Splošne vesti. IŠČITE VZROKE! Tov. Haberman je za svoj stvarno in v dostojni cbliki pisani članek »Učitel.' v slo< venski literaturi« prejel odgovor, katerega ne more ne on, ne slovemsko učiteljstvo kar tako vtakniti v žep. Zato je prav, da ne gromo pre; ko po tov. Habermanu . načetega vprašanja, ker je res »izraz mišljc-nja širše^a kroga slo^ venskega v.čiteljstva« in ne samo oscbno mne> nje. DišCevo. Res je, da igra učitelj v maši slovenski li= teraturi skrajno klavema ulogo, in sicer tako klaverno, kakor nobeden drugi poklic. Kdor ne verjame, naj poišče vse učiteljskc karak« terje in tiipe :lz naše literature od najstnrejših pa do najnovejših časov, pa se bode uveril, da je temu na žalost res 'tako«. Na vsak način bi se izplačalo temu dejstvu najti pravi vz.rok. To bi b.'.la naravnost hvaležna nalosa. Clovek in njegov značaj sta produkt raz^ mer rn prilik, v katerih se razvija. Da te raz= mere in priliike našemu stanu niso bile ugodne v pretdklosti :;in tudi niiso v isedanjosti, to ve= mo najbolje mi sami. A kljub temu, da je naš stan še mlad in da se je fcljulb vsem ovimm vendarle povzipel z lastno močjo na socialni lestvici še dokaj visoko, vendar je imel in še ima v svoji sredi procentuelno gotovo več idealnih značajev, kakor vsak drug stan, iz= vzemši morda duhavniškega. Zato je tem bolj čudno, da naši literati v preteklosti in ne v sedanjosti nrso našli niti enega simpationega karakterja med slovenslkim učiteljstvom za svoja deila. Toda končno je to zadeva oselb« nega okusa. Zadeva našega stanu pa je, da javnost na to opozorimo. Ne pride nam na um, da bi za« htevalli za svoj stan kakršnihkoli piredpravic in iposebnih ozilrov, naša pravi-ca pa je? da za« htevamo vsaj objektivnosti, kalkor prav pravi tov. Haberman in pa konstruktivne, ne pa sa< mo razdiralne kritilke, kritiike blatenja. Da po« vem odkrito, moram priznati, da me je foilo kot učitelja naravnost sram, da sem pripad« mik istega stanu, kakor tipi in karakterji Go^ vekarjeve »Olge«. Še danes ne razumem, da so o tem molčale naše učitelljice im da smo molčali tudi mi učitelji. Zalostno pa je dovolj, da moramo na to apozarjaiti gotove kroge mi sami. Saj so Olge mogoče v našem stanu prav tako, kakor so mogoče v drugih stanovih. Zal pa, da ima ravno »Olga« videz felatenja celega stanu. Če temu ne bi bilo t^ko, bi poleg itipov v Olgi bii lahko še drugi, iboljši karalkter učiteljice. Na vse zadnje pa niso ravno učitelji in učiteljice za to tu, da so v naši literaturi nosilci ikaraik« terjev pijaincev, intrigantov in vlačug. Iz hvaležnost}, da se jih tako karakteris •zira, še sami razširjajo prav tisto literaturo! Kaj takega more storiti le učiteilj fpretirani idealist, ki dela samo za druge, nase in na svoj stan pa pri tem pozablja. Naš stan ikna že od vsega početka dokaj trdo borbo za svoj ugled. Kot vzgojiteilji ga moramo imeti in zato si ga skušamo prlboriti. Vsalka literatura ima tudi svoj posebein na* men. In naši lfteraturi, zlasti tisti, ki jo izda« jajo razne književne družbe, je brez dvoma namen vzgajati širokc pllasti našega naroda in jiih izobraževati. Torej obcnem