koncert Mešanega pevskega zbora Milan Pertot, ki so ga člani izvedli v četrtek zvečer v lepi, pa tudi akustični barkovljanski cerkvici Sv. Jerneja, je uspel tako, kot so si pevci in njihova zborovodkinja Aleksandra Pertot želeli in v skladu z željami občinstva, ki je cerkev do kraja napolnilo. V resnici je šlo za ponovitev koncerta, ki ga je imel zbor pred kratkim najprej v Evangeličanski cerkvi, nato pa tudi pri Sv. Ivanu.
Prvi del programa je obsegal skladbe naših priljubljenih skladateljev Milana Pertota, Jurija Gregorca, Alojza Srebotnjaka, Emila Adamiča, Ivana Grbca, Alda Kumarja in Ubalda Vrabca.
Drugi del programa je bil zelo svečan. Zbor je namreč spremljal orkester gojencev šole Glasbene Matice; tako so skupno izvedli dve Mozartovi skladbi, katerima so na koncu dodali še eno. Na orgle je ta del programa spremljal organist Štefan Bembič, medtem ko je koncert lepo povezovala Alda Sosič. Ob koncu pa se je poslušalcem, pevcem in vsem, ki so zboru pomagali, iz srca zahvalila zborovodkinja Aleksandra Pertot, ki je svojo zahvalo namenila tudi don Eliu, ki je bil vedno pripravljen dati na razpolago cerkvene prostore.
Naslov prireditve je bil »Poslovilni koncert«, saj je zborovodkinja že napovedala, da zapušča zbor. Barko vij ani, člani in ljubitelji tega zbora, pa so vedno bolj prepričani, da se ne bi smel tako dober zbor razpustiti, da bi se morale najti manj boleče rešitve, saj imamo na žalost morda le nekaj zborov - in med temi je prav gotovo barkovljanski, ki so vsa ta leta suvereno zastopali našo pevsko ustvarjalnost doma in po svetu.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) barkovljanski zbor med četrtkovim nastopom pred domačo publiko.
gledališča
FESTIVAL OPERETE
ROSSETTI
Danes, 20. t. m., ob 20.30 druga predstava operete Giuseppeja Pietrija AD-DIO, GIOVINEZZA. Dirigent Guerrino Gruber, režija Mario Licalsi.
Ponovitev v petek, 26. t. m., ob 20.30.
Predprodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
Avditorij muzeja Revoltella
Danes, 20. t. m., ob 17. uri bo v avditoriju Muzeja Revoltella srečanje z igralko MARIO DENIS. Na sporedu bo tudi projekcija filma "Sissignora".
Gledališče Miela
V ponedeljek, 22. t. m., ob 21. uri bo
v priredbi združenja Arciragazzi na sporedu predstava LE UOVA GIGANTI DELL'ISOLA Dl PASOUA E ALTRE ME-RAVIGLIE z Anatolijem Balaszom. Izkupiček večera bodo podelili dobrodelnim namenom. Za informacije in rezervacije tel. na št. 51572.
kino
ARISTON - 21.30 Un medico un uomo,
r. VVilliam Hurt.
ENCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 La časa nera.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 Rabbia ad Harlem, r. Bill Duke, i. Gregory Hines.
NAZIONALE I - 16.30, 20.30 Balla coi lupi.
NAZIONALE II - 17.45, 22.15 Gran Can-yon, il cuore della citta
NAZIONALE III - 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 La donna indecente, □
NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 II ladro di bambini, r. Gianni Amelio.
GRATTACIELO - 17.00, 20.20, 22.15, Blue Steel, bersaglio mortale, i. Ja-mie Lee Curtis, Ron Silver, □
MIGNON - 17.00, 22.15 I 600 giorni di Salo, r. Renzo De Felice.
LJUDSKI VRT - 21.15 Tango e Cash.
EDEN - 15.30, 22.10 Sulka, sodomie per una sguillo, porn., □ □
CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Beethoven, komični.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Hook Capitan Uncino.
ALCIONE - 18.00, 21.00 Con le migliori intenzioni.
RADIO - 15.30, 21.30 Solange, la calda bocca, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
šolske vesti
Učenci srednje šole Srečko Kosovel
sporočajo, da je možen ogled razstave ex tempore »Razmišljanje o vojni« in likovnih izdelkov tretješolcev v Prosvetnem domu na Opčinah še danes, 20. junija, od 16. do 20. ure. Ob tem poteka tudi humanitarna akcija.
razna obvestila
KD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata POLETNI CENTER za otroke od 3. do 11. leta starosti, ki bo od 20. do 31. julija. Za vpis otrok se lahko obrnete do trgovin Lara in Aleksandra v Nabrežini ali na tel. št. 229332.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Še danes, 20. t. m., med 16. in 20. uro bo potekala humanitarna akcija za pomoč beguncem iz BiH, predvsem posteljnine, otroških vozičkov, koles in podobno. Akcija za zbiranje zimskih oblačil pa bo potekala jeseni.
SKD Grad - Rabota v Badalučki - Danes, 20. junija, od 8. ure dalje bomo v sodelovanju s skupino prostovoljcev za civilno zaščito Nord-Est iz Trsta in Občino Trst izprafenili star vodnjak in uredili okolje. Vabimo člane, navdušence in radovedneže.
Za 12. mladinski raziskovalni tabor »Bardo 92« se dijaki in univerzitetni študentje lahko prijavijo pri: NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, Odseku za zgodovino v Trstu, Ul. Petronio 4 in Slovenski ljudski knjižnici D. Feigla v Gorici, Ul. Croce 3.
ZSKD, Društvo zamejskih likovnikov in Združenje Lupusinfabula prirejajo XXII. likovno kolonijo mladih v Sesljanu od 24. do 29. avgusta letos. Informacije in prijave ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635626 (vsak dan razen ob sobotah).
TPPZ Pinko Tomažič bo danes ob 17. uri odpotoval iz Bazovice z avtobusom v Oglej - Aguileio, kjer bo nastopil na slavju ob 40. obletnici italijanskega partizanskega časopisa. Zaključek sezone 91/92 bo 11. in 12. julija v Bazovici na partizanskem srečanju.
Sklad Mitja Čuk in slovenski skavti vabijo v torek, 23. t. m., na KRESOVANJE na openskem Piklcu ob dobri kapljici. Sodelujejo člani TFS Stu ledi.
Slovensko prosvetno društvo Union, prijatelji Podlonjerja in Pro Loco Sv. Ivana prirejajo 12. ŠAGRO MANDRI-JERJEV v znamenju odkrivanja lastnih in drugih tradicij. Danes zvečer ples; jutri ob 18.30 nastop folklorne skupine Sav-rinke z istrskimi plesi, sledi ples; v ponedeljek ob 20.30 koncert godbe G. Verdi; v torek bodo svetoivanski kresovi, sledil bo ples s skupino Triestinissima. Vabimo, da prižgete kresove in tako ohranite to starodavno tradicijo.
izleti
SPDT prireja jutri, 21. junija, avtobusni izlet na Begunjščico ob priliki tradicionalnega srečanja s pobratenimi planinci »Integrala« iz Ljubljane. Odhod avtobusa ob 5.45 izpred sodne palače v Trstu in ob
6.00	z Opčin. Prijave sprejema ZSŠDI v uradnih urah, tel. 635627. Ob vpisu je treba vplačati 15.000 lir.
Društvo slovenskih upokojencev Trst obvešča, da bo izlet na Brezje in Bled, ki je iz tehničnih razlogov odpadel, v sredo, 24. t. m. Odhod ob 7.30 s Trga Oberdan. Ker je še nekaj prostih mest, je vpis možen na sedežu v Ul. Cicerone 8 v dopoldanskih urah.
KD FRANCE PREŠEREN
vabi na
TRADICIONALNO ŠAGRO NA GORICI
VBOLJUNCU 20., 21. IN 22. JUNIJA
Danes ples z ansamblom VENERA Jutri ob 18. uri kulturni program:
VANKA in TONGA,
glasbena skupina KD Fran Venturini od Domja, nagrajevanje udeležencev ex tempore, kitarista EDVARD ŽERJAL in DIMITRIJ ROSSO, ples z ansamblom HAPPY DAV.
V ponedeljek ples z ansamblom HAPPV DAV.
DELOVALI BODO DOBRO ZALOŽENI KIOSKI
koncerti
Danes stopata na skupno pot
The Blackbirds
bodo igrali danes, 20. t. m., ob 21. uri na terasi Žuštema nad diskoteko Camel v Kopru.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 20. junija 1992 SILVERIJ
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob
23.45	in zatone ob 10.21.
Jutri, NEDELJA, 21. junija 1992
ALOJZIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 6.49 najnižja -45 cm, ob 14.01 najvišja 31 cm, ob
19.45	najnižja -2 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,2 stopinje, zračni tlak 1005,8 mb ustaljen, veter 14 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 45-odstotna, nebo rahlo poob-lačeno, morje razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI:
RODILI SO SE: Matteo Zaccaria, Silvia Grdina, Michele Iacubino, Christian Menichini, Andrea Montina, Simone Ian-za, Katia Sossi, Virginia Dordei, Beatrice Giubilo, Aleksander Jovanovič.
UMRLI SO: 67-letna Miranda Bertini, 87-letna Ida Agostini, 72-letna Francesca Cossutta, 81-letni Casimiro Gobbo.
OKLICI: delavec Dario Pibrovec in uradnica Maria Gabriella Menegato, uradnik Giorgio Pobega in uradnica Ele-na Zanini, uradnik Alessandro Dobronic in uradnica Giovanna Mirarchi, trgovec Daniele Toppan in Cristina Gerin, raziskovalec Ivano Miracca in kemik Cristina Flego, delavec Claudio Savarin in uradnica Aliče Sponza, trgovec Adriano Millo in aranžerka Federica Favento, podčastnik javne varnosti Luciano Rizza-to in učiteljica Viviana Cumini, mehanik Carlo Antonucci in gospodinjska pomočnica Claudia Pleterski, delavec Luciano Giugovaz in uradnica Tamara Laghi, uradnik Marco Sineri in fotografka Luisa Potocco, karabinjer Alessandro Piras in prodajalka Claudia Melon, uradnik Andrea Bertolotti in biologinja Cristina Sa-uli, geometer Fabio Roda in v pričakovanju zaposlitve Marialuisa Abbondanza, raziskovalec Philip Manuel Carrion in učiteljica Silvana Femandes De Melo, trgovec Giorgio Ličen in maserka Patrizia Caprio, delavec Enzo Fulvio in uradnica Rossella Miloš, zdravnik Fabio Savron in uradnica Irene Porta, šofer Fabio Zanfag-nin in uradnica Cristina Pavatich, točaj Sergio Paulich in glasbenica Manuela Manfio, skladiščnik Massimiliano Via-nello in skladiščnica Viviana Scabich, trgovski potnik Lucio Gasperazzo in univerzitetna študentka Cristina Caputi, trgovec Maurizio Barnobi in uradnica Ros-sana Lugnani, mehanik Alessandro Che-nich in prodajalka Patrizia Vižintin, tehnik Sergio Michelazzi in notar Susan-na Bosio, inštalater Marco Sodomaco in uradnica Alessandra Dobrilla, podjetnik Renato Ciacchi in uradnica Mirella Deg-rassi, policijski agent v zaporu Stefano Puccia in prodajalka Imperia Caccamo, obrtnik Renzo Forti in policijski agent Laura Cargnel, šofer Zija Beda in gospodinja Alessandra Albiero, finančni stražnik Giuseppe Occhiogrosso in gospodinja Antonietta Schiralli, delavec Korado Sedmak in uradnica Susanna Zeriali, trgovec Jacopo Gesu Vittori in prodajalka Cristina Petrucci, delavec Ezio Giugovaz in gospodinja Patrizia Krapež, podčastnik pomorske mornarice in učiteljica Anna Nadia Carofalo.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. junija 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Dante 7 (tel. 630213), Erta S. Anna 10 - Kolonkovec (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Erta S. Anna 10 - Kolonkovec, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1.
DARIO in TAMARA
Vso sredo v skupni bodočnosti jima želita
družini Pahor in Švara
Danes zajadrata na morje skupnega življenja
PETER ŠTOKA in JANA MARTELANC Svojemu stebru in njegovi izvoljenki želi vedno ugodnega vetra ŠD Kontovel
razstave
V	TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA.
V	Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 razstavlja do 30. t. m. LUIGI MANGONE. Urnik: vsak torek od 18. do 21. ure ali po domeni.
V	galeriji Cartesius je do 24. t. m. na ogled razstava ALDA BRESSANUTTIJA z naslovom »dal cinguanta in qua...«.
V	galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A je do 27. junija na ogled razstava GUIDA ANTONIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
Sklad Mitje Čuka vabi na otvoritev razstave likovnih in ročnih del gojencev vzgoj nozaposlitvenih centrov "E; Vatovec" iz Sežane in Sklada Mitje Čuka iz Opčin, ki bo v torek, 23. t. m., ob 18. uri v Mali galeriji v Sežani.
Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava GIBERTA SEVERI-JA.
V	galeriji Torbandena in v gledališču Miela razstavlja svoja novejša dela slikar ŽIVKO MARUŠIČ.
V	kavarni Calfe degli specchi je na ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	razstavni dvorani Turistične ustanove v Ul. S. Nicold, 20 (III. nad.) je odprta razstava akvarelov PETRA REHARJA. Razstava bo na ogled do 30. t. m., od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
V	galeriji Studio Arte 3 v Ul. delTAn-nunziata 6/b je odprta razstava LUCIANA CELLIJA.
V	razstavni dvorani Turistične ustanove v Sesljanu razstavlja do 30. t. m. slikar RAFFAELE PELLIZZARI. Urnik ogleda: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure ter ob sobotah od 9. do 13. ure, ob praznikih zaprto.
Čedad - V prostorih Tržaške kreditne banke razstavlja do 31. julija svoja dela kipar EROS VALENTE.
V	galeriji Minerva, ul. S. Michele 5 razstavlja do 25. t.m. svoja dela LIVIO ZOPPOLATO.
