Poštnina   plačana  v gotovini.
Posamezna Številka 1 Din. Si 46. — Leto XX. — Kranj, 14. novembra 1936.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. 1. Telefon št. 73 „Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za ..Gorenjec", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Dan kmečkih žena in deklet
l!
V modernem življenju morda najbolj pozabljen stan je kmečka žena in kmečko dekle! Tudi v ženskem gibanju je bila kmečka žena in kmečko dekle zadnja, ki je prišla kaj do veljave v našem javnem življenju. Pogosto beremo o javnih ženskih zborovanjih, o ženskem gibanju, toda pri vseh teh akcijah pač nikdar ne beremo, da bi takozvano moderno ženstvo kdaj kaj upoštevalo kmečko ženo! Še nikdar nismo brali, da bi na ženskih zborovanjih, ki jih prire-ajo večinoma gospe in gospodične ta-^ozvanih boljših krogov, kdai govorila kaka kmečka žena ali kmečko dekle! Zastopnice ženskega gibanja pri nas so skoro same dame, ki prirejajo ženske kongrese — toda brez žena! Kako naj pride mala peščica meščanskih dam do tega, da bi predstavljale naše ženstvo, če ni poleg naše kmečke žene in našega kmečkega dekleta, ki tvorijo vsaj 90% našega ženskega sveta? Slovensko ženo ima pravico zastopati na ženskih kongresih predvsem naša kmečka žena! Ne samo po številu, ampak predvsem po
Eomenu kmečke žene za naš narod, gre mečkim ženam prednost pred vsemi drugimi. Ko bi ne bilo kmečke matere in kmečkih deklet, bi pač kaj kmalu izumrl naš narod!
Da naša kmečka žena v javnem življenju ni bila tako upoštevana, kakor bi morala biti, je v veliki meri krivo pač to, ker ni imela svoje lastne organizacije! In tej pomanjkljivosti je treba na vsak način odpomoči! — Ne zadnja, ampak prva mora pač biti povsod naša kmečka mati in naše kmečko dekle!
podpirati in ohraniti kmečko hišo.
Vsem tem potrebam hoče odpomoči naša stanovska organizacija za kmečke žene in dekleta.
Ustanavlja se zveza absolventk gospodinjskih šol za Slovenijo in posebno lako društvo za Gorenjsko. Iz naših gospodinjskih šol, katerih ena prvih je tudi naša kranjska kmečko gospodinjska šola, je že izšlo lepo število kmečkih deklet in žena. ki danes uspešno delujejo po deželi. In iz teh vrst mora vzra-sti velika ženska organizacija, ki bi naj obsegala vse slovenske kmečke žene in dekleta. Gorenjska, ki je pač najbolj napreden del Slovenije, pa naj da v tem oziru spodbudo vsem našim slovenskim kmečkim ženam in dekletom!
Iz teh razlogov se vrši v nedeljo, dne 15. novembra 1.1. v Kranju dan kmečkih žena in deklet.
Isti dan se namreč otvarja in blagoslavlja novo poslopje v Kranju, del Ma-rijanišča, kjer je dobila kmečko gospo-spodinjska šola nove in prav moderne prostore. Kranjska kmečko gospodinjska šola bodi neka šolska matica, kjer se izobražuje cvet gorenjskih kmečkih deklet, ki naj bodo izobražene gospodinje in ponosne slovenske kmetice.
Vsa kmečka dekleta in vse kmečke žene iz cele Gorenjske vabimo ta_ dan, da pohite v Kranj in se navdušijo za ideale kmečke žene! Kmečka dekleta in kmečke žene! Ne bodite plahe, ne stojte boječe ob strani! Ta dan je vaš dan! Družba, ki se bo zbrala, je vaša tovariši ja, vaša stanovska družba! Pridite v velikem številu!
Novo dograjeno poslopje Marijiniím-a v Kranju.
Žalostno je, da danes ženski svet tako beži iz dežele v mesto! Neredko manjka kmečki ženi stanovskega ponosa in ljubezni do svojega stanu, zato v družini drugega ženskega sveta stoji tako nekam v ozadju, dasi ji gre prvo mesto!
Da se pa v naši ženi na deželi vzbudi ljubezen do kmečkega poklica in kmečka samozavest, je pa potrebna našim ženam iz vasi ženska stanovska organizacija.
Naši ženi, ki na kmetih podpira tri vogale hiše, je potrebna posebno v sedanjih časih tudi večja stanovska izobrazba. Treba je v njej zbuditi hrepenenje po večji stanovski izobrazbi: treba jo je dvigniti v splošni kulturi, da bi v sedanjem času napredka mogla uspešno
SPORED DNEVA KMEČKIH ŽENA IN KMEČKIH DEKLET:
V nedeljo, dne 15. novembra:
Ob 8. dop. sveta maša v Marijaniški kapeli.
Po sv. maši blagoslov novih prostorov kmečko gospodinjske šole v Kranju.
Ogled gospodinjske šole.
Ob 9. dopoldne v dvorani Marijanišča občni zbor absolventk gospodinjskih šol.
Ob 10. dop. v dvorani Ljudsk. doma v Kranju veliko zborovanje kmečkih deklet in žena iz vse Gorenjske.
Na zborovanju govori zastopnik kraljeve banske uprave, več govornic in govornikov.
Zanimiva vprašanja
Pri prihodnjem zborovanju učiteljskega društva za okraj Kranj, bodo stavljena, kakor ču-jemo, sledeča vprašanja:
Kaj misli organizacija ukreniti v zaščito nekaj stotin še nezaposlenih absolviranih učiteljskih pripravnikov, od katerih nekateri naravnost stradajo in so navezani na miloščino,
1. ) ker so bili zadnja leta nameščeni na šolah celo tuji državljani kot pogodbeni učitelji.
2. ) Taki pogodbeni učitelji so bili celo brez prave kvalifikacije upravitelji šol.
"O Znan je celo slučaj, da je bil pogodbeni učitelj obenem šolski upravitelj  in upravitelj
Škandalozne razmere na kranjski gimnaziji
Razmere na kranjski gimnaziji postajajo vedno bolj nevzdržne. Zadnja leta se na *em zavodu dogaja afera za afero. Šolske oblasti imajo že cele kupe zapisnikov in protokolov o razmerah na tej gimnaziji. Saj mnogi profesorji beže naravnost iz zavoda . . .
Naš list je že parkrat z vso obzirnostjo opozarjal na gotove dogodke, ki so naravnost vpili v javnost, mnogo reči pa sploh nismo omenjali, da bi ne trpel ugled tega zavoda. Kar se je pa zgodilo prav zadnji čas, pa nas naravnost sili, da moramo zopet lizpregovoriti o razmerah na tem zavodu.
V Kranju obstoji na gimnaziji dijaško društvo .Jugoslovan", kani so v to društvo prihajali predavat tudi nedijaki in neprofesorji. Dogodil se je celo slučaj, da je govoril dijakom, akademik, o katerem vlada v Kranju splošno prepričanje, da je komunističnih na* zorov.
Letos se je priglasilo za sprejem v to dijaško društvo večje število dijakov, toda odbor društva je odklonil, oziroma izključil čez 50 dijakov iz društva brez navedbe vzroka. Zunaj so pa dijaki pravili, da so te izključili radi tega, ker niso čisto ..jugoslovanskega na. cionalnega mišljenja".
Dasi je preteklo že več tednov od tega dogodka, dasi o tem govori že ves Kranj, še nismo slišali, da bi bil g. direktor kaj posegel vmes, da prepreči tako postopanje. Če je društvo za dijake kranjske gimnazije, nima nihče pravice braniti dostopa v društvo dijakom.