tudi pospe* ševati polklicno delo učiteljstva kolikor toliiko. Toda s takimi učitdljslkimi karakterji kakor jih srečavamo zlasti zadnja lcta v naši literaturil se učiteljstvu med maso ugled le poni= žuje. Zavodajmo se, da priprost in tudi po= vprečen čl)oivek napravi iz karakterja tip, ki ga posploši na ves stan. Zato ne pravi: »taka je Ibila Olga«, ampak i»take so naše učiteljice«. Ker je pisec članka dokaj konkreten, ho* čemo biti tudi mi. Organizacija in delovanje Mohorjeve družbe sloni na duhovščini Can* karjeve na voditeljih delavstva in Vodnikove pa z večinc na učiteljstvu. Ali si zamorete mh slJti, da bi pri Mohorjevi družbi pasirala knji* ga, kjer bi se v podolbnih »karakterjih« sramo* tila duhovščina, kakor se sramoti učiteljstvo v Vodnikovi? Ali bi Cankarjeva družba \zdala knjigo, v kateri igra delavec tako žalostno vlogo, kakor jo igra učiteljstvo v Vodniko^. vih? Zato je Jmcl prav tov. Haberman. da je omonil le izdanja Vodnikove družbe. Če nas neprijatelj sramoti, je razumljivo. Če me pa takozvani prijatelj valja v blatu, se mu bom pa lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Pa šc nekaj! Konsekvenc napram tej družbi kljub vsem tem dejstvom nismo izvajali in jih tudi še ne mislimo. »Vsaka stvar ima pa svoj konec in nihče nas <ne more siliti, da bi poljubljali knu= to, ki nas tepe,« kakor prav pravi Haberman. Kdor izreka kritilko nad učiteljstvom, naj vpraša prvo sefoe, kaj je že sam storil za izboljšanje; morda mu je ljufoše, da je učitelj tak kakršen je, ker ga je lažjc iz^koriščati. S sodbo učiteljstva, sodijo nosilci družbe v veliki meri — sebe! — Stanovanje in kurivt> za učiteljstvo. Šolskoupravni odsek pov. UJU je sklenil na svoji seji opozoriti učiteljstvo naj se ne pre* nagli z izvajanjem novega šolskega zakona z ozirom na stanarino in dirva ter rraj počaka navodil oblasti in se le po njih ravna, da se izognemo nepotrebnega nesoglasja med šolo in ijudstvom. vsled katerega bi trpel naš stan kakor tudi šola, Poverjeništvo je zaprosilo, da se izda o izvajanju tega poseben ipraviln k. — Ureditev krajevnih šolskih odbo-iov po novem zakonu o narodnih šolah. \r »Službenih Novinah« br. 289. — C XIX. z dne 9. decem-bra 1929. jc izšel novi zakon o narodnih šolah. §§ 123. do 134. tega zakona vsebujejo določbe o ureditvi in poslovanju novih krajcvnih šol« skih odborov, ki morajo b3ti v s.mislu § 160. cit. zakona urejeni v smislu tega zakona oaj = kasneje v dveh mesecih potem. ko stopi ta zakon v veljavo, t. j. do 9. februarja 1930. V zvezi s to določbo je tud'. predpis § a 165. cit. zakona. Kraljevska banska uprava je izdala odlok, da se brez odloga vse potrebno odrcdi, da se vsi Ikrajevnv šolski odbori po <predpisu § 123. cit. zakona pravočasno urede najka« sneje dne 10. februarja t. 1. Pri izvajanju tega naloga je upoštcvati naslednjia navodila: Kra= jevni šolski odlbor, kakor ga določa § 123., velja za podeželske krajevne šolske odbore in za šolske odbore v mestih, ki štejejo manj kakor 30.000 prebivalcev; za mesta z več ko 30.000 prebivalci velja predp^s § 124. Manjša mesta (trgi) tvorijo s podeželskimi občimami. ki