__________prispevki________________
V	spomin na pok. Danico Ščuka vd. Žetko daruje učno in neučno osebje sr.š. Sv. Ivan z oddelkom na Katinari 135.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina mame Dušana Križmana daruje Alekseja Možina 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob plačanju članarine so darovali Jožefa Skočaj 5.000 lir in Albert Derganc
5.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na ljubečo mamo gospo Darko Taha darujejo sošolke in sošolci hčerke Nine 150.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na svoje drage pokojne daruje družina Žerjal iz Bolj unča 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Za nov sedež Skupnosti družina Opčine daruje družina Ivančič 50.000 lir.
V	spomin na Štefko Besednjak daruje družina Bidovec 100.000 lir za Dijaško matico.
Bar Pri jami v Briščikih pod pokroviteljstvom Občine Zgonik
priredi
1. SLIKARSKI BX TEMPORE »POLETNI SOLSTICIJ«
danes, 20., in jutri, 21. junija
Prijave in žigosanje platen (največ 2) danes od 9. do 21. ure in jutri od 9. do 11. ure v baru Pri jami (tel. 327135). Prva nagrada 1.000.000 lir, druga 500.000 lir, tretja 250.000 lir.
Otvoritev razstave nagrajenih odkupljenih ter sprejetih del bo v občinski galeriji v Repniču v ponedeljek, 22. t. m., ob 20. uri. Vabljeni!
čestitke
Danes si obljubita večno zvestobo DANIELA in FABIO. Da bi se jima na življenjskem igrišču izpolnile vse najbolj skrite želje v dvoje, jima želi Odbojkarska sekcija Breg.
razne prireštve
Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na koncert M1MPZ Glasbene šole Trebnje, ki bo danes, 20. t. m., ob 20.15 v Finžgarje vem domu na Opčinah. Zbor vodi Tatjana Mihelčič. Sodelovali bodo OPZ, MPZ in DPZ Vesela pomlad.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 22. junija, ob
20.30	večer posvečen zamolčanim pesnikom antirevolucije. Na temo »Jutro pozabljenih« bo govoril prof. France Pibernik. Recitiral bo Pavle Ravnohrib, nastopil bo čelist Milan Hudnik. Prisoten bo predstavnik založbe Mohorjeve družbe inž. Janko Jeromen.
KD Upa iz Bazovice vabi v torek, 23. t. m., ob 21. uri v Bazovski dom na ogled diapozitivov o novi jami v Bazovici. Sodelujejo jamarji skupine Karlo Debeljak iz Trsta. Vabljeni.
ZSKD v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina priredi ob III. mednarodnem lutkovnem festivalu 1992 v torek, 23. t. m., ob 15. uri v Centru Štrekelj v Sesljanu lutkovno predstavo Kužek in mucek v izvedbi skupine UŠ iz Ljubljane. Otroci ne zamudite priložnosti!
mali oglasi
PRI MIŠKOTU na Opčinah je tudi letos odprta osmica.
OSMICO je odprl Silvano Močilnik v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
RENAULT R5 TURBO, letnik 1988, bele barve, v odličnem stanju, po ugodni ceni prodam. Tel. 211672 v večernih urah.
SLOVENSKI KONZULAT V TRSTU
išče manjše opremljeno stanovanje v Trstu za svojo uslužbenko. Ponudbe sporočite na tel. št. 636161 v delovnem času.
PRODAM licenco trgovine jestvin, sadja, zelenjave in trafike. Tel. na št. 229157 ob uri kosila.
CELESTE iz Doline prodaja družine čebel po ugodni ceni. Tel. na št. (040) 228891.
GOSTILNA na Krasu išče natakarico. Tel. na št. (040) 229168 od 11. do 12. ure.
TRŽAŠKA trgovska hiša išče prodajalke-ce z znanjem italijanščine, slovenščine in hrvaščine. Tel. na št. 7796464.
NUDIM lekcije iz nemščine in slovenščine. Tel. na št. 228658.
NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. na št. 212688.
NUDIM inštrukcije iz angleščine. Tel. na št. 212688.
MASAŽA: klasična, sprostilno-erotična. Telefon 0038/61 302294 od 9. do 20. ure, ob sobotah od 16. do 22. ure.
PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine kot priprava za popravni izpit. Tel. od ponedeljka, 22. t. m., do konca junija ob večernih urah na št. 728601.
PRODAM motor kawasaki 600 ZZR, rdeče barve, letnik 91, prevoženih 7000 km. Tel. (040) 225040.
PRODAM zaradi upokojitve licenco dobro vpeljane drogerije v zelo prometnem predelu predmestja Trsta (Opčine). Tel. ob večernih urah na št. 213553.
PRODAM volvo 244 G LE, 2.000 ccm, letnik 1980, srebrno-metalizirane barve, s popolno elektronsko-električno tehnologijo in vso dodatno opremo, s priključkom za prikolico, tehnično pregledan aprila 1991, v dobrem stanju, za
5.500.000	lir. Informacije ob urah obedov na tel. št. 818018.
IZKUŠENA poklicna bolničarka nudi spremstvo in nego potrebnim bolnikom. Informacije na tel. št. 228910 ob večernih urah.
PRODAM fiat 126 bis, september 89, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. na št. 220324.
menjalnica_______________________19.6.1992
	FIXING	BANKOVCI		FDCING	BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN	TRST	TUJE VALUTE	MILAN	TRST
PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ameriški dolar .		 1190,25	1170.—	Švicarski frank		837,40	830.—
Nemška marka .		 756,59	748.—	Avstrijski šiling		107,515	106.—
Francoski frank		 224,72	221,—	Norveška krona		193,40	191 —
Holandski florint ...	671,95		662,—	Švedska krona		209,65	206.—
Belgijski frank		 36,775	35,50	Portugalski eskudo .	9,127	8.—
Funt šterling ..		 2214,10	2190.—	Španska peseta 		12,034	11,30
Irski šterling ..		 2024,40	1990,—	Avstralski dolar		895,95	850.—
Danska krona .		 196,61	192.—	Jugoslov. dinar 		—	
Grška drahma.		 6,255	5,50	ECU		1552,40	
Kanadski dolar		 991,40	950.—	Slovenski tolar		—	14,25
Japonski jen ..		 9,364	9,10	Hrvaški dinar		—	4,50
la El					
					
v v V V -' N V-	W
C"v
m
Na tržaškem velesejmu se vrstijo prireditve in specializirani posveti
Včeraj uradni dan avstrijske republike Posvet o mednarodni trgovini z lesom
Po četrtkove uradnem dnevu Slovenije, na katerem je mlada slovenska republika prvič nastopila kot samostojna država, je bil včeraj na tržaškem mednarodnem vzorčnem velesejmu dan Avstrije. Avstrijsko delegacijo, ki jo je vodil predstavnik zvezne gospodarske zbornice dr. Farntleitner, je pozdravil predsednik tržaške sejemske ustanove Gianni Marchio, ki je poudaril dolgoletno avstrijsko sodelovanje na velesejmu, saj je sosednja republika prisotna v Trstu s svojim paviljonom od leta 1948.
Marchio je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim podčrtal prepričanje, da Avstrija ni prisotna na tržaškem velesejmu zgolj iz sentimentalnih razlogov, pač pa ker jo s Trstom vežejo konkretni gospodarski interesi in Trst predstavlja njeno vez z morjem. Podobnega mnenja je bil tudi dr. Farnleitner, ki je med drugim poudaril, da bi ob sedanjem težavnem prevozu blaga po suhozem-
skih poteh Trst lahko uveljavil svoj položaj jadranskega pristanišča.
Poleg uradnega avstrijskega dne so včeraj in predvčerajšnjim na velesejmu priredili tudi mednarodne dneve lesa v sodelovanju v Vsedržavno zvezo trgovcev z lesom. Prvi dan posveta je bil namenjen predvsem trgovanju z listavci, prisotni pa so bili gospodarstveniki srednjeevropskih držav in Slovenije ter Hrvaške. V tem okviru je bilo poudarjeno, da je bila nekdanja Jugoslavija s svojimi lesnimi polizdelki ena od glavnih italijanskih partnerjev v trgovanju z lesom. In če bodo republike, ki so nastale na prostoru bivše Jugoslavije, hotele ohraniti svoj delež na tržišču, se bodo morale prilagoditi povpraševanju tržišča. Se zlasti bo morala biti večja kakovost proizvodnje. Polizdelek, pa je bilo poudarjeno, je pomemben adut novih držav, ki razpolagajo s surovino in tudi s ceneno delovno
silo in so torej lahko konkurenčni s cenami na italijanskem trgu.
Včeraj pa so v okviru teh dne-vov preučili izmenjavo lesnih izdelkov med Italijo in ZDA. V tem okviru je predsednik sejemske ustanove Marchio poudaril, kako se mednarodno trgovanje z lesom in kavo vključuje v nove perspektive, ki se odpirajo Trstu z razvojem dogodkov v Evropi.
LajGoriziana
ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI
s.r.l.
Sedež in uprava Ul. Duca d’Aosta 180 34170 GORICA Tel. (0481) 520660-520655
Operativni urad MMP ŠTANDREŽ Tel. (0481) 22351/2/3/4/5
Telex: 460107 LAGORI I Fax: (0481)) 520117
Banka Alpe Jadran
S četrtkovega dneva Slovenije
(Foto Magajna)
Splošna oprema
i
JiOVbtČ
Ul. S. Cilino 38 - TRST - Tel. 54390
Prisotni na Tržaškem velesejmu v pa viljonu	......
Mobilna
nr|,/n BANCADICREDITO Dl TRIESTE dLIKDTRŽAŠKA KREDITNA BANKA
		FOND01/1
		laFondiaria
		E rivE
		GENERALNA AGENCIJA V TRSTU
Nabrežje Grumula 8/A — Tel. (040) 311510 - 311513 — Fax 311486		
GRAP01/2
Tl PO LITO
vam nudi raznovrstne tiskovine
TRST - Drevored D’Annunzio 27/E — Telefon - Fax 772151
OBVESTILO PODJETNIKOM
JUNIJ 1992
Finansiranje dopustov
Zaradi finančnih potreb pri izplačevanju dopustov za leto 1992 Kmečko - obrtne posojilnice v Furlaniji - Julijski krajini nudijo posojila po posebno ugodnimi pogoji
KMEČKO OBRTNE POSOJILNICE
Furlanije - Julijske krajine
Se vedno vam nudimo roko
• VEDNO AVANDGARDNO PODJETJE •
OMARA
Notranje police, viseči predali, police za obutve, deska za likanje, varnostna skrinjica, pomična skrinja, košara za perilo, obešalnik za pasove, obešalnik za hlače, vreča za obleke, zložljiva postelja, stenska svetilka, zložljiva miza.
Obišči otok samih omar pri SELVA ARREDAMENTI V TRŽIČU
Javno zdravstvo na Goriškem v oceni odbora za enotno bolnišnico
Občani imajo pravico in dolžnost do popolnih informacij o bolnišnici
Razprava o reorganizaciji javne zdravstvene službe na Goriškem, ki se je začela pred dobrimi tremi leti nikakor ne pojenja. Odbor za enotno bolnišnico, ki se je konstituiral pred približno enim letom in v tem času uspel okrog svojega projekta združiti precejšnje število občanov in ki je naletel tudi na podporo enajstih občinskih svetov ter raznih ustanov, je sinoči v pokrajinski sejni dvorani pripravil javno srečanje z namenom, da javnost seznani, kaj se je premaknilo, kar zadeva gradnjo ene ali dveh bolnišnic, v teh zadnjih mesecih - podobno srečanje je bilo oktobra lani v Gradišču - predvsem pa, da objasni svoj načrt organizacije javne zdravstvene službe na Goriškem, pri čemer je bolnišnica, odbor se seveda zavzema za eno samo tako inštitucijo, le eden od elementov sistema.
Odbor je za javnost pripravil zajeten sveženj dokumentov, ki nazorno in predvsem prepričljivo izpodbijajo upravičenost izbire dveh bolnišnic, tako s finančnega vidika, kakor z vidika ohranjevanja sprejemljive ravni zdravstvenih uslug, kakor z vidika predvidene (in na papirju že dalj časa napovedane) reorganizacije zdravstva na terenu.
Številčnih podatkov je na pretek, dovolj pa bo že sama ugotovitev, da bo vzdrževanje dveh bolnišnic — že danes gre za to ogromna večina sredstev - tudi v prihodnje odžiralo vsa razpoložljiva sredstva in bodo za druge dejavnosti ostale v glavnem drobtine.
Na sinočnem srečanju, ki ga je uvedel predstavnik Odbora Perissin, sta različne aspekte osvetlila zdravnik Roberto Chiozza in član odbora, inž. Nicolo Forna-sir.
Z vidika zdravstvenega operaterja je integrirani načrt zdravstva na Goriškem obrazložil dr. Chiozza, medtem ko je bil poseg inž. Fornasirja usmerjen predvsem v izpodbijanje "laži" o finančno - upravnih argo-mentih ki jih navajajo zagovorniki dveh bolnišnic.
Ob tem smo slišali tudi novost - govorec jo je predstavil kot nepreverjeno govorico - da naj bi bilo treba načrt za goriško bolnišnico izdelati na novo. Po tej nepreverjeni informaciji pa se utegne celo zgoditi, da bo Gorica ostala s staro, obnovljeno bolnišnico.
Javnost ima pravico in dolžnost zahtevati, vse informacije v zvezi s tem načrtom, pa tudi, kdo je o tem načrtu odločal, je bilo sporočilo zaključnega dela srečanja. Prav v tem delu je bilo slišati tudi nekaj zelo ostrih namigov - vsekakor brez navajanja imen - na račun tistih oseb, mnoge so, kot smo slišali tudi v vrstah stranke relativne večine, ki se zavedajo, da je izbira dveh bolnišnic neustrezna, ki pa jo, kljub vsemu še naprej zagovarjajo.