Pred nekaj dnevi pa smo po Kranju opazovali, kako razburjeno hite domov deklice I. c razreda. Živahno so debatirale med seboj, ena so trdile, da verujejo g. katehetu, druge, da verujejo g. učitelju Fakinu.
Starši so doma opazili veliko razburjenost svojih hčerk. Mnoge dolgo niso upale ničesar povedati. Nekatere so trdile, da jim je g. Fa-kin prepovedal kaj doma povedati o tem, kar jim je govoril in da se sramu jej 3 o tem doma govoriti. Končno so pa vendar dijakinje povedale svojim staršem, o čem jim je govoril g. Fakin pri pevski uri.
Na kranjski gimnaziji poučuje drugače petje ugleden član profesorskega zbora in vesten pedagog g. prof. Švikaršič, ki pa je zadnje čase kontumaciran radi bolezni v hiši, da ne more začasno v šolo. G. direktor dr. Dolar je poveril poučevanje petja na gimnaziji g. Fakinu, ki je vodja Glasbene šole v Kranju, ki vodi tudi mladinski zbor ... Ne vemo, ali ima ta gospod kvalifikacijo za poučevanje petja na gimnaziji ali ne, vemo pa, da ga šolska oblast ni nastavila, temveč da mu je izročil poučevanje petja na gimnaziji gospod direktor na svojo roko.
Kaj pravijo deklice, dijakinje I. c razreda? Splošno se po Kranju o tem govori in več staršev je te govorice potrdilo, da so deklice pripovedovale doma sledeče:
G. učitelj Fakin jim je pravil pri pevski uri, da Jezus ni Bog. da ima Jezus človeka za očeta, da je bil le svet mož in da so ga ljudje smatrali za boga, da je Marija postala mati kakor druge žene, de so svetopisemski dogodki le pravljice, d. n. pr. vesoljnega po-
topa ni bilo, da se približa luna zemlji vsakih tisoč let in da takrat nastanejo na zemlji velike povodnji, da se človek dvakrat rodi, da človek nima duše, da pa ima vsaka reč, tudi kamen, svoje dušo. Deklice pripovedujejo, da jim je gosp. Fakin pojasnjeval tudi spolne zadeve, kako postanejo mamice, da so starš/ neumni, ker jim skrivajo in ne povedo, kako pridejo otroci na svet. Nekatere deklice so pravile, da jim je g. Fakin naročil, naj tega doma nikar ne pravijo, kar jim je pripovedoval.
V koliko odgovarjajo ta pripovedovanja objektivni resnici, oi pač ne moremo ugotavljati. Konslatiramo le to, kaj so dijakinje pripovedovale doma in drugod, pa tudi dijaki še enega drugega razreda. Starši se zaradi tega razumljivo splošno razburjajo,
V interesu ugleda kranjske gimnazije, posebno pa v interesu javne morale je, da se zadeva objektivno preišče in ugotovi, kaj je resnice na tem pripovedovanju dijakinj.
Mi niti najmanj ne dvomimo v objektivnost našega g. direktorja, smatramo pa, da bi bilo potrebno, da zadevo preišče neprizadet odposlanec banske uprave, ki naj ugotovi, kako je mogel priti poučevat na gimnazijo g. Fakin in ali odgovarjajo pripovedovanja dijakinj objektivni resnici ali ne.
Pripominjamo še, da g. Fakin vodi kranjsko glasbeno matico in da on vodi mladinski zbor. Če je le nekaj resnice na tem, kar pripovedujejo dijakinje, potem je tak človek nemogoč ket učitelj mladine tudi na privatnem zavod«. Po Kranju se že starši razgovarjajo, da svojih otrok več ne puste v glasbeno matico, dokler bo tam poučeval g. Fakin. Če je to res, kar pravijo deklice, potem morajo merodajni faktorji pri glasbeni šoli oziroma glasbeni matici izvajati konsekvence.
Čudno pri vsej tej zadevi se nam zdi pa posebno to dejstvo, da g. direktor še vedno dovoljuje, da poučuje petje v šolskih urah g. Fakin, dasi ves Kranj o tej zadevi govori in kljub temu, da je prejel že od staršev pritožbe. Ko je zadeva prišla na dan, se je sicer opazilo, da sta g. direktor in g. Fakin dolgo konferirala, da pa ni bilo v zadevi še nobene preiskave in da g. Fakin še vedno poučuje petje ...
Po sklepu lista smo prejeli od staršev sledeče obvestilo: včeraj je g. Fakin še vedno poučeval petje na gimnaziji! K pevski uri v I. c. razredu sta prišla gosp. direktor dr. Simon Dolar in g. Fakin. G. Fakin je razburjen bral levite dijakinjam, češ, tía bodo njih jeziki krivi, če bo on prišel v težave! Skušal je svoja izvajanja pri prejšnjih urah drugače! predstavljati, kakor so jih pripovedovale dijakinje. Čudna je ta metoda! Mesto, da bi se g. direktor prepričal z objektivno preiskavo, kaj je resnice na govoricah, pa se zapreta z g. Fakinom in konferirata in nato prideta skupaj v razred, kjer g. Fakin podaja izjave in skuša deklicam dopovedati, kaj je prej govoril. Nobena mati in noben oče pa ni bil še vprašan, kolikor smo informirani, kaj so pravile doma dijakinje.
V!
Slovenski narod" taji slovenski narodi
gostilne in posestva svoje žene, ki uživa poleg vsega še pokojnino. Vse to je jasno vzgojno vrč škodilo, kakor pa koristilo. Jasno je, da tako stanje jemlje ugled šoli in učiteljskemu stanu.
4.) Kaj ima namen organizacija ukreniti, da se ne bo več dogujalo, du bi na primer učitelj v kakem kraju kot posameznik proti volji večine okraja delal „glas ljudstva", kakor se je delalo zadnja leta pod nesrečnim JNS režimom.
Mnenje predsednika in potek debate bo gotovo kakor običajno objavil „Učit. Tovariš".
..Slovenski narod" z dne 9. t. m. se nekaj obreguje ob ..Gorenjca" oziroma naš podlistek „Senčurski dogodki". Neprijetno mu je, da se tam primerjajo oni sedanji ..nacionalisti", ki taje obstoj slovenskega naroda, z nemčurji in lahoni. Trdi, da je Jugoslavija nastala na podlagi dejstva, da smo en jugoslovanski narod. Starost včasih povzroči, da človek pozabi celo na svoje ime.
To se je pripetilo tudi našemu staremu ata Narodu. Najbrž je pozabil, da nosi že 69 let častitljivo ime »Slovenski narod". V svojih mladih letih se je Narod boril kar čvrsto za obstoj slovenskega naroda, sedaj pa se sklicuje na tezo saintgermainske mirovne pogodbe, da smo en edinstven narod Srbi, Hrvati in Slovenci. Ali misli morda Narod, da smo Slovenci z mirovno pogodbo po svetovni vojni slekli svojo slovensko narodnost? Če smo bili Slovenci pred
vojno poseben narod, smo potem to ostali še po vojni. Če pa pred vojno nismo imeli svoje lastne narodne eksistence, potem te tudi po vojni nimamo. ..Slovenski narod" s svojim naslovom negira to, kar trdi v svojem članku.
Čudno se nam pa zdi, da se Narod ni prekrstil v „Jugoslovenski narod", potem bi vsaj njegovo pisanje odgovarjalo njegovemu naslovu, sedaj pa z naslovom sam sebe hije po zobeh. Da pa precej drži naša primera med jugoslovenskimi nacionalisti z nemčurji in lahoni, pa g. ati lahko kar postrežemo z imeni če to želi.