so event. všolane v mestni šolski okoliš, skupen krajevni šolski odbor. a vanj vstapa »najstarejšj >po činn«, t. j. načelnik dpredstojnik) občine, ki je najvažnejša. Poleg tega so člani po položaju (virilisti) še upravitelj na^ rodne in upravitelj meščanske šole (ako je ta v kraju), in sicer zopet pri več šolah v.kTaju »najstarejš' po činu (za kar moramo smatrati upravitelja najviše organizovane šo.le v kra= ju) * in občinski rajomski zdravnik (mestni fi= zik. distriktni zdravmk za dotično občino). Pet uglednih oseb naših držaVljanov tvori s prvimi štirimi krajevni šolski odbor šolske oboine po tem §. Pet »voljenih« članov voli občinski odbor dotične upravne občine, ako ie všolana le ena občina. oziroma občinski od« bori všolanih upravnih občin vsak zase, ako jih je več. Vendar je število voljen'h članov omejeno na pet; zato ibo treba, ako je več db-čfn ko pet, določiti, ka^tere občine so upravi« čenc do te volitve, za kar !bo najpravilnejše merilo ključ, po katerem se bo delila vsota prispevkov na posamezne upravne občine za dotično šolsko obč'no. Ni pa iz^ključeno da bi se smela voliti v krajevni šolski odbor oseba ki ne prdbiva v upravni občini, ki sama ne voli člana. — Zakon ne predpisuje kval'fi* kacije za člana, ki sc sme voliti, nego je v njem le želja, izražena z namenom, da bi pri= šli v krajevni šolski odbor možje, ki jim je na srcu šola >(n prosveta; samo po sdbi umljivo pa je, i ako zakon tega ne poudarja, da mo; rajo imeti aktivno in pasivno volilno pravico. Predsednika v njegovi odsotnosti zamonjujc šolski upravitelj, ki je tudi odborov iposlo* vodja razen v primeru § 125.; ako pa je pred= scdnik upraviteij sam, si sam določa Tiamest' nika, ki predseduje sejam, kadar je predsed= nik — upravitelj odsoten. Ni pa tudi predsed* nikov namestnlfk v obče (gl. § 125. posl. odst). — Likvidiranje učiteljskih prvostopnih sodišč. Ministrstvo prosvete je ilzdalo nasled^ njo odredbo. — Z novim zakonom o narodnih šolah so ukinjena učiteljska prvostopna sodi= šča (disciplinski senati, oblastna šolska disci^ plinska poverjeništva) in disciplinska oblast z omejitvami v al. 1. § 89. omenjenega zakon-a je prenešena na ministrstvo prosvete. — Ker je novi zakon o narodnih šolah stopil v ve* ljavo 9. decemibra 1929. in so izgubili s tem dnem v vsej kraljevini velljavo vsi dosedanji zakoni, zakonske naredbe, odredibe iln da bi' se prilagodil disciplinski postopek zaradi uči' tefljskih prestopkov, novemu zakonu o narod* nih šolah, se postopa odslej sledeče: 1. Vsi oni disciplinski prestoipki, zaradi katerih do dneva objavljemja novega zakona t.. j. do 9. dccembra 1929. je izrečena discipliDska ob= sodba v prvi stopnji se morejo, \ kolikor je proti njim vložena pritožba. dastaviti mlnistrj stvu za odboT četvorice zaradi končne raz* sodbe. 2. One disciplinske zadeve, zaradi ka* terih je discipl.nsko postopanje že načeto, ni pa še izrečena discipiinska obsodba v prvi stopnji, se pa morajo z vsemi odnosnimi akti vred dostaviti ministrstvu prosvcte v kolikor niso za nje komipetentni organi omenjeni v al. 1. § 89. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. — Trgovsko in obrtnojnacfaljevalne šole. Ker so tangirane z uredbo ministrstva trgo« vine in industrje, ki jo prinašamo na drugem mestu tudi te šole in učiteljstvo, ki poučuje na injih, opozarjamo posebe na to uredbo vse prizadete tovariše ter smo jo ponatisnili v coloti, da se seznaiujo ž njo. — Pravilnik za zidlanje šol. Po novem šol= skem zakonu je predviden tudi pravMnik za zidanje šol po enotnih predpisih. Da se uču teljstvo, ki so mu znani dosedanji predpisi za zidanje šol, seznani tudi s predlpisi, ki so *"vlli v veljavi v bivši Srbiji. Objavljamo pra* .vilnik, ki je bil tamikaj v veljavi. Poverjeni= ^";tvo je pripravljeno sprejeti vse tozadevne nasvete ;z prakse učiteljstva ter jih ipredložiti na merodajna mesta. — Kmetijski zimski tečaji na osnovnih šolah. Prosvetni minlster je izdal odlok O. N. br. 90 777 z dne 28. novcmbra 1929., s kattrim je dovoljeno, da ,se smcjo vršiiti na osnovnih šolah zimski kmetijski tečaji in to samo v času, ,ko ni pouka v osnovni šoli, in sicer po končanem pouku, ot> nedeljah in praznjkih in za božične počitnice. — V spomin naduČtitelju Fr. Šijancu. [Umrl 10. januarja 1930 pri Sv. Andražu v Slov. goricah). Upokojeni nadučitelj ima šo» pek rož za klobukom. Šopek vedno cvetočih. On jih je uvedel pri Sv. AjiKlražu. Rožc :ma prerad. Pa jih nima zato danss za klobukom. Dancs praznuje ofaletnico, ko je pre!bil v ječi dva meseca. »Hudodeilstvo« je zakrivil! ČU tal je knjigo, v ikateri je bilo tiskano, da sta slovensk: in srbski jezik sorodna. Ta stavek je rdeče podičrtal. — Človek ima vedno pri^ jatelje. Pa ne vedno dobre. Takemu prijatelju >'e iposodil star; nadučitelj knjigo. Glej pod« črtano »hudodelstvo«! Še hvaležen je moral biti oficirju s pod oči nasršenimi ibrki, ki jc robantil nad njim in ga otsodil samo za dva meseca v mrzlo, vlažno ječo. Da, noge so mu od tedaj vedno huje zatekale. — Eh, kaj za to! Šopek naj bo dan.es za iklobukom šopek vcdno cvetočih. — Dan je svetel, poln toplega solnca. Škorec poje pesem v zelenju hruški* nega vrha. — Nadučitelj vzame ,pal'co; gre na iziprehod v Gabe'rje, na pokopališče. — Iz lin ".voni poldne. Šolarji vrve iz šole. Pozdravj ljajo, se ozirajo. »Gospod nadučitelj imajo Dušelic«, si šepecejo. Nadučitelj je srečen: ob^ žel ga je val mladosti. Sračen je kakor je srečen 'star vojak, ko gre mimo njega »]com5 pania« vojakov: brke si zaviše, :brska po rnladih spominih. Štiridesetero leto je pouče* val. Sipomin mu čara pred oči legijc otrok, ki •jim je sejal zr.anje. ljubezen do rodne grude v dušo in srce Srečen je danes stari veteran, čeprav, oči slabo vidjo čeprav so noge spo^ tikljive. težke. — Na vrhu je in pogled plava po sinji jasnini ipo zeleni. kot miza ravni pes^ niški dolini valov' po valov;h goric kjer pojo kopači ipesem, Š2 dalje dalje... Oko mu zamegli. Briše očala. Da, slabe so oči. .— Sredi grobov stoji. Nasmehne se v sivo brado Ni žalosten nasmch. Čemu? Srečen je! Od vseh belih oerkva. prekoi vseih goric zvoni Z niim' zvoni srce. Zopet si briše očala Da da slabe so oči. — Eh, kaij za to! Šopeik je danes za klobukom šopek ¦vedno cvetočih. — Na nie= govem grobu rasto rože. So kakorsimbol nje« govega dela, njegove ljubezni: veidino cvetoče. J. Jordan. — Likvidacija potrdil, ki so b;la izdana na podlagi '21. 