Dodali bi k tem splošnim ugotovitvam vsaj še eno, ki se nanaša na čas izgradnje, oziroma dograditve. Odbor za enotno bolnišnico je prepričan, da bi se tak objekt, v središčni coni, pri Gradišču, lahko zgradilo do leta 2000. Torej v roku, ki je predviden tudi za dograditev bolnišnic v Gorici in Tržiču. Za slednjo sicer že napovedujejo čas otvoritve, v drugi polovico leta 1996 !
Zakaj torej tako trmasto vztrajanje pri sprejetih odločitvah ? Odgovori so lahko različni, so skušali dopovedati govorci. Eden bi lahko bil tudi ta, da tisti, ki so doslej krojili usodo menijo, da občani ne razumejo. Taisti politiki bodo čez kakšno leto, ko bo praksa pokazala da izbira ni bila najbolj ustrezna, pa bodo glasno razlagali, da so pač spet občani krivi. Sami da so namreč bili za enotno bolnišnico, vendar so morali, pod pritiskom javnosti, popustiti...
Drugi odgovor pa bi lahko bil, da so izbire opravili izven institucij, ki bi morale o tem odločati.
Naj povemo še, da se je srečanja udeležila tudi delegacija gradeškega odbora za bolnišnico.
Župnik Vesligaj včeraj gost Karitasa
Gorica bo zbirala pomoč za eno od župnij Osijeka
Čedomil Vesligaj, župnik v Osijeku, je včeraj bil gost goriškega Karitasa. Srečal se je najprej z goriško duhovščino, nato z novinarji in končno z občani, da bi predstavil stanje in potrebe Osijeka ter še posebej svoje župnije, ki obsega pretežno delavski mestni predel s 7.500 prebivalci. Kot je pojasnil direktor Karitasa Ruggero Dipiaz-za, naj bi namreč Gorica koncentrirala svojo pomoč na to župnijo. To seveda ne pomeni, da bodo prezrli potrebe beguncev iz Bosne ter druge klice na pomoč, saj prav v teh dneh pripravljajo nove pošiljke pomoči, pač pa bodo po tej nujni pomoči skušali zaradi učinkovitosti usmeriti sredstva za rekonstrukcijo v eno samo župnijo. Namen je, da bi s sodelovanjem
vseh goriških župnij zbrali nekaj stotin milijonov lir (dobrodošli pa so tudi darovi blaga in hrane) za najnujnejša dela pri obnovi hiš in javnih poslopij. Pri tem je padla tudi kaka pikra pripomba na račun občinske uprave, ki doslej ni bila sposobna izvesti napovedane akcije za obnovo otroškega vrtca v Osijeku.
Župnik Vesligaj je na srečanjih v Gorici povedal marsikaj zanimivega in pretresljivega o stanju v Osijeku, kjer vlada v zadnjih tednih mir, potem ko je bilo ubitih okrog 700 ljudi in močno poškodovana številna javna in zasebna poslopja. Dve tretjini hiš sta povsem brez šip na oknih: pomoč iz Gorice bo služila tudi v ta namen in za vsaj zasilno zakrpanje streh.
Nadaljuje se solidarnostna akcija sindikatov
Nakup hrane tudi za begunce
Pokrajinske sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL v sodelovanju s sindikati iz Nove Gorice nadaljujejo tudi v tem tednu s solidarnostno akcijo za nakup živil za begunce iz Bosne in Hercegovine. Delavce in nasploh vse kupce pozivajo, naj ob tedenskem nakupu jestvin kupijo še vsaj eno dodatno konfekcijo in naj jo oddajo v posebne zbiralnike, ki so razporejeni po vseh supermarketih. V tem tednu velja še posebej priporočilo za nakup homogeneiziranih preparatov za otroke in škatel riža.
Pokopali so jo v ponedeljek na Vrhu
Odšla je Štefka Besednjak Križman bivša interniranka v Ausdmitzu
Zaradi kršitve zakona Merlin
w
Štiri prijave in pripor
Na Vrhu so v ponedeljek pokopali Štefko Besednjak, nekdanjo interniranko v Auschwitzu in vdovo po Tigrovcu Andreju Križmanu.
Izhajala je iz trdne kmečke družine Besednjakov — Veterhovih v rihemberškem Cvetrožu (današnji Branik) na Vipavskem. Bilo ji je komaj dve leti, ko je ostala sirota po očetu, ki je padel na ruski fronti; kot šestnajstletno dekle je morala v svet, kot služkinja, najprej v Trst in nato v daljni Turin. Zato, da je lahko pomagala številni družini.
Tudi druga svetgvna vojna družini ni prizanesla. Brat Angel je podlegel ranam, nekje na Kozjanskem, kot borec prve Pohorske čete. Drugi brat je bil v italijanskih zaporih, sestro Darinko, študentko na pravni fakulteti tržaške univerze, aktivistko narodnoosvobodilnega gibanja in Štefko samo, ki se je z namenom pomagati OF vrnila iz Turina v Trst, je aretirala policija zloglasnega Colottija. V mučilnici v ulici Bellosguardo je sestra podlegla, najbrž pred njenimi očmi, nepojmljivemu mučenju. Ko si je Štefka delno opomogla, je bila z junijskim transportom (leta 1944) poslana v Auschvvitz, od tam je šla v Dresden, Chemnitz in poleg trpljenja v taborišču doživela še strah pred letalskimi napadi.
Julija leta 1945 se je v dolgem loku preko Madžarske in Hrvaške vrnila v požgano in minirano domačo vas. Na pogorišču si je ustvarila novo družino. Kmalu pa so jo politične strasti v domačem kraju prisilile na odselitev. V Gorici jo je čakala nova preizkušnja, aretacija moža Andreja.
Na jesen življenja jo je sprejela medse vrhovska vaška skupnost, v katero sta se z možem polno
vključila in to jima je bilo v veliko zadoščenje.
Zadnja leta, po moževi smrti, ko jo je neizprosno načela bolezen in jo priklenila na posteljo, je pokojna Štefka preživela v krogu sinove družine na Kontovelu.
V vseh življenjskih težavah je bila drugim vzgled upanja in vedrine. Z njo je odšel delček našega zgodovinskega spomina...
Z objavo imen dijakov zavoda Žiga Zois, ki so uspešno končali šolsko leto, nadaljujemo s pregledom učnih uspehov na slovenskih šolah. Kot na zavodu Cankar je bila tudi na tej sicer najbolj množični slovenski višji srednji šoli v Gorici letos selekcija dokaj ostra, saj je izdelalo komaj 43,7% dijakov, skoraj enak odstotek (točneje 42%) pa jih bo septembra imel popravne izpite. Šestnajst dijakov oz. 14,3% ni izdelalo.
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD ŽIGA ZOIS-ODDELEK ZA ZUNANJO TRGOVINO: l.A razred - izdelali so: Sara Boškin, Peter Figelj, Manuel Frandoli, Maja Humar, Irina Lovisoni, Borut Lozej, Denis Pavio, Štefan Tommasi; 8 dijakov bo imelo popravne izpite, 5 dijakov ni izdelalo.
l.B razred - izdelali so: Zdenka Boškin, Marko Češnovar, Rasti Humar, Serena Pellegrin, Tomaž Sosol, Sebastjan Sulič, Dean Šuš-melj, Peter Žontar; 9 dijakov bo imelo popravne izpite, 3 niso izdelali.
Sodni in policijski organi v Tržiču so te dni prišli na sled skupini petih oseb, zaradi kršitve zakona Merlin. Po do zdaj razpoložljivih vesteh naj bi bila ena oseba v priporu, druge štiri pa naj bi prijavili sodstvu. V priporu in samici, naj bi bik 62—letni O. P. iz Tržiča, po poklicu menda upravitelj javnega lokala.
Imena ostalih štirih soudeleženih v zadevi - pri čemer naj bi v
2.	razred - izdelali so: Vil j ena Devetak, Martina Fajt, Peter Ger-golet, Marta Gravner, Martina Nanut, Martina Sosol; 11 dijakov bo imelo popravne izpite, 2 nista izdelala, 1 ima pokrite ocene.
3.	A razred - izdelali so: David Gergolet, Denise Hoban, Romina Hvala, Roberto Paoletti, Breda Pavlin; 6 dijakov bo imelo popravne izpite, 5 dijakov ni izdelalo.
3.	B razred - izdelali so: Mirjam Černič, Mitja Cevdek, Marjan Drufovka, Jana Gravner, Nadia Jazbar, Deborah Marvin, Nataša Miklus, Robert Miklus, Katja Sfiligoj, Silvano Skok; 6 dijakov bo imelo popravne izpite.
4.	razred - izdelali so: Mauro Covi, Saša Černič, Silvan Ferfolja, Katja Florenin, Marko Gergolet, Aleš Klede, David Kravina, Anka Kuzmin, Deborah Pahor, Magdalena Pahor, Matej Pečanac, Alenka Sore; 7 dijakov bo imelo popravne izpite, 1 dijakinja ni izdelala.
5.	razred: vseh 20 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
krog prostitucije zajeli tudi mladoletnice - niso znana.
Slišati pa je, da naj bi preiskava zajela precej širok krog oseb v Tržiču in okoliških krajih.
Krog s kredo
Samostojna amaterska gledališka skupina iz Nove Gorice bo drevi, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici uprizorila delo Krog s kredo. Gre za dramo kitajskega avtorja Li Ksiang Taualabunda s katerim so člani nastopili na reviji študentskih gledališč ter osvojili posebno nagrado žirije.
Glasbeni poklon v svetoivanski cerkvi
Ciklus štirih koncertov, ki jih je ob zaključku šolskega leta pripravil Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel, se bo sklenil nocoj v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Nastopili bodo izvajalci na orh-glah, violini, kitari in nekaterih drugih instrumentih, zbor in vokalni solisti.
Koncert "Pod cerkvenim obokom" se bo začel ob 20.30.
Koncert v Kromberku
Moški pevski zbor Skala, Briška dekleta ter Sovodenj ska dekleta prirejajo drevi ob 21. uri v gradu Kromberk koncert pesmi Vinka Vodopivca, ob 40. obletnici skladateljeve smrti.
Koncert so članice in člani treh omenjenih zborov že izvajali na Dobrovem, 5. junija ter pred tednom dni v Gabrjah.
Tudi na zavodu Zois pravi plaz popravnih izpitov
Nasvidenje septembra!
kino
Gorica
VITTORIA 21.30 »Analisi finale«.
CORSO 18.00-22.00 »Piccola peste torna a far danni«.
VERDI 18.00-22.00 »II ladro di barabini«.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Bugsy«. 22.30 »Vroče noči«.
MPZ Hrast vošči
KATERINI in ANDREJU
veliko ljubezni ob vstopu v novi stan
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg Republike 26 - tel. 410341.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Lekarna pri Jezeru — Vrtna ulica (via Giardino 2) — tel. 78300.
pogrebi
Danes, 10.50 Angelo Moimas iz splošne bolnišnice v Škocjan ob Soči, 11.00 Vladimir Kogoj, iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče, 12.15 Giovanni Saranz iz bolnišnice Janeza od Boga v Štarancan.
t
Po dolgih letih trpljenja, ki ga je prenašal s krščansko vdanostjo, je 18. t.m. preminil
Vladimir Kogoj
(UČITELJ)
Pogreb bo danes, 20. junija z žalnim obredom v cerkvi sv. Ivana. Pogrebni sprevod bo ob 11. uri iz mrliške veže splošne bolnišnice.
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Sestra Milica, sin Luigi Nicasio z ženo Giuliano Giuliani, vnuka Ales-sia in Luca, prijatelji in drugi sorodniki.
Gorica, 20. junija 1992
Pogrebno podjetje Preschern.
AUTOU/4
AUTOSACS VAM PREDSTAVI CITROEN
Kdor ceni dober avtomobil ve, da je to Citroen Oba skupaj lahko bolje spoznate danes, če se sprehodite do ljudskega vrta ob Korzu Verdi.
in kdor išče resnost in strokovnost že ve da je to
DANES, 20. JUNIJA PREDSTAVITEV CITROENOVIH AVTOMOBILOV V LJUDKEM VRTU OB KORZU VERDI.
smčtosacči"
POVERJENI PRODAJALEC CITROEN Ul. Trieste 145 - Gorica
CITROEN VAM PREDSTAVI AUTOSACS
Recept Lamberta Dinija za izhod iz gospodarske in siceršnje krize
RIM Banca d'Italia bo seveda še naprej branila tečajno stabilnost lire, ki predstavlja bolj kot kdaj koli poprej baricenter celovite gospodarske politike v državi, toda njeni posegi ne bodo mogli v nedogled nadomeščati nujnih ukrepov osrednje vlade za resa-nacijo javnega primanjkljaja. To je naglasil včeraj generalni direktor emisijskega zavoda Lamberto Dini in s tem vnovič naslovil vodilnemu političnemu razredu resno opozorilo, naj v trenutku, ki je tako težak za Italijo, ne pusti Bankitalie same... Govoreč na skupščini pokrajinskega združenja industrij cev v Mantovi, je Dini pozval rimsko vlado k takojšnjemu nastopu, kajti vsako zavlačevanje bi povzročilo zaton industrije, hudo pomnožitev brezposelnosti in močan udarec vsemu ekonomskemu sistemu.
Svoj pesimizem je Lamberto Dini utemeljil z okoliščino, da se neravnovesja - inflacijski diferencial 3 odstotkov nasproti evropskim partnerjem, obseg javnega deficita, zadolženost države in pasiva v plačilni bilanci - neprestano zaostrujejo. Po Dinijevem mnenju je treba v prvi vrsti postaviti na drugačno podlago pogajanja o osebnih prejemkih: ob enakosti ex post pridobljene realne plače, je dejal, je nominalna plačna dinamika večja od tiste, ki bi bila dosegljiva s koordiniranim sistemom, poleg tega je mehanizem premične lestvice prispeval k surplusu inflacije. Generalni direktor Bankitalie je na ta način kar odkrito podprl zahteve delodajalskega sveta.