Pri zadnjih občinskih volitvah je neki bivSi nemčur na Gorenjskem ostentativno zaklical na volišču: ..Volim nacionalno". V nekem gorenjskem mestu živi velik prijatelj ..Naroda", mož je bil avstrijski oficir, pri vojakih ni hotel znati slovenskega jezika, slovenske fante
STRAN 2
»GORENJEC-
je zmerjal z ,.Windische Hrnde", danes pa je velik „nacionalist! V Ljubljani poznamo velikega nacionalista — jugoslovenskega namreč, ki je med vojno denunciral slovenske oficirje ker so ti peli pesem ,.Buči, buči morje adri-jansko". Vsled te denuiiciarije so prišli slovenski oficirji pred vojno sodišče in jih je rešil šele polom iz zapora. Doiični denunciant je danes velik jugoslovenski nacionalist. V nekem
gorenjskem mestu so med vojno pridrveli v gostilno tedanji nemčurji in so hoteli pretepati slovenske fante, ki so peli slovenske pesmi. Dntični tedanji nemčurji, so poslali veliki „na-cionalisti". Če želi „Narod", mu lahko postrežemo še z več takimi zgodbicami, pa tudi t imeni. Ce smatra ata Narod te konstatneije za borniranost, mu tega radi njegove starosti pač ne za merimo.
Kranjski župan 50-letnik
Danes, dne 13. novembra t. 1., se bo srečal z Abrahamom naš kranjski župan g. Karel Češenj.
Rojen je bil v Kranju št. 65. kamor se je iz Tacna pod Šmarno goro preselil njegov oče Franc Češenj, sodarski mojster in v Kranju kupil hišo. ki je bila svoj čas last znamenitih kranjskih slikarjev in kiparjev Gotzl.ov. Po očetu je sodatsko obrt nadaljeval tudi sin Janez, po njegovi smrti pa jo vodi gospa Češenj, vdova županovega brala.
Iz kranjske obrtniške družine torej izhaja naš g. župan in petdesetletnik.
Gimnazijo je pridno študiral v Kranju. Po maturi je odšel k vojakom, kjer je služil kot enoletni prostovoljec pri ljubljanskem domobranskem polku, kjer sta bila skupaj s kranjskim g. dekanom Škerbcem. Takrat si pač nista od daleč mislila, da bosta kdaj skupno zavzemala tako odlični mesti v javnem življenju starodavnega mesta Kranja!
Gospod Karel je v svoji zaU uniformi vzbujal občo pozornost v Ljubljani in v Kranju, kadar se je pokazal na ulici. Po vojaški službi je odšel na Dunaj, kjer je dovršil trgovsko akademijo in je nato vstopil v službo pri banki. Takoj ob izbruhu svetovne vojne je pa moral
obleči vojaško suknjo in je ostal v vojni de konca svetovnega klanja. Imel pa je srečo, da je odnesel iz svetovne vojne glavo in življenji'. Po vojni je služboval kot vešč bančni uradnik in je noto prevzel mesto direktorja v podružnici Zadružne gospodarske banke v Kranju, kjer še danes spretno vodi ta ugledni denarni zavod.
Ko so v Kranju zorele razmere in se že jasno videlo, da bo moral priti na naš magistrat nov človek, ki bo napravil red pri kranjskem mestnem gospodarstvu, se je marsikdo izpraševal. kdo bi bil pač sposoben, da prevzame to mesto. Nekateri so bili morda kar presenečeni, ko so zvedeli, da je novi mestni župan gosp. Karel Češenj. Po prvem presenečenju pa je splošno prodrlo v Kranju prepričanje, da je on zrle posrečena osebnost za to nalogo. Njegova izobrazba, njegov mirni temperament, solidnost v delu. pristen kranjski purgar kot človek, ki se ni nikdar pečal s strankarsko politiko, je bil kakor nalašč poklican za to mesto, kjer naj bi zbral okrog sebe dobromisleče vseh strank k delu, ki naj bi dvignilo mesto v gospodarskem oziru. Splošno je vse kranjsko občinstvo zelo zadovoljno z novim gosp. županom in sedanjim jubilantom. Kakor hitro je vzel v roke vajeti na mestnem magistratu, se je takoj začelo solidno, resno in mirno delo za napredek kranjskega mesta. Dočirn je prejšnja obč. uprava nasprotovala, da se potom združitve z občino Primskovo ustvari podlaga za veliki Kranj, je nova občinska uprava pod vodstvom novega gosp. župana v par dneh izvedla plebiscit in tako zagotovila komasacijo Kranja z okolico. Dočim se je prej vleklo in vleklo vprašanje zidave nove šole in šlo polževo pot, je g. Karel Češenj takoj energično posegel v to zadevo. Upamo, da bo vsaj spomladi že zapela lopata na stavbišču nove šole. Regulačni načrt se je ..napravljal" v Kranju že leta in leta, vse je že dolgo zabavljalo čez stari popolnoma nerabni regulačni načrt, a novega ni bilo in ni bilo. Danes se dela s polno paro na izdelavi novega regulačnega načrta in meseca marca ali aprila bo že gotov. Tako je zavalovalo na mestnem magistratu v Kranju novo življenje, gospodarska svežost in smotreno delo za procvit mesta Kranja in okolice.
Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebrnino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila nrarska in zlatarska se edino tn strokovno popravijo pod garancijo. — Največja izbira poročnih prstanov kakor tudi krasna darila za ženine in neveste.
Ivan LeviCnik,
KRANJ     ur ar JESENICE
Bog daj našemu jubilantu še mnogo zdravih let, da bi mogel izvesti vse velike in 'epe načrte za rast in napredek velikega Kranja. *
V četrtek zvečer so priredili znanci in prijatelji gospodu županu družabni večer v veliki dvorani hotela Stara pošta, da v prijetni družbi
T c d e n s k
KRANJ
Zahvala. Ker mi ni mogoče pismenim poioin se zahvaliti vsem. ki so se me spomnili, si tem potom dovoljujem izreči vsem prav iskreno zahvalo za vsa voščila.
Škerboc Matija, dekan.
Tečaj mednarodnega jezika esperanta bode priredilo v Kranju esperantsko društvo „Zelena zvezda" iz Ljubljane za vse. ki se zanimajo za ta jezik in za idejo svetovnega mjru. Otvoritev tečaja bo v gimnaziji v nedeljo 15. novembra ob 9. uri dopoldne.
Izbira klobukov, kravat in ostale mode, je najlepša za gospode:
Pri HINKOTU V KRANJU.
Podružnica S. P. D. v Kranju obvešča obiskovalce Planinske postojanke na Šmarjotni gori. da je dohod preko železniškega tira proti Kal-variji in po stopnicah proti Strnžišču vsled graditve nove ceste in mosta do nadaljnega zaprt. Odprta še ostane cesta mimo Gašteja in preko železniškega tira na Gorenji Savi. katere poti se naj obiskovalci poshižu jejo. Opozarjamo nadalje vse prijatelje S. P. D., da se bo vršilo dne 26. novembra J956 ob 20. uri v gimnazijski telovadnici predavanje s skioptičnimi slikami o vsponu na Matterhorn in Obergabelhorn. Predaval bo g. inž. France Avčin iz Ljubljane.
GOSPA! GOSPODIČNA!
Posebej za Vas smo napravili izložbo ravnokar došlega zimskega rnacco perila.