10. zakona o vojni škodi in likvU daoija 20% kronskih priznanrc. Finančna du rekcija objavlja uradno: S 15 januarjem 1930. je stopil v veljavo zakon o odvzemu iz pro' meta in o uporaibi potrdi'1, ki so billa izdana na podlagi 51. 10. zakona o vojni škodii in 20% kronskih priznanicah. Po tem zakonu bodo sprejemale davčne uprave za odplačevanje davčnih zaostanlkov na neposrednjih davkih * Po informacijah, ki smo jih prejeli, pri« dejo tu v poštev v prvi vrsti večrazrednice (vzporednice ne štejejo), torej upravitelji višje razredne šole; ako so šole enakorazred= ne, se upošteva starostna doba upravlteljev, ki pridejo v poštev. — Op. uredn. in državnih pri'bitkih do konca Ieta 1928. na» vedena potrdila ja prizpanice namesto goto* vine. Na isti način (bodo sprejemala potrdila odnosno priznanice tudi ona dbčinska oblast^ va, ki jim je bilo z rešenjem min stra financ poverjeno vknjiževanje in izterjevanje nepos srednjih davkov. Potrdila vn priznanice se bodo sprejemale samo one, ki so foile svojčas Jzdane. Ne sprejemajo se »potrdila o neizda^ nem bonu za roparacije«, ki so bila izdana na osnovi 51. 11. zakona o vojni škodi, pač pa se sprejemajo ona potrdila, ki so bila izdana na osnovi čl. 10. zakona o vojni škodi. Ravno tako se ne sprejemajo za odplačio dolga, niti se ne priznavajo one kronske prizinanice, iz* dane na teritoriju, ki se danes nahaja izven mej kraljevine. Za poravnavo svojih davčnih zaostanlkov se s temi potrdili in priznanicami lahko ukoriščajo ne samo osebe, na katere se glase, marveč vsak drug davoni dolžnik, ki jih posedujc. Neizlkoriščeni ostanck vsote ozna* čen na potrdilu ali na priznan/ifci, ki presega osebni dolg enega prinosca, odnosno iikuipni dolg več prinoscev omenjenih potrdil in pri= znanic, sc ne bo na noben način več upošte* val. Navedenih ipotrdil in priznanic se ne mos rejo v nobenem prLmeru posluževati prinosci za poravnavo davka, ki je bil odmerjen za leto 1929. ali kesneje. Na vsakem potrdilu, odnosno priznanici se bo pred davčnim, od« nosno občinskim oblastvom, ki jih sprejema, vpisala ona osefoa, ki se bo ž njimi ukoriščalal in sicer lastnoročno, odnosno v primeru ne* pismenosti uradnik pred prinoscem in pred dvema pričama in to s svojim imenom, z me« stom prebivanja in višina vsote, ki je bila pla= čana v svrbo poravnave davčnega dolga dav= Itoplačevalca. Na ta naein je moči urediti sta« re davčnc zaostanke samo v roku šestdesetih dni, t. j. do vštetega dne 17. marca 1930. Po tem roku se ne bodo ta potrdila in te prfzna* nice v to svrho več sprejemale in tudf se po tem roku država rie bo smatrala za zavezano, plačati zanje komurkoli ali karkoli. Občin* stvo, ki nima davčnih zaostankov do konca lcta 1928. se 'Oipozarja, da v tem roku proda potrdila, odnosno priznanice in da jih lahko svobodno odstopi osebam. ki imajo davčni dolg, a niso v posesti takih potrdil, odnosno priznanic. — Za finanonega direktorja: ,po» močnik B a j i: č.