Ob tem je Lamberto Dini še prav posebno kritiziral plačni režim na področju javnih služb: namesto
da bi ta mehanizem predstavljal referenčno točko za ustrezna pogajanja v zasebnem sektorju, je v drugi polovici osemdesetih let samo še pospešil vsesplošno zasledovanje vedno višjih prejemkov. Dini je označil vse to kot perverzno spiralo, ki jo še toliko bolj spodbujata okoliščini, da se javnim uslužbencem ni treba bati morebitnega odpusta in da so bili javni menedžerji v svoj st vu delodajalcev na žalost povsem izrinjeni iz slehernega okvira tako imenovane discipline makroekonomskih kompatibilnosti.
Generalni direktor Bance d'Italia je prepričan, da bo moral postopek za sanacijo gospodarstva sloneti prav na posegih na področja javnih služb, socialnega skrbstva in zdravstva - kar pa se pravzaprav, čeprav ne v takšni obliki, kakor bi on želel, že dogaja in kar ne sodi v prizadevanja za širšo socialno pravičnost.
Toda po drugi strani se Lamberto Dini za takšno pravičnost vendarle zavzema, ko trdi, da je nujno potrebno pridobiti nazaj ves tisti denar, ki ga je država izgubila zaradi davčnih utaj in podobnih pojavov, deloma tudi napol zakonitih. »Od državljanov, posebno pa od ljudi v podrejenem delovnem razmerju, lahko danes zahtevamo večje in zavestnejše sodelovanje pri skupnih sanacijskih naporih edinole z večjo mero pravičnosti pri odmerjanju davkov,« je namreč poudaril Dini, ki je sicer ošvrknil tudi nezadostno tehnološko raven celovitega industrijskega sistema, spričo katere ni mogoče dati novega zagona proizvodnji, še toliko manj pa upati v polnopraven vstop Italije v evropsko ekonomsko-monetarno unijo. F.D.G.
Od jutrišnjega dne pa vse do torka zvečer na Bledu
Poslovna konferenca
Slovenija-vaš partner
Prime rate kmalu više za pol točke
BLED Kakor smo že napovedali, se začne jutri na Bledu tridnevna poslovna konferenca Slovenija - vaš partner, ki jo prireja Mednarodno združenje slovenski razvojni partnerji. Navajamo podroben program konference.
Jutri, v nedeljo, 21. junija, se bodo udeleženci zbirali in zvečer bo na sporedu sprejem v Vili Bled, ki ga bo priredil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
V ponedeljek, 22. junija, bodo najprej na vrsti priložnostni nagovori predsednika organizacijskega odbora Andreja Ocvirka, predsednika MZSRP Dušana Lajovica in predsednika Svetovnega slovenskega kongresa Bojana Brezigara, nato pa bodo sledili strokovni referati predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Ferija Horvata ter predstavnika Evropske banke za obnovo in razvoj Yasua fzumija. Zatem bo razprava o možnostih sodelovanja in vlaganja v Sloveniji, po kosilu pa se bodo prisotni lahko vključili v tematske razgovore po skupinah okrog specifičnih problemov (mednarodna trgovina, odkup podjetij in nepremičnin, finance in bančništvo, turizem, ekološke dejavnosti, mala in srednja podjetja, inovacije, razvoj in raziskovanje). Sledila bo sklepna razprava, tej pa kulturni večer in skupna večerja na blejskem gradu.
Zadnji dan konference, torek, 23. junija, pa bo v celoti posvečen borzi projektov, to je predstavitvi predlaganih projektov sodelujočih podjetij in operaterjev.
PIŠA — Italijanke denarne ustanove utegnejo kaj kmalu ponovno povzdigniti prime rate, se pravi aktivno obrestno mero, ki jo zaračunavajo najboljšim klientom. Povišek naj bi znašal pol odstotka. To je praktično napovedal pooblaščeni upravitelj zavoda Credito Italiano Piero Barucci, ko se je udeležil včeraj druge mednarodne ekonomske konference, ki jo je priredila hranilnica v San Miniatu v pokrajini Piša. Banke poskušajo z globokim čutom odgovornosti zadrževati svoje aktivne obresti, je naglasil Barucci, vendar jih to iz dneva v dan bolj obremenjuje, zato ni nič čudnega, če so se pokazala že prva znamenja, da se nameravajo odločiti za petodstotno povišanje. Ni pa rečeno, da bodo to ukrenile vse banke, je doda"!.
gospodarski zapis iz Slovenije
Direktorski strah
JOŽE PETROVČIČ
Poročevalec je zabeležil zanimivo podrobnost: doslej se še ni zgodilo, da bi na seji upravnega odbora slovenske gospodarske zbornice s ploskanjem nagradili kakšnega vladnega predstavnika. Podrobnost je toliko bolj pomembna, ker je slovenska vlada dobila takšno odobravanje za svoj gospodarski program.
Ker sedijo v upravnem odboru v glavnem samo slovenski direktorji, bi lahko zapisali, da so direktorji odobrili gospodarski program, s katerim naj bi opravili temeljit zasuk v slovenskem gospodarstvu. Še več! Ti direktorji so celo pozvali stranke, naj se ob tem gospodarskem programu ne prepirajo vsevprek, kar sicer počno na vsakem zasedanju slovenskega parlamenta, pa naj ta slovenski parlament odloča o odlikovanjih ali pa o lastninski zakonodaji. Pamet v roke, je bilo glasno opozorilo, kajti zdaj je skrajni čas za ureditev gospodarskih vprašanj, ali pa se bo prav zaradi nerešenih gospodarskih vprašanj začela razkrajati tudi svobodnjaško usmerjena mlada demokracija.
Gospodarski program ima veliko točk, ki so povsem po okusu direktorjev. Vlada obljublja, da bo porabo zadrževala in da bo predvsem skušala vplivati na plače, zato mora s sindikati in direktorji narediti nov dogovor o plačah (novo kolektivno pogodbo). Direktorjev ni motilo, da je vlada prav pred kratkim dovolila precej povečati plače v upravi, kar mora vsekakor delovati inflacijsko, in da zdaj obljublja, kako jih bo prav tej upravi začela zmanjševati. Bolj jim je bilo všeč, da bo postopoma (in zmerno) uredila tečaj in z njim spodbujala k izvozu, kar bi lahko razumeli tudi kot pristajanje na nekoliko manj restriktivno denarno politiko in nekoliko večjo inflacijo. Vsekakor so bili zelo navdušeni nad napovedjo, da bo vlada zmanjšala davke, za proračun pa našla
nove vire, vendar pa jih ni prav nič motilo, da vlada ni povedala, kjer so ti novi viri. Opozarjali so, da je pravilna zamisel o pospešeni sanaciji bank, vendar pa naj ta sanacija ne prizadene dobrih podjetij, a so ob tem pozabljali, da bo sanacija, če naj se iz nje kaj izcimi, morala prizadeti vse, predvsem pa banke in njihove ustanovitelje oziroma delničarje. Všeč jim je, ko vlada govori o nekakšnih skladih za gospodarstvo, zlasti pa za mala podjetja, nočejo pa priznati, da bodo vlado strašansko kritizirali, če tudi oni ne bodo dobili finančne pomoči iz takih skladov. In tako naprej.
S tem nočemo reči, da je gospodarski program nove vlade slab. Prav nasprotno: načela, ki jih zagovarja vlada, in nekateri konkretni postopki, ki jih predlaga, govore v prid mnenju, da se rojeva dokaj dober gospodarski program. Opozarjamo pa, da so direktorji v tem primeru premalo kritični, in takoj se je treba vprašati, zakaj je tako.
Najbrž ne zaradi tega, ker sta bistven delež k novemu gospodarskemu programu prispevala dva strokovnjaka iz njihovih vrst (podpredsednik vlade Herman Rigelnik in gospodarski minister Dušan Šešok sta oba znana in uspešna direktorja). Po precej dolgem obdobju velikanske vladne otopelosti v gospodarski politiki (ki je nastala takoj za tem, ko je prejšnji predsednik vlade Lojze Peterle odstavil podpredsednika vlade Jožeta Mencingerja in finančnega ministra Marka Kranjeca) je direktorje strah, da bi se nov gospodarski program, ki vendarle obljublja nekakšne izhode, utopil v političnih zdrahah, ki pretresajo parlament že zelo dolgo. Znamenj, da se utegne zgoditi prav to, je namreč obilo. Strankarski boji postajajo pomembnejši od vsega ostalega. Vsebina ni važna, važno je kljubovati drugi strani, ne oziraje se na politični bonton. V takih razmerah postaja sam parlament velika prepreka za pametne rešitve.
Posebna služba TKB
TRST — Tržaška kreditna banka povezuje svojo gospodarsko rast z novimi pobudami, ki so namenjene izboljšanju in razširitvi stikov s klienti. Med temi še posebej izstopa poseben paket storitev, namenjen izključno domačim upokojencem, ki dobivajo pokojnino na tekoči račun pri našem denarnem zavodu.
Banka si je v zadnjem obdobju pridobila veliko izkušenj pri izplačevanju pokojnin in tako je Postala neposredni plačnik le-teh tudi za italijanske državljane. V celoti lahko zamenja pošto. S pomočjo banke se upokojenec lahko izogne čakanju in drugim skrbem, ki so povezane s točno določenim datumom za izplačilo pokojnine. Glede na nekdanje vrste z upokojenci iz Slo-yenije in Hrvaške so se pri Tržaški kreditni banki še posebej pripravili, da bi bili domači Upokojenci deležni potrebne pozornosti. Ob tej priliki so se pri banki zamislili, kako bi povečali število upokojencev, ki bi se posluževali teh ugodnosti preko slovenskega denarnega zavoda. Postavili so si vrsto vprašanj, kako obogatiti to ponudbo.
V pogovoru z upokojenci so Pri banki ugotovili, da je med Prvimi željami upokojencev zagotovitev varne poti z denarjem °d banke do doma. Na to potrebo so odgovorili s posebnim zavarovanjem, ki krije nevarnost r°pa ali kraje denarja, ki ga do-tični dvigne v banki, in to do skupnega zneska 3 milijonov lir.
Občutena je tudi potreba po izboljšanju zdravstvenega varstva. Kljub brezplačni zdravstveni negi obstaja vrsta možnosti, da je le-ta nezadostna ali pomanjkljiva. TKB je sklenila poseben dogovor z milansko družbo Pilo diretto, ki sodi v sklop finančne družbe Fiata. Rezultat skupnega dela je poseben paket storitev, imenovan po dobrodelj-nem grškem vetru Aura. Omenjeni paket vsebuje naslednje ugodnosti: brezplačni obisk splošnega zdravnika ali kardiologa na domu, brezplačna dobava zdravil na dom, brezplačen prevoz z rešilcem do 200 kilometrov, iskanje bolniške oskrbe na domu in razni možni zdravniški telefonski nasveti.
Tem zdravstvenim storitvam je banka dodala še možnost koriščenja storitev električarja, kovača in vodnega inštalaterja. Gre za potrebe, poznane kot klic v sili, ki so bile v tem primeru precej razširjene. Dostop do vseh storitev Aura je zelo enostaven in sicer preko brezplačne telefonske linije, katere številko dobi vsak upokojenec s posebno plastično kartico (na sliki Maria Magajne). Aura TKB je vključena v vsedržavno strukturo z osrednjim vsedržavnim operativnim centrom s 24-urnim delovnim urnikom. Ta center je trenutno povezan z 12 zelenimi linijami, 10.000 zdravniki, 400 zdravstvenimi centri in 500 obrtniki.
v prid upokojencem
An m
- fik) diretto-
Za poglobitev in raztegnitev sodelovanja med lukami Italije, Slovenije in Hrvaške
RIM — Te dni je bila v Rimu generalna skupščina Skupnosti jadranskih pristanišč, ki združuje prek 80 dežel, pokrajin, občin in trgovinskih zbornic. Na skupščini so izvolili za novega predsednika beneškega župana Uga Bergama, ki je nasledil novoizvoljenega tržaškega senatorja Giovannija Di Benedetta, že deželnega odbornika za prevoze. Ugo Bergamo je v svojem programskem govoru predlagal, naj se postavi na nove temelje sodelovanje med italijanskimi, slovenskimi in hrvaškimi pristanišči, »kajti zdaj je treba ponuditi novi Evropi južno pomorsko-trgovsko bankino, ki bo visoko specializirana in sposobna zoperstavljati se naraščajoči konkurenci severnoevropskih pristanišč«. »Utrditi moramo odnose, ki smo jih navezali s političnimi in gospodarskimi predstavniki bivše Jugoslavije in ki vse do današnjega dne iz tega ali onega razloga niso rodili zaželenih sadov,« je pripomnil tajnik Skupnosti jadranskih pristanišč Renato Desidery.
Drobiž
□	IZKUŠNJE Z BIODIZLOM v Italiji in Evropi: pod tem geslom se bo začela danes ob 9.30 v gledališču Odeon v Latisani konferenca, na kateri bodo razpravljali o proizvodnji in uporabi goriv rastlinskega izvora. Konferenca sodi v cikel zasedanj o kmetijstvu v Evropski skupnosti.
□	NEZAPOSLENI ŠVEDI se neprestano množijo. Ob koncu tega meseca se bo njih število vzpelo na rekordno raven 270.000 ali 6% vsega aktivnega prebivalstva. Toliko brezposelnih ni bilo na Švedskem že od konca druge svetovne vojne, to pa gre pripisati drugače usmerjeni gospodarski politiki nove vlade.
□	JEKLARSKA DRUŽBA Bertoli Safau - ABS iz Cargnacca v Furlaniji je prevzela nadzor nad metalurškim podjetjem MCF v Čedadu. Cilj tega je vertikalizacija proizvodnega cikla ABS, da bi se lahko predstavili na tržišču s karseda popolno pahljačo železarskih proizvodov. Bertoli Safau izdeluje specialno jeklo in ga izvaža v vse evropske države.
□	DEŽELNA FINANČNA družba Finreco, ki deluje na področju zadružništva, je imela v poslovnem letu 1991 123 milijonov lir dobička. Tedaj je opravila 27 financijskih posegov v korist zadrug za skupnih 1,86 milijarde lir.