Oglejte si skrajno nizko kalkulirane cene, na katere uživate 7 dni še r9/e popusta in to od 15. do 22. novembra. M.ODA: Pri HINKOTU - KRANJ.
Kranjsko glasbeno drnštvo vabi vse člaue. podporne člane in po njih upeljane prijatelje godbe na družabni večer, ki bo v nedeljo dne 15. t. m. ob 18. uri v posebnih prostorih gostilne pri ..Felnerju".
Strokovni tečaji. Pred časom smo poročali, da se bodo vršili tečaji za mizarje iz kalkulacije, risanja in strojnega obdelovanja lesa. Vsem interesentom sporočamo, da je vse v teku in bodo vsi pravočasno obveščeni. Prosimo pa obrtnike, posebno mlajše, da nam sami spotoče. kateri tečaji bi bili prvi.
Skupno združenje v Kranju.
ŠENČUR
Vesela vest. Predsednik občine gospod Anton Umnik je izpostava! od kralj, banske uprave v Ljubljani 10.000 dinarjev za pričetek regulacije Kokre. Ker spada regulacija Kokre med prvenstveno nujne zadeve, bodo prebivalci prizadetih gornjih vasi gotovo iskreno pozdravili rešitev tega, za nje izredno važnega ter iz živ-1 jen jsko-gospodarskih interesov neodložljivega vprašanja. Regulacijska dela na Kokri imajo za cilj preurediti strugo, saj voda ob najmanjših poplavnih nesrečah napravi veliko škode, ker
proslavijo jubilej 50-lctnice. Polna dvorana je pričala o veliki priljubljenosti in spoštovanju, ki ga vživa naš jubilant med meščanstvom.
Kranj je ta večer zopet dočakal, da sta za eno mizo sedela v prijetni družbi kranjski župan in kranjski župnik, kot je v svojem govoru povedal č. g. dekan.
vice
udari v veliki množini naravnost doli na vijugasto ravnino.
Delti slava, delu čast! Prebivalstvo cele sencu iske občine bo '.zelo z zadoščenjem na /nanje, da se bo po globokem ume vanju potrebe in važnosti problema regulacije Kokre, kt ga je na nicijativo sedanje obč upravi v Šenčurju pokazala banska uprava v Ljubljani, v najkrajšem času začelo z delom, o katerem pod prejšnjim režimom nismo nič slišali. JNSarski prekucnili so znali samo na vse grlo kričati o ..svobodi, enakosti in bratstvu", v resnici pa vlačili nedolžne ljudi po ječah in lako brez sramu izpričevali, da se jim o njihovem geslu nikoli niti sanjalo ni...
Gospodu županu Lmniku. ki v teh težkih časih najde možnosti, da izvršuje velevažna dela, čestitamo k uspehu in se mu zahvaljujemo za vso ljubezen in energijo v njegovem delu. ki ne bo nikoli pozabljeno.
Agent - provokater dola zdrnžbe in prepire vsepovsod. To je njegova ..misija". Neki šen-čurski izzivač in hujskač ne zaostaja dosti za njim. V nekaterih slučajih ga celo prekuša. To pa dela zato. da vzbuja pri ljudeh občudovanje. Vsi smo deležni njegove ..skrbne" pozornosti. Škoda, samo škoda da na njegove čenče danes nihče več ne polaga nobene važnosti. — Kdo je ta mož, bomo; kadar bo potrebno, več razodel! javnosti...
ŠKOFJA LOKA
Zračni napad je te dni doživelo naše mesto. Vse se je izvršilo v najlepšem redu in natančno po načrtu. Pozornost pa je vzbudilo gasilno društvo s svojo sigurnostjo. Ne bi omenjali tega, le bojimo se, kaj bo, če bo res kakšen požar, ko še tu. ko je bilo že vnaprej vse določeno, ni orodje funkcioniralo. Motorka sploh ni poslala vode in niso mogli gasiti požara, zato so vojaki tramovje kar v vodo zmetali in je bilo pogašeno. Prosimo, orodje naj bo v polni pripravljenosti in v redu. Pri tem pa se spomnimo na tisti »občni zbor", ki je pognal naše, nad dvajset let zvesto služeče člane iz društva. Kdaj se bo ta krivica popravila?
Vincencijeva konferenca za našo župnijo je izdala letno poročilo, iz katerega je razvidno kako veliko delo je vršila v preteklem letu. Koliko živeža, obleke in denarja je bilo razdeljenega, koliko je bilo v teh težkih dneh po-tolaženih, koliko solz obrisanih in koliko naši občini odvzetih dolžnosti. Konferenca se vsem dobrotnikom prav prisrčno zahvaljuje in se še nadaljnji naklonjenosti priporoča. Od svojega deli z bratom tako. da ne ve levica kuj da desnica! ,
Novi cestni odbor za okraj Škofja Loka je je imenoval g. ban dr. Natlačen in sicer: načelnik g. Ziherl Matevž, župan v Škofji Loki njegov namestnik g. Planina Lovro, Šk. Loka odborniki gg.: Triler Matevž za občino Stan Loka, Potočnik Franc za občino Selca, Zumei Niko za občino Železniki, Pintar L,ovro za ob
Skerbec Matija.
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Ta dejstva so tvorila nekako jedro vseh naših političnih razgovorov!
Kmalu potem, ko smo prišli v Belgrad in smo se s srbskimi inteligenti sprijaznili, pa me je nekoč eden izmed njih potegnil na stran in me prav zaupno vprašal:
„Gospod Škerbee, povejte mi prav zaupno, ali ste Slovenci res za Italijo?"
Ostrmel sem nad tem vprašanjem!
„Kako pa morete kaj takega sumiti in sploh vprašati?!"
„Saj to vam očitajo vaši slovenski rojaki, zaradi tega ste vendar zaprti, tako se govori po Belgradu, tudi časopisje to namigava."
Moje začudenje je še bolj rastlo! Vedel sem. da so naši jugoslovenski ..nacionalisti" nam to očitali in sumničili, toda, da bi kdo to verjel, tega si pa nisem mogel misliti!
„Zakaj bi pa po vašem mnenju Slovenci mogli biti za Italijo? V čem bi moglo biti italijunofil-stvo Slovencev utemeljeno? S%,!| w»vV, v>a fc\\v»wi* kako si morete to predstavljati, da bi mi Slovenci mogli biti proti tej državi in za Italijo?"
„Vi ste katoliki in vaš verski poglavar je vendar papež, ki je pa Italijan. Če ste vi za papeža, je verjetno, da ste tudi za Italijo."
Tu se mi je nekuj zasvetilo v duši! Takrat sem šele umel vso zlobnost naših „jugoslovenov".
ki so nas tako hlaiili ne samo doma, ampak tudi med brati Srbi! Ta zločinski in denuncijantski trik je bil popolnoma preračunjen za srbijan-sko pojmovanje o cerkvi in državi. Srbijanec ne more ločiti cerkve od države. Cerkev, duhovnik škof je po pravoslavnem pojmovanju predvsem neke vrste državni uradnik, ki na področju vere deluje državotvorno! Narodnost, država in cerkev so po njih pojmovanju nekaj neločljivo združenega med seboj. Če bereš pridige pravoslavnih srbskih popov, potem boš videl, da je jedro njih pridig: patriotizem, kralj in država.