□	HRVAŠKE LADJEDELNICE
(vsega jih je 27) so imele konec marca za 1,342.000 BRT naročil, toda večini grozi propad. Pestijo jih dolgovi in primanjkuje likvidnih sredstev. Država bi jih lahko podprla, a tega noče storiti pred njihovo privatizacijo oz. pristopom tujega kapitala in prilivom denarja iz mednarodnih kreditnih organizmov. Tako pojde zdaj veliko delavcev na cesto.
Kvalifikacije za košarkarski turnir za 01
Italija brez težav
ITALIJA - ŠVICA 90:61 (52:33)
ITALIJA: Coldebella, Gentile 7, Vianini 7, Pučka 13, Bosa 14, Bruna-monti 6, Cantarello 4, Pittis 3, Riva 23, Niccolai 8, Costa 5, Rusconi.
ŠVICA: Isotta 8, Luginbuhl 4, Lo-pez, Maggi, Gay, Gojanovič 19, Stojanov 2, Morard 8, Grimes 7, Vališ 12.
SODNIKA: Kapanali (Tur.) in Col-gan (Ir.); PM: Italija 23:31, Švica 9:14; PON: nihče; 3 TOČKE: Italija 5:14 (Gentile 1:4, Brunamonti 1:1, Pittis 1:1, Riva 2:6, Niccolai 0:2), Švica 10:26 (Isotta 2:8, Luginbuhl 0:1, Lo-pez 0:1, Gojanovič 5:8, Morard 2:5, Vališ 1:3; GLEDALCEV: 1.000.
GRANADA — Italija je kvalifikacije za olimpijske igre (skupina B) začela s predvideno zmago proti skromni Švici. Tekma je Gambi služila predvsem za preverjanje raznih mehanizmov v igri. Zato je Gamba, potem ko je začel s prvo postavo (Gentile, Riva, Pittis, Bosa in Rusconi) dal priložnost tudi ostalim.
Danes čaka »azzurre« precej bolj zahtevna naloga, in sicer proti Izraelu (ob 21.00).
Ostala včerajšnja izida B skupine: Latvija - Poljska 83:80 (44:36), Izrael -Francija 91:69 (35:35).
Darren Daye k Ticinu?
SIENA —- Po pisanju tiskovne agencije ANSA naj bi Darren Daye (32 let, krilo, 200 cm) v prihodnji sezoni igral v košarkarskem moštvu Ticino Siena (A-2 liga). Daye je v pretekli sezoni nastopal za Šcavoli-ni iz Pesara. Prav iz Pesara pa je
prišla vest, da so prekinili vsa pogajanja glede obstanka igralca pri Scavoliniju in da niso dali izpisnice nobenemu italijanskemu društvu, ki se je zanimalo za Dayea.
Ticino bo v prihodnji sezoni treniral Valerio Bianchini, ki je Dayea pripeljal v Italijo v sezoni 1987/88.
Sodišče dovoljuje nastop Reynoldsa
COLUMBUS (ZDA) — Sodišče v Columbusu (Ohio) je ameriškemu atletu Reynoldsu dovolilo udeležbo na olimpijskih selekcijah ZDA, ki so se pričele včeraj v New Orleansu. Obenem je sodišče sporočilo, da priziva na to odločitev ni možno vložiti do konca selekcij. To je indirekten odgovor ameriški atletski zvezi, ki je napovedala priziv, da bi zaščitila ostale tekmovalce.
Kot je znano, je mednarodna atletska zveza (IAAF) 12. maja potrdila diskvalifikacijo Reynoldsa (zaradi dopinga) in obenem diskvalifikacijo tistih atletov, ki so z Reynoldsom tekmovali v San Franciscu in Holm-delu. Predsednik IAAF Nebiolo je potrdil, da Reynolds vsekakor ne more na olimpijske igre v Barceloni, ker bo kazen prestal šele 18. avgusta. Na londonskem sedežu IAAF je glavni tajnik Gyuali dejal, da so razočarani nad odločitvijo ameriškega sodišča: »Gre za izziv pravilom mednarodne federacije,« je menil neki član IAAF, »ki lahko privede do kaosa in do diskvalifikacije vseh štiristometrašev na olimpijskih igrah.«
Jadralno tekmovanje okrog Italije
Danes start v Trstu
TRST — V Trstu bo danes start jadralnega tekmovanja, ki bo udeležence popeljalo okrog Italije. Izvedenci pravijo, da bo preizkušnja, že četrta te vrste, izredno zahtevna. Nastopilo bo skupno 14 posadk, ki bodo imele na razpolago povsem enake jadrnice (dehler 36). Na krovu vsake jadrnice bo po 6 oseb. Etap bo 19, prihod pa je po 2.000 miljah predviden za 22. julij v Genovi. Kot glavnega favorita omenjajo jadrnico »Genova Italiana Petroli«, ki jo krmari Mauro Pelaschier.
Danes bodo v Tržaškem zalivu jadrali v olimpijskem trikotniku, jutri pa bodo krenili proti Benetkam.
Danes Taranto - Casertana
ASCOLI — Danes bodo odigrali srečanje med Casertano in Taran-tom, ki bo odločalo o obstanku v italijanski nogometni B ligi. Na tekmi pričakujejo okrog 5 tisoč navijačev iz Taranta ter okrog 3 tisoč iz Caserte.
Furlan v vodstvu
SCHAFFHOUSE — Na 3. etapi kolesarske dirke po Švici je zmagal Belgijec VVilfried Nelisen, ki je v sprintu prehitel skupino 95 tekmovalcev. Nelisen je 166 km (Pfaeffi-kon - Schaffhouse) prevozil v 4.0143 s poprečno hitrostjo 41,205 km na uro.
Na skupni lestvici še vedno vodi Italijan Giorgio Furlan v času 12.27'59". Sledijo: 2. Roche (Ir.) po 36"; 3. Imboden (Švi.) 39"; 4. Fondri-est (It.) 50"; 5. Leclercg (Fr.) 55"; 8. Bugno (It.) 58".
Gočenkov ne popušča
MONSULMANO TERME (Pištola) — Tudi 4. etapa kolesarske dirke po Italiji za amaterje se je odločila v sprintu, v katerem je bil najhitrejši Minali (It.), ki je 145 km (Figline Valdarno - Monsulmano Terme) prevozil v 3.17.T0" s poprečno hitrostjo 44,125 km/h. Na skupni lestvici je še vedno prvi Ukrajinec Gočenkov v 13.15T5". Sledijo: 2. Serpellini (It.) po 3"; 3. Valori (It.) 3"; 4. Missaglia (It.) 7"; 5. Luna (It.) 23".
Deset oseb, med katerimi sta bila dva policaja, je bilo ranjenih med predsi-nočnjim divjanjem navijačev (na sliki AP) po tekmi med Nemčijo in Nizozemsko. Tokrat so se »proslavili« zlasti nemški navijači, ki so se s švedsko policijo spoprijeli že pred tekmo. Aretirali so jih 19, vendar so jih precej izpustili na prostost že včeraj zjutraj. Nemški notranji minister Seiters je z vso ostrino obsodil nasilje, saj med drugim to škodi ugledu Nemčije v svetu. Nadalje je tudi povedal, da so na državni in vsedržavni ravni podvzeli številne ukrepe. Tako so se na primer v pričakovanju na evropsko prvenstvo številni švedski agentje urili v Nemčiji, medtem ko so nemški agentje za zvezo trenutno na Švedskem. Sedaj bo treba, pravi še minister, sestaviti arhiv z imeni nasilnežev, da bi jim tako preprečili premikanje.
Jutri bodo že odigrali prvo polfinalno tekmo evropskega nogometnega prvenstva med Švedsko in Nemčijo (Danska in Nizozemska se bosta pomerili v ponedeljek), a še vedno odmevajo izidi iz četrtfinala. V A skupini je prišlo do velikega presenečenja, saj sta izpadli Anglija in Francija (kar pa sta si glede na igro, ki sta jo prikazali, tudi povsem zaslužili), v B skupini pa so se presenečenju izognili le po »zaslugi« Škotske, ki je v zadnji tekmi visoko (3:0) premagala SND in tako v bistvu rešila Nemčijo. V primeru zmage SND in istočasnega poraza Nemčije bi namreč slednja morala odpotovati domov. Za SND pa se je z nastopom proti Škotski tudi v bistvu vse končalo, saj bo ekipa razpadla: njena zgodovina je trajala vsega skupaj 270 minut, saj bo 2. julija FIFA sprejela prošnje bivših republik Sovjetske zveze, ki bodo tako nastopale samostojno.
Kljub vsem presenečenjem pa izvedenci pravijo, da bo obveljala prvotna napoved: v finalu bosta igrali Nemčija in Nizozemska. Tega mnenja je tudi švedski trener Tommy Svenssson, ki pa je pripomnil, da se
v polfinalu raje meri z Nemci kot z Gullitom in tovariši: »Nizozemci so izredno močni, vsaj glede na to, kar so pokazali predsinočnjim.« Svens-son pa tudi meni, da njegova ekipa ni povsem brez možnosti: »Res je, da nismo vajeni zmagovati proti reno-miranim reprezentancam kot je nemška.Vendar smo vajeni izvajati svojo igro, kar je prednost, ko treba uspeti za vsako ceno.« Svensson težav s postavo nima, nadomestiti mora le diskvalificirana branilca Anderssona in veznega igralca Schvvartza.
V nemškem taboru so si predsinočnjim oddahnili šele tedaj, ko so po radiu izvedeli za izid tekme med SND in Škotsko. Prvi polčas proti Nizozemski, najbolj kompletni ekipi (vprašanje je le, če bodo nekateri njeni igralci, kot n.pr. Gullit, zdržali napore, na katere niso več vajeni), je pokazal, da je Nemčija zelo ranljiva. Zatem si je Vogtsovo moštvo le opomoglo, čeprav je jasno, da se odsotnost poškodovanih Matthaeusa in Voellerja zelo pozna. To bi lahko
prišlo zelo do izraza proti Švedski, ki jo odlikuje atletska in taktična svežina.
Danes odločitev glede enajstmetrovk
GOETEBORG — Danes bo komisija UEFA, kateri predseduje Nikolaj Rjašencev (SND), skupaj z odgovornimi predstavniki ekip, ki so se uvrstile v polfinale, razpravljala o možnosti, da bi že na tem evropskem prvenstvu uvedli novo pravilo glede srečanj, ki se po regularnem času končajo z neodločenim izidom. Nekateri se namreč zavzemajo, da bi s podaljški nadaljevali vse dotlej, dokler ena od ekip ne doseže gola. S tem bi praktično ukinili 11-met-rovke, ki so jih streljali po dveh podaljških, ki so se končali brez zmagovalca.
Kaže pa, da bo zaenkrat vse ostalo pri starem. Pri zainteresiranih reprezentancah namreč nasprotujejo novemu pravilu, ki so ga poimenovali »Sudden death« (takojšnja smrt). Poskusno naj bi ga uvedli na evropskem prvenstvu under 18, ki bo julija v Nemčiji. Če se bo obneslo, bodo podaljške za nedoločen čas (prekinili pa bi jih tisti trenutek, ko bi ena od obeh ekip dosegla gol) uradno uvedli v evropskih pokalih v sezoni 1993/94.
Te dni je bil številnih kritik deležen zlasti glavni tajnik UEFA Aig-ner, ki se je ogreval za ukinitev 11-metrovk. »To je blazno, ko je tekmovanje v teku, ni mogoče spreminjati pravil. Je tako, kot če bi nam po začetku tekme povedali, da zmaga velja tri točke,« je včeraj dejal glasnik nemške delegacije. Po nekaterih vesteh pa naj bi se UEFA predvsem ustrašila grožnje Evrovi-zije, da se obrne na sodišče in zahteva milijardne odškodnine, saj bi ji lahko postavili na glavo vse urnike. Tako naj bi ostalo vse po starem: v primeru neodločenega izida po 90 minutah bodo igrali dva podaljška po 15 minut in v primeru, da se nič ne spremeni, bodo streljali 11-met-rovke.
Edino trinajstico na Totocalciu zadela skupina v Avezzanu
RIM — Stavni listek Totocalcia, vezan na srečanja evropskega nogometnega prvenstva, je osrečil skupino petih, šestih prebivalcev Avezza-na, ki so zadeli edino trinajstico ter še dve dvanajstici. Igrali so sistem z okrog 1400 stolpci, za kar so potrošili približno milijon lir. To pa se jim bo bogato obrestovalo, saj bodo za trinajstico prejeli kar 1.319.871.500 lir. Dvanajstič je bilo 98, pripada pa jim po 13.468.000 lir. Zmagoviti stolpec pa je bil naslednji:
X1X1XXX212111.
TAKO DO KONCA NOGOMETNEGA EP		
Jutri, 21.6.:	Polfinale: Švedska - Nemčija	20.15 (Ral 1 in Tmc)
Poned., 22.6.:	Polfinale: Danska - Nizozemska	20.15 (Rai 2 in Tmc)
Petek, 26.6.:	FINALE	20.15 (Rai 1 in Tmc)
Na 12. zamejskem balinarskem prvenstvu
Nekaj zapletov zaradi postav
V	okviru praznika KD Skala
Turnir v Gabrjah
V	Gabrjah se bo prihodnji teden, v okviru poletnega praznika KD Skala, pričel turnir v malem nogometu. Spored srečanj bomo objavili v naši jutrišnji številki.
Danes bi radi opozorili na dve tekmi, ki bosta predstavljali nekakšen uvod v turnir. Gre za demonstrativni srečanji cicibanov ter naraščajnikov. Po prvotnem sporedu bi ju morali odigrati že včeraj, vendar jim je slabo vreme prekrižalo račune in so ju morali odložiti. Znova bodo poskusili danes v upanju, da bodo z vremenom imeli več sreče. Tako bo ob 17.20 demonstrativna tekma cicibanov, ob
19.30	pa naraščajnikov. V primeru, da bi jo dež spet zagodel, bosta jutri ob istem času.
Kolesarska dirka za »trofejo Čuk«
Jutri bo v Gorici tretja izvedba kolesarske dirke za trofejo Čuk, ki jo prireja istoimenska trgovina. Lahko sodelujejo amaterji vseh starostnih skupin. Vpisovanje bo med 9. in 10. uro v gostilni Alla Delizia na Trgu Cavour, kjer bo ob 10.30 start. Kolesarji bodo šli na 65 km dolgo krožno pot do Jamelj in nazaj, pri čemer bodo dvakrat peljali na krožnem odseku Devetaki-Jamlje-okrog jezera-Doberdob-Devetaki. Cilj bo v Ul. d Aosta v Gorici.
Bližamo se zaključku izločilnega dela 12. zamejskega balinarskega prvenstva, ki polagoma izgublja svoj prvotni namen. Čeprav je bilo nastopajočim ekipam priporočeno, naj ne spreminjajo lanskoletne igralske zasedbe, se nekateri niso držali omenjenega pravila. To velja predvsem za Zarjo, Polet in Nabrežino, ki so v svoje vrste vključile po enega ali več tržaških balinarjev, ki z zamejskim prvenstvom res nimajo kaj opraviti. Vstop novega člana Primorje je bil že regulariziran na zadnji seji, medtem ko primer ostalih zunanjih igralcev ni bil nikoli posredovan balinarski komisiji ZSŠDI. O omenjenih zaplet-ljajih in morebitnih kazenskih ukrepih bo govor na izredni seji, ki bo v sredo ob 21. uri v koči pod Rupo v Repnu.
Turnir za pokal Kraškega doma
Brinj pred Sokolom
V nedeljo je repenska balinarska sekcija organizirala tradicionalni balinarski turnir za 4. pokal Kraškega doma, ki se ga je udeležilo 8 četverk iz Slovenije in zamejstva in sicer: Štanjel, Brinj iz Povirja, Repentabor, Gaja, Kras, Sokol, Zarja in Kraški dom. Po deževnem tednu je bilo organizatorju vreme tokrat zelo naklonjeno, tako da so tekmovanje regularno izpeljali. Nastopajoči so merili
moči na štirih stezah v Zgoniku in Repnu. Z dvema zmagama se je v Zgoniku kot prvi uvrstil v polfinale Brinj, čeprav se mora zahvaliti gajev-cem, ki so proti njemu zakrivili naivno napako. Po začetnem porazu z ga-jevci pa so si v repesažu drugo razpoložljivo mesto v polfinalu priborili krasovci, prav na račun Gaje. V izločilnih srečanjih v drugi skupini se je brez poraza med prvo četverico uvrstil Sokol, ob njem pa še Štanjel, ki je izšel kot zmagovalec v repesažu. V polfinalu je najprej Sokol gladko premagal Kras, Brin pa Štanjel. Končno prvo mesto so zasedli balinarji Brinja pred Sokolom, Štanjelom in Krasom.
Medpokrajinsko tekmovanje C kategorije
Gajevci odlični četrti
V medpokrajinskem tekmovanju C kategorije, ki ga je v nedeljo organiziral ARCI San Luigi in katerega se je udeležilo kar 87 dvojic, je Gaja Ezio Jeans v postavi M. Calzi - Ne-sich zasedla odlično 4. mesto. Po štirih zaporednih zmagah je slovenska dvojica (bil je to prvi vidnejši uspeh novoustanovljene Gaje Ezio Jeans v letošnji sezoni) izgubila šele v polfinalu, čeprav bi se lahko z malo več športne sreče jeziček na tehtnici prevesil na njeno stran. (Z.S.)
POSKRBITE ZA BREZSKRBNE POČITNICE
comii»to oiimpico
NAZiONALE ITAIUN0
(ctecaldv
AL SER V/Z/O DEU O ŠPORT
		-	1	2	3	4
PARTITE DEL 21/6/92			m. m m	■	V,..		■ ■ ■
sguadra 1a sguadra 2a			©®(D	® ® ©	© ® ®	®® ©
1	Leffe	Fiorenzuola	—	d)® S)	® ® ©	©® ©	<D ® ©
2	Ospitaletto Ravenna	—	® ® ©	©® ©	©® ©	© ® ©
_3	Pergocrema Novara	—	®® ©	© ® ©	©® ©	© ® ©
4	Trento	Mantova	—	® ® ©	® ® ©	© ® ©	©® ©
5	Varese	Tempio	—	® ®@	® ®®	© ® ©	© ©■©
_6	Cecina Castel Di Sangro	—	® ®@	©® ©	©® ©	©® ©
7	Pistoiese Giulianova	—	® ®@	©®@	© ® ©	©®@
8	Rimini	Prato	—	® ®®	©®@	© ® @	© ® ©
_9	Vis Pesaro Montevarchi	—	®® ©	ffl®@	©® ©	©® ©
10	Battipagliese Cerveteri	—	® ®©	® ®@	©® ©	ffl © ©
n	Catanzaro Juve Stabia	—	® ®@	©®@	©® ©	©®@
12	Matera	Lodigiani	—	® ®@	©®@	©@ ©	©® ©
13	Turris	Vigor Lamezia	—	© ® ©	© ® ©	© ® ©	©® ©
-m
MAMO ANČKI IN ITAIIA IL
NOSTRO CONTRIBUTO
UNO ŠPORT SENZA VIOLENZA CONTRIBUISCE A RENDERE MENO VIOLENTA LA SOCIETA

V nedeljo, 21. junija, vam s C ligo ponujamo možnost, da postanete milijonarji
Od danes na teniških igriščih ŠZ Gaja
Turnir Hill Šport
Delegacija ZSSDI včeraj na obisku pri OK Slovenije
Delegacija Združenja slovenskih športnih društev v Italiji se je včeraj sestala v Ljubljani s člani olimpijskega komiteja Slovenije.
Predsednik Jurij Kufersin je prisotnim (sestanka se je udeležil tudi Marjan Jemec, generalni tajnik Slovenske športne zveze) obrazložil pomen in delovanje športne krovne organizacije v zamejstvu, ki združuje vsa športna društva ne glede na svetovno politični nazor iz Tržaškega, Goriškega in videmske pokrajine. Več kot dvajsetletno delovanje je zamejski organizaciji prineslo velike izkušnje in vedno nova spoznanja. Delo z mladino in za mladino pa daje iz dneva v dan novega elana in prepričanje, da je bilo, je in bo delo z mlajšimi generacijami vedno najvažnejše in da ga ne gre zapostavljati. Generalni sekretar olimpijskega komiteja Slovenije, mag. Tone Jagodic se je v imenu prisotnih zahvalil za Kufersinovo poročilo in poudaril vanožnost obstoja združenja, ne samo kot zamejske krovne organizacije, temveč tudi kot povezovalni člen med zamejstvom in matico. »Prav zamejski športni delavci s svojimi dolgoletnimi izkušnjami lahko pomagajo tudi mladi slovenski organizaciji, kajti žive v športno razviti deželi,« je dejal mag. Jagodic. Nadalje je obljubil vses-tranko pomoč k uveljavitvi Združenja v Italiji.
Delegacijo Združenja sta sestavljala poleg predsednika Jurija Kufersina še Marko Lutman, predsednik za goriško pokrajino, ter Mario Šušteršič, kot član glavnega odbora.
Danes se bo na teniških igriščih ŠZ Gaja na Padričah začela že šesta izvedba deželnega turnirja Hill Šport za moške neklasificirane igralce. Ob tem so letos gajevci organizirali tudi ženski turnir, v katerem se bodo pomerile nekvalificirane ter C kvalificirane igralke iz dežele.
Tekmovanje je v sklopu turnirjev, ki bodo določili najboljše igralce za nastop na »masterju«, ki ga pokrajinska federacija s pokroviteljstvom tržaškega dnevnika II Piccolo letos prvič organizira ob izteku sezone.
V Gajinem športnem objektu se bo tako v osmih dneh zvrstilo okrog 150 igralcev in 30 igralk, med katerimi bodo vsi najboljši tržaški nekvalificirani tenisači in marsikatera klasificirana igralka iz Tržaškega in Goriškega.
Med moškimi velja omeniti poleg gajevcev Prelca in bratov Plesničar predvsem nosilce prvih skupin: Davida Ruzzierja (TCT), Alessandra Paoluzzija (TČ Gradež), Gina Bedri-ne (Krožek škedenjske železarne) ter Luco Schvveigerja (CA Generali).
Med ženskami sta glavni favoritinji igralki, ki spadata v C-l kategorijo: gajevka Cirila Devetti in Mic-hela Ragusin (TCT).
Srečanja se bodo začela ob 9. uri in si bodo sledila neprekinjeno do večera na petih igriščih, v primeru lepega vremena seveda. Nadaljevala se bodo potem skozi ves teden in organizatorji načrtujejo, da bi se turnir končal s finalnimi tekmami v nedeljo, 28. t.m.
Prvenstvo under 14
Istočasno pa se nadaljujejo mladinska ekipna prvenstva.
Danes bodo tako fantje kot dekleta v kategoriji under 14 nastopili na domačih igriščih. Fantje računajo na drugi par točk proti drugi ekipi TC Pordenona, dekleti pa bosta imeli v gosteh solidno vrsto TC Gemona, v kateri nastopa tudi deželna reprezentantka under 14 Arianna De Cecco.
Italijanski pokal
Jutri se prične finalni deželni krog tekmovanj za italijanski pokal, v katerem se bo pomerilo 16 ekip, ki so si pravico do nastopa pridobile v izločilnem delu.
Gajevci bodo nastopili v Gorici pri TC Campagnuzza. Naloga ne bo lahka, fantje pa vsekakor štartajo na polni izkupiček in s tem na napredovanje v drugo kolo. (M.R.)
Gajevec Dorjan Gomizelj četrtfinalist v Palmanovi
Gajevec Dorjan Gomizelj je na kakovostnem teniškem turnirju za Trofejo Aperol dosegel še en lep podvig. V somini finala je namreč rpemagal C-2 kategornika Renza Pontonija (CT Monfalcone) in se tako uvrstil v četrtfinale.
Naš predstavnik je tekmeca v prvem setu zaensljivo premagal s 6:2, v drugem pa je Dorjan povedel s 4:0, nakar je tržiški tenisač iz neznanih razlogov odstopil. Tako ali drugače, Gomizelj je spet dokazal, da je trenutno v odlični formi.
Na regatah z jadralnimi deskami
P. Kralj odličen
Kot vsako leto v tem času je tudi letos v polnem teku sezona regat za jadralne deske. Tako je bila pred kratkim na jezeru Kalterersee (Caldara) blizu Bočna regata v razredu »mistral«, na kateri je nastopil surfaš JK Čupa iz Seslja-na Paolo Kralj. Tu je veter dosegel jakost od 10 do 12 m na sekundo in omogočil izvedbo treh preizkušenj. Kralj je dosegel 1. mesto v svoji kategoriji, na absolutni lestvici pa je bil četrti.
13. in 14. t.m. pa se je v Ravenni odvijalo vsakoletna prva etapa Axe Grand Prix. Letošnja izvedba te regate je bila kot vsedržavna regata v razredu »raceboard«, čigar pravilnik omejuje velikost jader. Največje jadro, ki ga lahko vsak tekmovalec uporablja, ne sme preseči 7,5 kvadratnih m površine. Žal se v letošnji izvedbi ni pojavil značilni veter, t.i. »garbino«. V skoraj popolnem brezvetrju je organizatorjem le uspelo izvesti dve preizkušnji. V kategoriji »funboard pro« sta si prvo nagrado delila profesionalca Andrea Zinali in Mirko Papini. V kategoriji »raceboard« pa je prvo mesto osvojil Čupin surfaš Paolo Kralj, ki s prestižnimi rezultati tudi letos potrjuje svojo dobro atletsko pripravljenost.
V organizaciji košarkarske sekcije ŠD Polet
Teden košarke
Na odprtem Poletovem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah se zvrščajo razne košarkarske prireditve kot na tekočem traku. Po zaključni prireditvi Trofeje Jadran v minibasketu in turnirja amaterjev ter po enotedenskem košarkarskem tečaju bo od ponedeljka, 22. do petka, 26. t.m. na vrsti Teden košarke, v organizaciji košarkarske sekcije ŠD Polet.
Na tej prireditvi bo vsak dan po eno tekmovanje v raznih košarkarskih elementih. Udeleženci bodo razdeljeni na skupine glede na starost, prvouvrščeni pa bodo prejeli lične nagrade.
SPORED
PONEDELJEK, 22.6.: turnir 1:1 (kvalifikacije in finale).
TOREK, 23.06.: turnir 3:3 (kvalifikacije).
SREDA, 24.6.: turnir 3:3 (finale)
ČETRTEK, 25.06.: met za tri točke in prosti meti.
Tekmovanja se bodo vsak dan začela ob 17.00, končala pa prtedvidoma ob 21.00.
PETEK, 26.6. od 19.00 dalje: zaključek košarkarske sezone ŠD Polet.
V organizaciji otroškega odseka SK Kras
Športni dan uspel
Otroci iz gabrovškega vrtca kažejo kolajne po športnem dnevu v priredbi ŠK Kras.
Šolsko leto se ravnokar zaključuje. Zadnje dni pouka učenci le s težavo sedijo v svojih klopeh. Prav zato so pobude športnega dne odseka za otroško telovadbo pri ŠK Kras tembolj veseli učenci osnovnih šol in cicibani otroškega vrtca, ki so vključeni v zvgojno-izobraževalni sistem v zgoniški občini.
Odsek za otroško telovadbo že vrsto let nudi možnost telovadbe izven šolskega prostora otrokom, ki si želijo organiziranega razvedrila in zdravega gibanja. ŠK Kras se je v ta namen povezal z Ljudsko univerzo. Vadbo za osnovnošolce in cicibane vodi po dvakrat tedensko vaditeljica Betty Nacinovi. V programu povezovanja športnega društva s sredino, v kateri deluje zgoniško športno društvo, pa je tudi vsakoletna izvedba športnega dne za določene starostne skupine.