Ko sem prišel v Sr. Mitrovici skupaj z nekim pravoslavnim kaludjerom, profesorjem veronauka na gimnaziji, sem jasno videl, kako je vse kar duhtelo iz njega po patriotizmu in dinastičnem navdušenju. Kralj to je po njih pojmovanju tudi neke vrste vrhovni poglavar v cerkvenih zadevah! To je pravoslavni, oziroma orijentalski cezaro-papizem, ki daje vladarju pravico, da se vmešava tudi v strogo verske in cerkvene zadeve. Pravoslavni si težko predstavlja cerkveno oblast brez političnega ozadja! Tako si pravoslavni mislijo, da ima papež kot vrhovni poglavar nad svojimi verskimi podložniki tudi neko vrhovno politično vodstvo! Če je torej papež Italijan, je po njih pojmovanju vere in cerkve kaj laliko verjeti, da papež politično deluje med svojimi verniki v prid italijanske državne politike!
In to pravoslavno mišljenje o veri, cerkvi in državi 80 naši bratje slovenski „jugosloveni" prav zločinsko izrabili ter nam pri Srbih podtaknili italijanof ilsko mišljenje in izdajalske namene. To
je pač eden največjih zločinov nad nami in nad državo, kar so storili s tem podtikanjem naši demokrati, mnogi bivši nemčurji!
Na dolgo in široko je bilo treba našim srbskim kolegom razlagati katoliški pojem o cerkvi, o papežu in o njegovi ingerenci glede politike v posameznih državah. Kar težko so mogli umeti, da bi papež ne imel take politične naloge; da bi papež ne vplival na katolike v nekem italijano-filskem smislu! Šele ko sem praktično pokazal na naše narodne borbe z Italijani, kako je ravno katoliška duhovščina edina vzdržala med Slovenci v Italiji, kako italijanska država r posebno katoliške duhovnike. Šele ti argumenti so mogli naše kolege prepričati, kako grdo in zločinsko je podtikanje nam slovenskim katolikom, da imamo kake italijanofilske in izdajalske namene.
Na to srbijansko pojmovanje so zidali tudi oni pokvarjeni elementi v Kranju, ki so na naSi gimnaziji podtaknili ono karto, ki naj bi dokumentirala naše izdajalsko mišljenje! Pa o tej zadevi bom pisal več. ko pridem na vrsto! Po našem pojmovanju bi bilo mnogo bolj verjetno, da bi nam kdo podtikal avstrofilske politične težnje! Toda naši nasprotniki so dobro vedeli, da bi tega Srbi ne verjeli, ker bi zadevo presojali le s političnega vidika. Zaradi tega nam je bilo treba podtakniti italijanof ilsko mišljenje, da bi mogli Srbi vsled svojega pojmovanja o veri in cerkvi to sumničenje lažje verjeti!
„Kaj pa je z vašim separatizmom, ki vam ga očitajo Kramarjevi ljudje?" je nekoč vprašal kolega. »Avtonomija ali pa federacija, kar vi zahtevate, bi vendar razbila državo."
»GORENJEC«
čino Soricn, Mrak Pavel za obično Zmincc, Dr-beljak Ivan za občino Poljane, Košir Franc za občino Črni vrh. Mrak Janez za občino Trata, Mikhtvčič T.ovro za občino Oselica in Peteroolj Janez za občino Javorje. Zaprisega se bo vršila dne 18. novembra ob 9, uri dopoldne v Škof ji Loki.
Vsa javnost je to imenovanje sprejela z največjim zadoščenjem, ker je okraj tako postal tudi v tem oziru samostojen in vse pričakuje od teh mož, da bodo vestno zastopali interese cestne uprave in z največjo vnemo delali za korist okraju. Bog vas živi!
Zn občinske volitve (>. decembra se JRZ prav resno pripravlja, nosilec liste bo gosp. Zilicrl Matevž. C) pripravah drugih se pa še nič nc sliši. Veste gospod urednik, letos ima parkelj do gotov ili naslovov prav posebno moč, ali ste slišali, kako jih uči za tisti dan petja. ..Adijo pa zdrava ostani . . .!"
STRAŽIŠČE
S dni župan. Naš župan je postal po volitvah zelo ponosen. Jutro je celo poročalo o njegovi slavi, koliko javnih del je izvršil za časa svojega županovanja in še javno se je zahvalil svojim volilcem. Toda kaj je ostalo od vsega tega sedaj?
Pred volitvami in po volitvah se je balial: »Zupan sem in župan bom!" Drugim pa, ki so trdili, dn ne bo potrjen četudi bo izvoljen, je očital, da lažejo. Pa laž ima kratke noge. 5 dni po volitvah se je pokazalo kdo je lagal. Križnar je prejel odločbo št. 28187/13 z dne 30. X. 1936. s katero ga banska uprava razrešuje dolžnosti predsednika občine Stražišče. ker je zagrešil nečastna in po kazenskem zakonu kaznjiva dejanja. Hkrati pa je razrešen tudi dolžnosti občinskega odborniku. Odločba navaja sledeče razloge:
1. S tem. da si je Križnar Anton kot predsednik občine protipostavno prisvojil občinski denar (namreč 19.667.35 Din in 2250 Din) je zagrešil dejanje, ki je kaznivo po § 319 kazenskega zakona.
2. S tem, da je Križnar Anton kot predsednik občine Stražišče uporabil kot dokazilne listine lažne in potvorjene pobotnice je zagrešil kaz-njivo dejanje po § 214 v zvezi z § 397 kazenskega zakona.
Zaradi zgoraj navedenih dejanj je bil Križnar dne 21. IX. 1936 izročen državnemu tožilstvu in je dobil nalog, da mora svoje posle takoj oddati,
30. X. 1936 je bil Križnar razrešen časti župana. 8. novembra, torej 1 teden pozneje, pa je še sklical občinsko sejo, pri kateri se je pustil izvoliti v vse odseke, kolikor jih je pri občini, za načelnika. Pa dolgo njegovo nače-lovanje ni trajalo; najbrže mu bo ostala samo še čast — polirja na občinskih cestah.
Sadjarski tečaj, ki je bil napovedan za zadnjo nedeljo, je bil iz tehničnih razlogov preložen na nedeljo, dne 22. t. m., ko se bo vršil po že objavljenem razporedu.
Križnarjeve volilce je menda sedaj prijela čudna bolezen - besnilo. Ker je njihov general odšel v „težko zasluženi pokoj", hočejo svojo jezo izkaliti na nedolžnih stvareh. Tako so zadnjo nedeljo znani prenapeteži iz gole hudobije pobili 16 šip na neki gostilni. Vzrok je bil menda samo ta, da so se tedaj nahajali v njej naši ugledni možje. Ze se kažejo sadovi pisem iz naše občinske „kovačnice".
CERKLJE
Pred praznikom Vseh svetnikov je nenadoma prišla med nas vest, da je gosp. kaplan Vilko Pipp prestavljen v Polhov gradeč. Nepričakovani vesti kar verjeti nismo mogli. Saj si tudi
STRAN 3
nismo mogli misliti, da ne bomo imeli med seboj več veselega, požrtvovalnega in za vse dobro tako vnetega g. Vilka. Koliko je dobrega storil med nami, kako se je nesebično trudil za fa-rane, zlasti za fante in otroke, ve vsakdo, ki ima odprto oko za resnico. Veliko se je trudil za ljudsko petje v cerkvi; veliko se je nudil lansko leto s fanti za postavitev evharistične kapelice Kristusu Kralju pod vasjo. Ta kapelica bo še poznim rodovom spomin ne samo na II. evharistični kongres ampak tudi spomin na g. Pippa in njegove sodelavce-fante. — Bog mu za ves njegov trud stoterim povrni, mi bomo g. Vilka ohranili v lepem spominu.
Razne novice. 25. oktobra je JRZ zmagala z velikansko večino. Propadli generali so se pa proti občinskim volitvam baje pritožili. Ze pred volitvami so govorili, da bo tudi po volitvah občino vodil precej časa še stari odbor. Najbrž so se občinskega vodstva tako navadili, da se le z veliko težavo ločijo od njega. Po volitvah res niso hoteli sklicali v določenem roku novega občinskega odbora. Šele na brzojavni poziv banske uprave so blagovolili sklicuti novi odbor, da mu izroče upravo. To se je zgodilo v torek 10. t. m.
Občinski lokal je bil v času JNSarske vlade v Lapajnetovi hiši. Stari odbor je vedel, da novi gotovo ne bo hotel bivati pod isto streho z glavnim voditeljem TNSarjev. Vendar pa je stara občinska uprava hotela prisiliti novi odbor, da se ne izseli takoj iz starega lokala, ampak šele po Božiču. Zato je plačala najemnino g. Lapajnetu za občinski lokal do Novega leta. Zn vsakega občana, ki misli s svojo glavo, je razumljivo, da občinski lokal pod nobenim ppgojem ne more biti v hiši g. Lapajneta. Novi občinski lokal bo v Petrovčevi hiši. kamor so že prenesli ves občinski inventar, — Ker poznamo velikodušnost in nesebičnost g. Lapajneta, njegovo ljubezen do pravičnosti, ki noče nikomur delati krivice in niti ne dajati suma o krivičnosti. vemo. da ne bo hotel denarja za nezasluženo najemnino sam zase ohraniti. Svetujemo mu. da nezasluženo najemnino uporabi za nujna mala popravila v šoli.
G. urednik! — Ali tudi že v Kranju veste, kakšno novico smo pri nas /vedeli? Pri nas govore ljudje, da je nekje na Gorenjskem človek, ki je svojo prošnjo za kmečko zaščito za časa JNSarske vlade — ta človek z Gorenjske je navdušen pristaš JNS — podprl s temle priporočilom: „Ker vsak mesec izdam iz svojega žepa okrog 3000 Din za JNSarsko agitacijo, zato prosim, da se moji prošnji ugodi." — Gospod urednik! Ali je to res?
TRŽIČ
GOSPA! GOSPODIČNA!
Posebej za Vas smo napravili izložbo ravnokar došlega zimskega macco perila.
Oglejte si skrajno nizko kalkulirane cene, na katere uživate ™ dni še ?•/• popusta in to od 15. do 22. novembra. MODA: Pri HINKOTU — KRANJ.
Izbira klobukov, kravat in ostale mode, je najlepša za gospode:
Pri HINKOTU v KRANJU.
Gospodarstvo
OPOZORILO KMEČKIM DOLŽNIKOM DENARNIH ZAVODOV
Po določbah Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26. septembra 1. 1936. mora vsak kmečki dolžnik, ki se hoče poslužiti ugodnosti iz te uredbe, zahtevati od občinske uprave, da mu izstavi na predpisanem obrazcu potrdilo o tem, da je kmet. To potrdilo mora predložiti
Jugoslov. patetni bro,j P. 349/36
Predmet iznajdbe je Elastični  ščitnik čepice,
pri katerem je prožnost dosežena s pomočjo srpastega izreza v kartonu, ki dovoljuje federiranje čelnega ščitnika.
Cene naših čepic:
Din lO.-   13,-   14.- 16.-1S.-   SO.- 25,-
Smučarsks čepice Din 30.- 35,-Mornarske „ ,, 1®.- 25.-Trenč        „    „ 35.-
ni elastični ščitnik ey i h čepic
je jako ugoden, tie povzročuje pritiska na čelo in preprečuje (kakor dosedaj ščitniki) normalnega krvnega obtoka"na čelu*; zato pri nošenju Tivarjevih čepic ni glavobola, izpadanja las in drugih neugodnosti.
TIVARJEVE ČEPICE s patentnim ščitnikom so lahke in jako ugodne za nošenje. TIVARJEVE ČEPICE s paientnim elastičnim ščitnikom so izredno poceni in jih dobite v vseh naših prodajalnah.
svojemu upniku — denarnemu zavodu 'hranilnici, posojilnici, banki in podobno) najpozneje v enem mesecu, da bodo mogli denarni zavodi njegov dolg obračunati po določbah uredbe in ga pravočasno prenesti na Privilegirano agrarno banko. Opozarjamo na to prizadete dolžnike, ker jim utegne eventuelno nastati škoda, ako se ne bodo pobrigali za potrdila.
Pravilnik za izvršitev uredbe določa, da morajo kmečki dolžniki na poziv upniških denarnih zavodov, odposlani najpozneje do 20. no. vembra 1936 plačati takoj neposredno Agrarni banki prvi obrok (anuiteto). Poziv naj vsebuje tudi pripombo, da ima Agrarna banka pravico
zahtevati v slučaju neplačila takoj plačilo celotnega dolga po redni sodni poti. Prvi obrok znaša Din 10.60 od vsakih Din 100— dolga, kakor bo "ugotovljen v smislu členov 28., 29. in 30. uredbe.
Opozarjamo tudi na to, da smo zahtevali od Agrarne banke potrebna pojasnila o raznih nejasnih določbah uredbe in pravilnika ter potrebna sredstva in tiskovine za razpošiljanje pozivov in obračunov. V Ljubljani, dne 7. novembra 1936. Zadružna zveza. Zveza jugoslovanskih hranilnic. Zveza slovenskih zadrug.
Za uspešen napredek
v obrti in trgovini
Vam najboljše koristi dobra reklama s plakati, letaki in prospekti, katere Vam napravi najcenejše in v najmodernejši tiskarski tehniki
Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju
V.l) .
OIympija 1936. — Vtisi Gorenjca!
(Popotne slike.)
Da je v teh predelih potovati ponoči vse. stransko nevurno — pa velja pravtako za podnevi — je omenil tudi naš vodnik.
Kar lažje smo zadihali, ko smo stopili zopet na novejšo ulico. Se bolj pa, ko smo se odpeljali. In vedno bolj se nam je začelo odpirati brezmejno nasprotje: razkošje. Kar pogled nam je kradel ta blesk neštetih žarnic. Umerjena berlinska nočna razsvetljava, katero smo kar občudovali, je vendarle majhna napram temu morju luči, ki so se nemirno prelivale zdaj v eno zdaj v drugo figuro. Vse to je izražalo silen nemir množic, ki so napolnjevale neštete nočne lokale. Daj sprostiti telička, pa vidiš kaj napravi. Čez ulico v tem okraju pa je visel telečje premišljen napis: „Hier ist Freiheit!" (Tu je prostost!)
To je okraj sv. Pavla. Kako veliko sramoto delajo velikemu upostolu narodov te velikanske ulice, ki sestoje iz raznih varijetejev in burov, kjer se tako nečloveško prodaja in kupuje — človeško meso! Človek, ki ni moralno in versko trden — mora propasti v velemestu, zlasti še v obmorski luki. In prav luka je kri-vu, da se je (ako lep okraj sv. Pavla spremenil v kraj sramote. Sv. Puvel je veliko potoval po morju, zato so si ga tudi mornurji že v davnih in globoko vernih časih izbrali zn svojega zavetnika poleg sv. Nikolaja, ki ima v Hamburgu najlepšo gotsko cerkev. Pa so z bolj izpopolnjenimi ladjami in pnrniki, ki so začeli vezati vse kontinente sveta, prišli tudi najrazlčnejši
narodi v Hamburg in židje so znali to za svoj nečloveški posel izrabiti. Bog ve, če niso v teh beznicah tudi mladenke naše krvi, katero so brezvestneži zajeli in jo prodajajo. Mnogo in mnogo človeških žrtev pa ravno iz hamburške luke prodajajo podleži v ameriške in afriške židovske hiše sramote,
S te vožnje naj omenim tudi ogled mosta, če se sme tako imenovati, ki pelje pod reko Elbe. Na vsaki strani reke je posebna stavba, v kateri je stopnjišče v (tpodvodje" in lift, na katerega gre 60 oseb in tudi precej koles. Več ko 20 m se spusti tu lift navzdol in že zagledaš dv u fino izdelana rova, po enem se gre ali pelje v eno smer, po drugem pa v nasprotno smer, in sicer pol kilometra da'eč. Na drugi strani se zopet dvigneš z liftom. Čuden je občutek — za nas seveda — ko veš, da je nad tabo voda in da velike ladje vozijo nad teboj.