Dva ločena športna dneva je vodil Robi Milič. Najprej za cicibane občinskega vrtca iz Gabrovca, zatem še za dvorazrednico iz Saleža in učence od tretjega do petega razreda šole »1. maj 1945« iz Zgonika. Otroci radi tekmujejo, zato je športni dan zanje posebno doživetje. Na njihovih obrazih se odraža veselje, pričakovanje na medaljo, primerjanje s sovrstniki. Ko je tekmovanje mimo, pa vidimo pri nekaterih zadovoljstvo nad doseženim pa tudi žalost, ker so npr. skočili manj kot drugi, primerjajo pa se celo z velikimi imeni kraljice športa, atletike, kot je Carl Lewis... Udeleženci so tekmovali v štirih panogah: tek na 20 m, skok z mesta v daljino, v metu kroglice in poligonu.
Vsi mladi atleti so se na tekmovnaju zelo potrudili. Na tem mestu navajamo samo tiste, ki so stopili na zmagovalni oder.
VRTEC
MALČKI: 1. Marina Piculin, 2. Andreja Farneti, 3. Veronika Milič; 1. Vasilij Kante, 2. Marvin Pipan. »SREDINČKI«: 1. Jessica Stocca, 2. Petra Gruden, 3. Tadeja Savi; 1. Marko Antonini. VELIKI: 1. Gior-
gia Buzzai; 1. Gregor Colja, 2. Dimitr Batti, 3. Jason Doroteo.
OSNOVNA ŠOLA
1. RAZRED: 1. Ljuba Sancin, 2. Erika Šuc, 3. Alesia Kobal; 1. Uroš Fabiani, 2 Matteo Pipan, 3. Danijel Piculin. 2. RAZ RED: 1. Gregor Budin, 2. Jernej Milič, 3 Dean Furlan. 3. RAZRED: 1. Vesna Hrovatin, 2. Martina Milič, 3. Jasna Milko vič. 4. RAZRED: 1. Jagoda Milič, 2. Daše Bresicani; 1. Denis Doglia, 2. Matej Bu din, 3. Rajan Trobec. 5. RAZRED: 1. Va nja Milič, 2. Susy Gilotta, 3. Martine Kralj; 1. Gorazd Milič, 2. Jani Grom, 3 Janoš Grilanc.
(J.J.)
Učenci proseške šole na mladinskih igrah
Učenci osnovne šole na Proseku so sc pred kratkim udeležili mladinskih iger, na katerih je bila udeležba številna, saj se je za vsak letnik prijavilo več kot 100 otrok. Proseški učenci so z veliko požrtvovalnostjo in zagnanostjo dosegli odlične uspehe.
Učenci nižjih razredov so se udeležili teka na 50 m.
DEKLICE: 1. RAZRED: 7. Vesna Buka-vec 9' 98; 2. RAZRED: 7. Deborah Vitez 9"23, 15. Zinajda Kodrič 9"57; 3. RAZRED: 9. Tjaša Guštin 8"72.
DEČKI: 2. RAZRED: 14. Aleksander Kante 9"03, 15. Alessandro Antonini 9'05.
Posebno dobro so se odrezali učenci 4. razreda. Pomerili so se v naslednjih panogah: teku na 800 m, teku na 50 m, metu kroglice, skoku v daljino in štafeti 4 x 50 m.
REZULAT1. Tek na 800 m: 2. Jan Pahor 3'02'8, 8. Jernej Kapun 3'29'7. Tek na 50 m: 7. Devan Cecchi 8 "5, 16. Borut Sardoč 8 "8, 17. Mitja Guštin 8 "8. Met kroglice: 10. Jernej Kapun 18,92 m, 13. Ravel Bogateč 18,52 m. Skok v daljino: 1. Jan Pahor 3,82 m, 14. Denis Cossutta 2,84 m. Štafeta 4x 50 m: 2. Jan Pahor, Jernej Kapun, Denis Cossutta, Devan Cecchi 34"5.
DEKLICE: Tek na 600 m: 21. Sharon Kante.
Na rednem občnem zboru Športnega združenja Dom v Kulturnem domu v Gorici
Brez temeljitega sodelovanja vseh sekcij ni uspeha
Z rednega občnega zbora ŠZ Dom v Gorici.
Športno združejne Dom iz Gorice stopa v trideseto sezono delovanja s prepričanjem, da bo samo s skupnimi močmi in sodelovanjem med vsemi sekcijami lahko še obogatilo svojo že bogato in razčlenjeno dejavnost. Sestava skupnega projekta, ki naj bi upošteval potrebe posameznih skupin mora postati prva skrb novoizvoljenega odbora goriš-kega mestnega združenja, kot je naglasil na ponedeljkovi skupščini v glavnem poročilu podpredsednik Livio Semolič.
„ V odsotnosti predsednika, Marko Čubej se je namreč predčasno iz osebnih razlogov odpovedal funkciji. je prav Semolič potegnil zaključke o opravljenem delu v letošnji sezoni. V svojem daljšem posegu pa se je še posebej zaustavil pri politiki, ki bi jo moralo društvo voditi v prihodnji mandatni dobi, pri tem pa je nanizal celo serijo aspektov, s katerimi se ŠZ Dom, kot realnost, ki de-luje v samem mestu, vsakodnevno sooča. Omembe vredna je predvsem misel, ki bi morala spremljati vsa slovenska društva, češ da niso važni samo tekmovalni dosežki, temveč ha je treba pravilno ovrednotiti tudi druge aspekte delovanja. Pomembna je v tem smislu vzgoja, ki jo društvo posreduje mladim športnikom, važčn je pogovorni jezik, ki spričo vse večjega števila mešanih zakonov postaja vse bolj važen temelj delovanja naših društev.
Nazadnje ne gre zanemariti niti same racionalizacije stroškov, kar Pa se bo lahko doseglo predvsem z Zelo definiranim skupnim programom, pri čimer je predpogoj, da se Posamezne sekcije otresejo enosmernega gojenja lastnih vrtičkov in
da se lotijo dela s širšo vizijo celotnega društvenega dogajanja. Prvi korak v tej smeri je bila letošnja zaključna akademija, na kateri so prvič skupaj nastopali predstavniki vseh društvenih sekcij.
Nekaj misli je Semolič posvetil tudi skrajno pomankljivemu poročanju Primorskega dnevnika o celot-, nem telesnokulturnem dogajanju na Goriškem, kar je treba pripisati odsotnosti osebe na goriški redakciji, ki bi bila zadolžena izključno za šport. Podpredsednik Doma je predlagal, da mora goriški PO ZSŠDI čimprej kontaktirati direkcijo dnevnika, saj je nujno, da se iste pomanjkljivosti ne bodo ponavljale tudi v prihodnji sezoni.
Po glavnem poročilu je sledila serija krajših, a izčrpnih posegov predstavnikov posameznih sekcij, ki so predočili številnim prisotnim delovanje raznih skupin. Flavija Beze-ljak-Dornik je v imenu Športnega vrtca in Športne šole pozitivno ocenila letošnje delo, kljub temu da se je zaradi demografskega osipa znižalo število gojencev. Se posebej pa je podčrtala znastveni pristop k delu, ki ga je uvedel prof. Aldo Rupel, kar je nedvomno kakovostno obogatilo delovanje.
Sekciji za_ Športno ritmično gimnastiko in Športno gimnastiko sta povsem zadovoljivo opravili svojo nalogo, čeprav je prav pomanjkanje primernega števila vadbenih ur onemogočilo dosego boljših rezulta-
tov na tekmovanjih, kakor je v svojem poročilu povedala načelnica Mija Ušaj-Češčut.
Končni obračun košarkarske sekcije ni ravno najbolj pozitiven, predvsem kar se tiče članske ekipe, Načelnik sekcije Dario Peric pa se je zato zaustavil predvsem pri dobrih nastopih mladinske vrste, ki je v svojem prvenstvu presegla vse najbolj rožnate napovedi in pokazala velik napredek v igri. Omeniti velja tudi sodelovanje z društvom Mladost iz Doberdoba, kar je privedlo do skupnega nastopa v prvi diviziji. O sodelovanju z drugimi društvi je spregovoril tudi Joško Prinčič v svojem obračunu odbojkarske sekcije. Večletno sodelovanje s Sovodnjami in Mladostjo je povečalo zanimanje za to disciplino na Goriškem, predvsem obetaven pa je bil nastop mladinske ekipe, kateri se je za las izmuznilo napredovanje v drugo fazo.
Po blagajniškem poročilu, ki se bistveno ne razlikuje od poročil sorodnih društev, in po pozdravu gostov (Marko Lutman PO ZSŠDI, Ivo Rojec ŠD Sovodnje in Igor Komel PO SKGZ in Kulturni dom) so bile na vrsti volitve, na katerih je bila izbrana ^garnitura odbornikov, ki bo vodila SZ Dom v prihodnjih dveh letih.
Glavni odbor bodo sestavljali: Igor Košuta, Niko Brešan, Marjan Roner, Livio Semolič, Vili Prinčič, Renca Pelesson, Tanja Sokol in Ugo Dornik. Člani nadzornega odbora bodo Igor Komel, Mauro Dornik in Ivan Cej, medtem ko so bili potrjeni za načelnike sekcij Flavija Bezeljak-Dornik, Mija Ušaj-Češčut, Joško Prinčič in Dario Peric. (MAL)
obvestila
ZSŠDI
sklicuje v petek, 3. julija 1992, ob
20.	uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah 22. deželni redni občni zbor. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev organov občnega zbora, 3. sprejetje nove članice, 4. poročila, 5. razprava o poročilih in o programskem dokumentu, 6. razno.
JK ČUPA
vljudno vabi člane in prijatelje, da se udeležijo nočne regate Sesljan-Piran-Sesljan v soboto, 27. junija, za TROFEJO ČUPA. Start bo ob
21.	uri pred Sesljanskim zalivom.
NA NOGOMETNEM IGRIŠČU FC PRIMORJA
je v teku poletni trening za otroke letnikov 1981, 1982, 1983, 1984, 1985 in 1986 od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30.
ŠD ZARJA
Mladinski nogometni odsek prireja v Bazovici od 22. do 27. junija brezplačen poletni aktivni oddih za dečke, rojene v letih 1981, 82, 83 in 84. Urnik od 9. do 17. ure. Potrditi udeležbo na tel. 226315 od 12.30 do 14.00.
JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za člane in nečlane. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 228253 (Mitja) med 18. in 19. uro ob delavnikih.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan,od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
JE.	dnevnik
sobota, 20. junija 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Pontecorvo skuša vrniti beneškemu festivalu nekdanji prestiž
Spodbuda k ustvarjalnosti
NEW YORK — »Truffaut mi je pripovedoval, da je najraje sodeloval na beneškem filmskem festivalu, ker je ta prireditev vselej potekala v vzdušju spodbudnega kulturnega vretja. Tisto vzdušje si mora festival spet pridobiti.« Tako je med drugim poudaril novi direktor beneškega filmskega festivala Gillo Pontecorvo, ki je v Združenih državah, da bi si ogledal vrsto ameriških filmov. Režiser je včeraj sodeloval pri odprtju festivala italijanskega filma, ki bo ameriškim gledalcem predstavil znane italijanske mojstre, kot so Fellini, Visconti in De Sica in mlade, še neznane avtorje. In ob tej priložnosti je novinarjem orisal okvirni program festivala.
Pontecorvo pri svojih načrtih izhaja iz ugotovitve, da morajo »Benetke postati dejanski protagonist festivala. Priteditev mora ovrednotiti mesto, njegove prebivalce, trge, palače, predvsem pa njegovo kulturo«. Tudi zaradi tega si je režiser zamislil zaključno manifestacijo, ki naj bi priklicala vsaj štiri tisoč gledalcev na osredni trg sv. Marka. Festival naj bi dopolnjevali sprejemi v najbolj znanih palačah osrednje beneške plovne poti Canal Grande, na festivalu samem pa naj bi bilo precej prostora za družbeno angažirane filme.
Pontecorvo, ki si je že ogledal kopico filmov in ki bo prihodnji
teden izbiral dela za festival med francosko in skandinavsko produkcijo, je med drugim dejal, da je »izbiranje filmov podobno nabiranju gob. Samo če je deževalo in imaš srečo, boš našel jurčke. Številni znani režiserji, ki sem jih hotel povabiti na festival, ne bodo dokončali v času svojega dela, ker so v zamudi s snemanjem. Kljub temu pa sem odkril precej zanimivih filmov, med katerimi je nekaj prvencev«. Po režiserjevih besedah gledalci letos ne bodo videli na beneškem festivalu ne »Malcoma X« temnopoltega režiserja Spikea Leeja, ne »Dracule« Franka Coppole ne zadnjega Scorsejevega truda »Leta nedolžnosti«. »Ti colegi so mi pojasnili, da ne bodo dokončali v času svojih filmov. V ZDA sem pa videl dva filma, ki jih nameravam predvajati v Benetkah, a zaenkrat ne bi še napovedal naslovov«. Režiser je dodal, da je videl nekaj zanimivih del v Londonu, kar zadeva italijanski film pa si je že ogledal kopico zanimivih prvencev. »Med temi ne bo lahko izbrati tiste štiri, ki jih po pravilniku lahko vključim v osrednjo razstavo«.
Novi direktor beneškega festivala razmišlja tudi o mednarodni konferenci režiserjev, ki naj bi prispevala k ovrednotenju kinematografije. O tem je Pontecorvo razmišljal skupno s Spikeom Lee-
jem, Garcio Martinom in Rodne-yem Scottom. »Dobro vem, da je 95 odstotkov celotne filmske pro-dukje namenjenih zabavi in ni moj namen, da bi spremenil beneški festival v geto težkih filmov. Vendar pa se mi zdi zločinsko, da se odpravi tisti kulturni prostor, ki je omogočil rojstvo filmov, kot sta bila na primer »Tatovi koles« in »Paisa«. Če bi bila De Sica in Rossellini še živa, bi jim frustracija najbrž onemogočila ustvarjanje novih umetnin.«
Da bi Benetke spet postale priložnost za sosočanje in za rojstvo novih idej se je Pontecorvo obrnil na mlade. »V dogovoru z ministrstvom za šolstvo smo priredili natečaj med srednješolci. In v Benetke bomo povabili tistih 200 mladih, ki so pripravili najboljše spise o filmu.«
S pomočjo mladih, s pomočjo najbolj originalnih režiserjev vseh držav in z izkoriščanjem čara Benetk skuša Pontecorvo vrniti festivalu njen nekdanji prestiž, tisto značilno vzdušje kulturnega vretja in svežine, ki je v preteklosti privabil tolikšno število zanimivih avtorjev.