Razveselili smo se pa, ko smo v hotelu dobili v roke ..Slovenca", katerega je prejel naš vodju iz frunčiškunske fare v Ljubljani.
Drugi dan je bila nedelja in zato smo skrbeli, (hi smo čim lepše zudostili v tujini svoji nedeljski dolžnosti. Zbrali smo se v „Raphuels-heim"-u, katerega vodijo redovnice. To je gostišče za katoličane. V kapelici ..Morske zve. zde" smo med sv. mašo navdušeno prepevali slovenske pesmi, ki sc kaj kmalu privabile vse polno poslušalcev, ki so hvalili našo pesem in se tako seznanjali z našo domovino, o kateri pa niso toliko vedeli kot oni hotelski lakaj, saj veste kateri!
Ko smo pa zagledali v izložbenih oknih najrazličnejše predmete, ki bi bili res lep spomin, da so tako poceni kot še nikjer, so nekateri poskušali si kaj nakupiti. Toda nedelja je bila in Hamburžan za nobeno ceno ni hotel prodajati. Tako nam od hamburških trgovin ni ostalo drugo kot — cediti sline!
Živalski vrt (zoo), o katerem pravijo, du je res nekaj izrednega, pa ni napravil posebnega vtisa. Podobni vrtovi so po drugih mestih lepši. Toda za našo skupino je bilo to važno, da smo ruvno v tem vrtu prišli skupaj — s Kranjci — to je z izletniki, ki so prišli z vlakom, katerega je organiziral SK Planina iz Ljubljane. Kranjsko vpitje tu, kranjsko pozdravljanje tam, vse to nas je še bolj spravilo v skupnost, da se ne bi pomešali med one in se v tem velikem kompleksu razgubili. Naš brezijanski tovariš pa je kar zunaj ostal. Bilo je bolj pripravno in pametno. Saj si že zunaj vrta videl zoo, ko "sta dve osebi, oblečeni v kožuhovino belega medveda, pozdravljali obiskovalce.
S slovensko pesmijo: ,.Oj zdaj gremo...I" smo se od rojakov poslovili in zopet obrnili pozornost tujeroiicev na naš jugoslovanski znak na ^busu".
Naša pot je šla proti Makdeburgu, ki ima tudi okrog 400.000 prebivalcev. Ker pa je bila ruvno nedelja, smo lahko opazovali kuko Nemci isto obhajajo. V podeželju je vse na kolesih in motorjih, kot pri nas. Samo s to razliko, da se zu temi ne dvigajo oblaki prahu kot pri nas. Tudi je bilo videti cele skupine z mladimi in starejšimi, ki so imeli vso „bngažo" in menažo v primernih gozdnih predelih. Tudi posameznih takih skupinic z od ceste zapeljanim avtomobi-
lom je bilo videti. In dobro so se počutili v naravi, kjer jim je hrana prav teknila.
Ko smo pa zvečer prišli v Magdeburg, ki ima kot eno najlepših zanimivosti gotsko katedralo z lepimi umetninami in kipi pametnih in nespametnih devic, se pri pregledovanju naših kovčegov ni moglo kljub vsem ostrim pregledom „poočaljenih" gospodov najti kovčega blage in vedno živahne gospodične Urške. No, in ravno ta je imela smolo! Pa smo se končno spomnili, kaj pa, če je morda kovčeg v vodo skočil, katere se lastnica tako boji in telefoniralo se je v Hamburg in odgovor je prišel: „Res je, tu je še en kovčeg ostal." Morda 3e je pa lakaj, ki je prenašal kovčege na avto, kaj preveč zagledal v kako slovensko rožo in pozabil na svojo dolžnost? Pa se je gospodična tako potolažila, dasi je imela vso toaleto v kovčegu, in se dogovorila naj kar v Ljubljano pošljejo njeno prtljago. Ko sem jo zadnjikrat srečal in jo vprašal, če že ima kovčeg nesrečnega spomina, je rekla, da še ne. Hitro pa je dostavila: „Kaj to, da je le Urška cela prišla nazaj!"
No, pa smo, hvula Bogu, vsi prišli celi nazaj, dasi smo še preko Dresdcna in Prage in po češki deželi in preko Dunaja in Semmeringa, kjer se nam je podeževno sonce veselo smejalo in preko Maribora, druge slovenske pre-stolice in skozi Črngraben drveli in v Ljubljani zaključili in dovršili pred Unionom našo klobaso, ki nam pa v zgodnjih jutranjih urah ni prav nič dišala ...
Če ne verjamete, pa druge vprašajte!
(Konec.)
STRAN 4
»GORENJECc
Halo!    Halo! Halo!
Čudežna moč naših nizkih cen, vse hiti in kupuje v naši najcenejši manufakturni trge. vini kjer je velika odprodaja vsega zimskega
blaga.
Toplo se Vam priporoča martufakturna trgovina
LOGAR 4 KALHH
lastnik Srečko Vidmar KRANJ
Ne pozabite na veliko izbiro za moške suknja In obleke, kakor tudi krasno Izbiro za aantske
plaiče.
PROSVETA
LJUDSKI ODER Z PRVO PREDSTAVO.
Ljudski oder v kranjskem Prosvetnem drn-3tvu je začel z novo sezono. Za prvo predstavo si je izbral noviteto, ki jo je dal letos slovenski književnosti profesor Joka Zigon iz Škofje Loke. Priznati moramo, da se pri vodstvu našega Ljudskega odra zavedajo poslanstva, ki ga imajo odri po naši lepi Sloveniji. Nobena sezona se ne sme začeti s injimi deli? Saj smo Slovenci, ki ljubimo svoj materinski jezik in vse, kar je naše v pismu. In reči moramo, da je bila izbira za začetek zelo posrečena.
Zigonova drama „Kadar se utrga oblak" je na odru močno delo in ima zelo velik dra-matski učinek. Pa tudi po ideji in vsebini je vredna, da jo dajo na oder povsod pri nas. "Dva greha zahtevata očiščenja in poravnave. Očetov, ker je na tujem in prigoljufanem svetu zgradil svoje bogastvo, in materin greh proti svojemu možu, ki ga vse do konca pusti v krivi zavesti, češ da je Lojze res njegov pravi zakonski sin. Radi obeh grehov leži nad celo družinsko trodejanko težka groza 'Jbsenovih del, dokler se ob koncu ne pojavita pred nami glavna akterja kot očiščena in pomirjena po svoji odkriti izpovedi, ki sledi razsulu njunega Kalanovišča.
Vemo, da ima naš Ljudski oder močne diletante. In o tej naši veri so nas prepričali tudi to pot. Zreli so za težje stvari. Tresli smo se ob grozotni igri korenjaka Adreja in z gnjevom poslušali zahrbtnega trgovca i grbo. Kot balzam je bil nastop šaljivega poštarja. Kalanka je vedno na mestu, kamorkoli jo postaviš. So vloge, ki leže samo njej pri nas. Njen mož je pravilno usmerjeno podal tip bogatega malomeščana Poljanske doline. Zadovoljile so nas tudi male vloge. Želeli bi samo to. da bi režija v drugič bolje zgradila skupine, prvo dejanje pa radi efekta še občutneje črtala.
Uppjmo, da nam bodo tudi letos dali naši nad vse požrtvovalni igravci dober repertoar po naprej začrtanem in izbranem programu, v dobro igro ne dvomimo.
S svojo disciplino so dokazali in potrdili sklepe sporazuma vseh združenj- in stnij. Naš okraj ima po moči rokodelstva sedaj primernega zastopnika, ki bo naš stan zastopal in ščitil v zbornici. Ob enem pa smo se izognili velikim stroškom, ker nam ne bo potrebno, da bi volili in oddajali glasove za našega kandidata.
Jur' s pušo
Vreme v JNS. Pred kratkem je bil zopet silen vihar, strela je udarila v Banjanina. K sreči je bil navzoč ranocelnik Jeftič. Vihar je odlomil precej vej in dva vrhova.
Posebna soba v novi skupščini. Ko sem si ogledoval novo skupščino, sem našel tudi posebno sobo z otroškimi igračami, pa sem vprašal, zakaj to sobo parlament potrebuje. Pa so mi povedali, da je pripravljena za Jeftiča, ko se bo učil in vadil za skupščinske seje.
Zakaj Pero Zivkovič nič rre govori! Imel je bridko izkušnjo pregovora: Kdor z mečem hodi okrog, z mečem okrog pride, pa se boji zdaj z jezikom okrog hoditi, da ne bi še z jezikom okrog prišel. Drugi pa so razlagali, da najbrže zato, ker upa, da se bo tudi njemu godilo, ko-kor Mačku: Bolj je tiho; bolj Hrvati vpijejo! Samo pri JNS je le drugače: Bolj je tiho, manj lik je! /
Zakaj je zmagal Roosevelt v Ameriki. Ame-rikanci so izvedeli, da „Jutro" piše proti Roose-veltu, pa so takoj vedeli, da je najbolje, ako ga volijo, bodo prav zadeli!
Napredovanje komunistične španske vojske! Napreduje dobro: en korak naprej, dva koraka nazaj!
Zakaj je Avstrija prva priznala, da je Abe-sinija postala italijansko cesarstvo? Zato, ker gre po abecednem redu!
Ljubezen gre skozi želodec! Nemčija nam mežika, Italija se nam dobrika, Francija nas špika. Anglija se nam primika in vse zakaj? Pač vse zato, ker gre ljubezen skozi želodec, za katerega imamo kruha in mesa! Zato bomo lahko zu naprej rekli: Politika gre skozi želodec. Slov. gospodar.
Obrtništvo
VOLITVE V OBRTNO ZBORNICO.
Naše obrtništvo je dobilo zadoščenje s tem, da je Čamernikova lista odobrena in je s lem tudi izvoljen za zastopnika obrtništva našega okraja, ker je bila nasprotna lista ne. pravilno sestavljena.
To samo na sebi še ne bi imelo takega pomena, saj so v trgovskem, gostinskem odseku isto izvoljeni na podlagi sporazuma, ako ne bi ravno v obrtniških vrstah bili ljudje, ki ne vedo kaj je sporazum. Značilna je ugotovitev, da so pokazali svojo netaktnost s tem, da danes oporekajo to. kar so včeraj zagovarjali. Posebno pomembna je zadeva z pobiranjem podpisov. Javnost o tem ni bila podrobno poučena. Tako so nepoklicani nabirali za Ča-mernikovo listo podpise za sebe. Nekateri so so se dali na ta način pregovoriti vendar tudi ni uspelo. Iz tega naj obrtniki zaključijo, da na ta način ni omogočeno resno delo, ter naj v bodoče odklonijo vsakega, ki nima pravega iz-kazila vseh obrtniških združenj. Tržič se je v tem oziru dobro odrezal. Njih zadruge so skrbele, da nasprotne liste nihče ni podpisal.
H LI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0-50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno 1 Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Hmelovke kupim v vsaki množini, Lovro Rebolj, Kranj.
Novo hišo v predmestju, ki donaša letno 18.000 Din nlajemnine prodam za 148.000.— Din. Vzamem v poštev knjižice Ljudske in Mestne hranilnice. Naslov v upravi.
Čebelni vosek kupuje v vsaki množini ..Kovina", Kranj.
Dvo- ali trisobno stanovanje z vrtom se odda v najem. Naslov v upravi.
po blago za moške obleke, moške suknje, damske kostume in damske plašče
k Bajžeijnu na Rožen v enski klanec
v novo založeno manufakturno in modno trgovino. Po res nizkih cenah dobite najboljše moške hlače, moške spodnje hlače, nogavice, rokavice, kravate ter vse drugo manufakturno in modno blago
Klotaste odele ročno delo!
Boljše večkrat po malem zaslužiti, kot pa odjemalca izgubiti. To je moje geslo
Najtopleje se priporoča
Jože Vidmar
manufaktura in moda
„pri Bajžeijnu"
Kranj
Kakor mnogi
želite tudi Vi dobro in ceneno kupiti, kaj ne? poizkusite pri
P. Majdič JVTerkur" - Kranj
Če hočete biti dobro in poceni oblečeni in imeti zimske plašče, kakor tudi vse damske obleke po najnovejši modi, fini izdelavi in kroju kupite le
v trgovini
Angela Levičnik
x ,    .     K R AN J - PREŠERNOVA 6
Nadalje imam na zalogi otroške oblekce, predpasnike in vse ostale potrebščine po konkurenčnih cenah.
Dežnike lastnega izdelka vseh vrst dobite samo pri dežnikarju
Jenko Alojziju
KRANJ
poleg trgovine g. Jazbeca
Popravila se sprejemajo, izvršujem jih točno in solidno po najnižji ceni.
Premog, drva, koks
vseh vrst in najboljše kakovosti dobavlja promptno in po najugodnejših cenah nova tvrdka
Dom. Čebin
podružnica Kranj Vidovdanska cesta   —   Telefon št. 14..
Pravkar dospela nova zaloga klobukov
Cene konkurenčne Se priporoča
A. Jazbec
KRANJ
Suknje, površniki, obleke v veliki izbiri.
Staro medenino, baker in bron kupuje po najvišji dnevni ceni ..Kovina", Kranj.
Odda se soba in kuhinja s pritiklinami takoj. Naslov v upravi.
Vrtno ograjo rabljeno kupim. Eržen, Cerklje pri Kranju 93.
Poceni se odda dvosobno stanovanje ali cela hiša v najem. Huje 23.
Proda se mala bišica. Poizvc se Struževo 44.
v
Ženini in neveste!
Le dobra fotografija Vam bo trajen spomin, katero dobite pri
fotograf »JUG- Kranj
(Sedaj nasproti Savnika). Pridem tudi na dom brez poviška cene!
Vina
iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj!
Na Angleškem dvoru!, je razlika štirih sekund uli ura kupljena pri B. Rungus-u v Kranju je točna. Zato kupujte ure, zlatnino, srebrnino, jedilno orodje, kristal, očala itd. itd. le pri
zlatar in
sodni cenilec v Kranj-u
ki Vam tudi vsa popravila strokovno pod garancijo izvrši, kakor ure, zlatnino, očala itd. Kupujem staro zlato, srebro in starinske predmete. Sprejemam vsa popravila nalivnih peres.
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.