In res je želeti, da bi se Ponte-corvu zamisel posrečila, saj bi bila za italijanski, evropski in svetovni film pomembna pridobitev, če bi beneški festival spet dobil vlogo resničnega spodbujevalca filmske umetnosti.
V Umbrii univerza lahke glasbe
Pavarottijeve
slikarske
ambicije
TERNI - V Umbrii bo nastala prava univerza za avtorje popevk. Tako je poudaril včeraj znani italijanski avtor Mogol, ki je predstavil pobudo na trgu male umbrijske vasice Avigliano, kjer so se ob prebivalcih zbrali predstavniki oblasti, Evropske skupnosti in najbolj prestižni interpreti italiajnske popevke.
Zamisel se je Mogolu porodila, ko je v pogovoru z narkomani spoznal, da so nanje s svojim vzgledom in teksti negativno vplivali rock zvezdniki. »Vsaj polovica narkomanov mi je dejala,« pravi Mogol, »da so poskusili drogo, da bi posnemali svoje idole.« Od tod spoznanje, kolikšen vpliv lahko imajo popevke na mlade, pa tudi kolikšno odgovornost imajo avtorji in pevci.
Tako je znani avtor tekstov številnih italijanskih popevk sklenil, da ustanovi študijsko središče, kjer bi mladim in nadobudnim avtorjem lahko posredoval lastne izkušnje in lastno znanje. Središče bo zgrajeno pri Aviglianu, pri naložbi pa bo sodelovala tudi Evropska skupnost. Središče bo razpolagalo s sobami za dijake in docente, televizijskim studiem, studiem za snemanje plošč, učilnicami za predavanja in predvajanje glasbe. Središče naj bi bilo dograjeno konec prihodnjega leta, vendar z lekcijami bodo začeli že prej in sicer v prostorih, ki jih je dala na razpolago univerza v Perugii. Med docenti bodo najbolj znana imena italijanske lahke glasbe od Gina Paolija in Bruna Lauzija do Coccianteja, Morandija, Ruggerija in seveda samega Mogola.
KoBENHAVN - Italijanski tenorist Luciano Pavarotti bi zelo rad razstavljal skupaj z dansko kraljico Margaretho, ki je znana kot ljubiteljica umetnosti in slikarka. Tako trdi danski dnevnik Ekstra Bladet, ki je objavil novico skupno s fotografijo Pavarottija med
prostem času posveča slikarstvu, bo v Kobenhavnu nastopil 2. avgusta, da bi tako poravnal z Danci lanskoletni »dolg«, saj je tedaj zaradi bolezni moral odpovedati koncert. Nekaj dni pred nastopom pa bodo v središčni galeriji Gallerihuset odprli razstavo njegovih likovnih del. Tenorist bo dal na ogled olja in serigrafije.
Kaže, da je tovorno letalo skandinavske letalske družbe v teh dneh že pripeljalo v glavno dansko mesto 810 kilogramov tenos-ristov likovnih del. Kraljica naj bi imela tako možnost, da preveri kakovost Pavarottijevih slik in se odloči, ali bi lahko razstavljala skupaj z njim.
Medtem ko Pavarotti v Evropi osvaja poslušalce, nekateri doma skušajo zasenčiti njegovo slavo. Tako je včeraj bivša žena tenorista Di Stefana Maria ob predstav-tvi knjige »Moja sovražnica Maria Callas« poudarila, da znana grška sopranistka ni hotela nikoli nastopiti skupaj s Pavarottijem, češ da je tenoristov način petja ni nikoli prepričal.
dvema njegovima pejsažema. Luciano Pavarotti, ki se v
	


današnji televizijski in radijski sporedi
	

	

r~c rai 1__________________
6.55	Film: Vecchia guardia
7.30	Dok.: V stiku z umetninami
8.00	Potni list za Evropo
8.45	Aktualno: Ciao Italia
10.20	Obletnica ustanovitve finančnih stražnikov
11.55	Aktualno: Vedrai...
12.30	Dnevnik 1
12.35	Aktualno: Ciao Italia
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Aktualno: Prizma
14.30	Šport: sinhronizirano plavanje, 15.40 IP v športnih vozilih
16.35	Film: Duello sulla Sier-ra Madre (dram., ZDA)
18.00	Kratke vesti
18.10	Izžrebanje lota
18.15	Variete: Disney club
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik in šport
20.40	Film: Don Camillo (kom., ZDA 1983, r.-i. Terence Hill)
22.45	Dnevnik
23.00	Posebnosti TG1
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Film: II caso Mattei (dram., It. 1972)
RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
9.05	Nanizanka: II dottor Do-ogie Howser
9.30	Evropski dnevi
10.00	Nanizanki: Jackie e Mike, 10.50 Medico alle Hawaii
11.45	Kratke vesti
12.00	Aktualno: Sereno varia-bile (vodita O. Bevilac-qa, Mita Medici)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika o medicini
13.45	Sereno variabile, 2. del
14.30	Film: Serenata (kom., It. 1955, r. A. Mann))
16.30	Izžrebanje lota
16.35	Aktualno: Vedrai
17.05	Film: Buddy Buddy (kom., ZDA 1982)
18.35	Nan.: II commissario Koster, vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Colpo a tradimen-to (krim., ZDA 1990, r. James Kaufman, i. James Brolin)
22.05	Film: Daddy - Nostalgie (dram., Fr. 1990, r. Bernard Tavernier, i. Dirk Bogarde, Jane Birkin), vmes (23.15) vesti
0.10 Vreme in horoskop 0.15 Nočni šport
|	RAi 3	|
10.00	Aktualno: Videl boš vse, kar je RAI
10.30	Koncert iz Neaplja
11.10	Dok.: Pred 20 leti
11.50	Tenis: SP ekipno nad 35
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Aktualno: Okolje Italija
14.55	Šport: 22. kolesarska
dirka diletantov po Italiji, 15.45 teniški turnir ATP, 18.00 žensaki nogomet finale play off, nato vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Film: Duello al Rio d'-Argento (vestern, ZDA 1952, r. Don Siegel, i. Audie Murphy)
21.05	Film: La frustata (pust., ZDA 1958, r. John Stur-ges, i. Richard Wid-mark, Donna Reed)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Sottotraccia (vodi Ugo Gregoretti)
23.20	Glasba: Evropska noč jazza, vmes (0.30) dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved
2.30	Filmske novosti
2.40	Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste, Sat Sat
r Žr TV Slovenija 1	|
8.25	Izbor: Angleščina, 8.45 Radovedni Taček, 9.05 Lonček kuhaj - Jota,
9.15	Klub klobuk, 11.10 Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH
14.00	Tok Tok (pon.)
15.55	Napovednik
16.00	Tednik (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Film: Gostu vanj e (Slovenija)
18.50	Za prihodnost Narodne galerije
19.00	Risanka in Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.30	Show Rudija Carrella
22.10	Nad.: Zlata leta
23.00	Dnevnik, vreme, šport
23.25	Napovednik
23.30	Sova, vmes nan. Mur-phy Brown in Gabrielov ogenj (ZDA 1991, i. James Earl Jones, Laila Robins), film Divja vožnja (dram., ZDA 1978, r. Peter Carter, i. Peter Fonda, Jerry Reed) ter variete Nočne ure
2.55	Video strani
|~P^) TV Koper
13.00	Nad.: Rayanovi
13.20	Agencija Rockford
14.10	Film: Rdeči krog (krim., Nem., 1960)
15.40	Dove il si suona
16.10	Otroški program: festival otroških pesmi
18.10	Globus
19.00	TV Dnevnik
19.25	Nabožna oddaja
19.35	Nad.: Rayanovi, nan.
20.45	Film: Stanley in Livingstone (pust., ZDA 1939, r. Henry King)
22.25	TV Dnevnik
22.35	Dok.: Euroasia express
23.35	Nanizanka
PIT TV Slovenija 2~
15.35	Sova, vmes nan. Rose-anne, nad. Diana
17.05	Da ne bi bolelo
17.30	Angleščina
17.45	Poglej in zadeni
18.30	Glasba: Boš videl kaj . dela Dolenj e
19.00	Risanke: Kremenčkovi
19.30	TV Dnevnik BIH
20.05	Kronika UNIMA 92
20.30	Film: Žur (Fr. 1980, r. Claude Pinoteau)
22.15	Umetniški program
23.15	Evropska noč jazza
CANALE S______________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: I cingue del
guinto piano
9.00	Nanizanka
9.45	Aktualno: Italia doman-da (pon.), 10.45 Nonsolo-moda, 11.15 Anteprima
12.05	Kviz: 11 pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum (vodi
Rita Dalla Chiesa), 15.00 Amici (vodi Lella Costa)
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Striscia la notizia
20.40	TV film: Rimini Rimini (kom., It. 1987, i. Paolo Villaggio, Laura Anto-nelli, S. Grandi)
22.45	Film: Misfatto bianco (ddam., VB 1987, r. Michael Redford, i. Greta Scacchi, John Hurt)
24.00	Nočni dnevnik TG 5
0.45 Striscia la notizia
1.05	Nan.: Cannon
2.05	Nočni spored
RETE 4_________________
8.00	Nan.: La Tata e il profes-sore (i. Juliet Mills)
8.30	TG 4 vesti
9.00	Nadaljevanke: Una donna in vendita, 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina
11.00	Otroški variete
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.55	Nadaljevanke: Sentieri,
14.20	Maria, 15.20 Ven-detta di una donna, 15.55 Io non čredo agli uomini,
16.25	Tu sei il mio desti-no, 17.00 Cristal
17.30	TG 4 vesti
18.00	Aktualno: Lui lei 1'altro
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Dottor Chamberlain, 20.00 Gloria, sola con-tro il mondo
20.30	Nad.: La mia seconda madre (i. D. Castro)
22.30	Film: Guardie e ladri (kom., It. 1951, r. Moni-celli-Šteno, i. Toto, Aldo Fabrizi), vmes vesti
0.30 Nočni spored
ITALIA 1______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete
9.05	Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Premio per Mary, 10.45 Hazzard - I pirati della strada
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.05	Odprti studio
14.25	Nanizanka: Supercar -Nemicifraterni
15.25	Glasba: TopVenti (vodi Emanuela Folliero)
16.25	Nan.: Giustizieri della citta - Bentornato giudi-ce, 17.30 T.J. Hooker - La vendetta, 18.30 Riptide
19.30	Odprti studio
19.40	Studio šport in vreme
19.50	Kviz: Il gioco dei 9
20.30	Film: Coraggio... fatti ammazzare (krim., ZDA 1983, r.-i. Clint Eastvvo-od, Sondra Locke)
22.50	Variete: Magico David (vodita Moana Pozzi, Gi-anni Fantoni)
23.35	Variete: Playboy Show 0.05 Nan.: Troppo forte 0.35 Odprti studio, pregled tiska in studio šport
1.10	Nočni spored
ODEON_________________
13.00	Risanke
13.30	Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera
14.00	Rubriki: Auto & Motori,
14.30	Auto & Motori Šport
15.00	Nanizanka: Navy
16.00	Variete: Fiori di zucca
16.15	Film: Fra Diavolo
18.00	Šport: Emozioni nel blu
19.30	Risanke: He-Man
20.00	Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera
20.30	Film: Cristoforo Colom-bo (biog., 1948, r. David MacDonald, i. F. March)
22.30	Film: Gli sceriffi della neve (pust., 1987)
0.15 Rubrika: Auto & Motori
TMC
8.30	Nanizanka in risanka
9.30	Dok.: Prijateljska narava
10.15	Nanizanka: Le pištole
perdute
11.00	Variete: Out-Officina
12.00	Variete: Piacere Italia (vodita W. De Angelis, Luigi Veronelli)
12.30	Rubrika o motorjih
13.30	Rubrika: Šport Show (vodi M. Sbardella)
16.30	Columbus Games: sinhronizirano plavanje
17.30	Film: La lunga faida (vestern, ZDA 1975, i. Jack Palance)
19.00	Šport: Eurocalcio
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Kviz: No zapping!, vmes film Futurevvorld - 2000 anni nel futuro (fant., ZDA 1976, r. Richard hef-fron, i. Peter Fonda)
22.50	Aktualno: Srečanje
23.35	Film: Mikey e Nicky (dram., ZDA 1975, r. Elai-ne Mav, i. Peter Falk)
1.35	Film: I signori della gu-erra (fant., ZDA 1988)
3.15	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
15.00	Rubriki: Arcobaleno,
16.00	Parliamone
17.00	Nanizanka: Avventura
17.30	Nad.: White Florence
18.00	Rubrika: Črno belo
19.00	Večerne vesti
19.30	Nad.: Davinia
20.30	Film: L oro dei legionari (dram., Fr. 1984, i. Jean Paul Belmondo)
22.45	Nočne vesti
23.15	Čakajoč na polnoč
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki;
8.40	Orkestri; 9.00 Lahka glasba; 9.30 Zapisi o literatih; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: pianist Andrej Pisarev; 11.15 Evergreeni; 11.30 Roman: Mesto v zalivu (23. del); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Potpuri; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Evergreeni;
16.00	Mi in glasba: kitaristka Barbra Briščik, violinistka R. Petronio; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran;
17.40	Potpuri; 18.00 Radijska igra: Pet kopalnic (r. M. Prepeluh); 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila;
19.45	Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 9.35 Bla bla radio;
11.00	Moped show; 11.30 Turistična poročila; 12.00 Souvenir d'Italy; 12.30 Opol-dnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert;
16.30	Zamejska reportaža; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši; 18.30 Glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucia-nova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Mladinska redakcija; 15.00 Starinarnica; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti:
18.45	Pesmi,- 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj.