Kaj je novega? Romanje na Velehrad od 12. do 18. avgusta 1927. Na pobudo jugoslovanskih škofov se bo v proslavo velikega jugoslovanskega jubileja ob 1100-letnici našega apostola in prosvetitelja sv. Cirila priredilo prvo slovensko romanje na Velehrad. Med potjo si bomo ogledali najlepše slovaške in češke kraje ter stopili v stik z bratskim češkim in slovaškim katoliškim ljudistvom. Čehi in Slovaki se že pripravljajo za bratski sprejem slovenskih romarjev. Organizacija romanja je poverjena Apostolstvu sv. Cirila in Metoda ter podpisanemu odboru. Po dogovoru s češkim Apostolstvom sv. Cirila in Metoda se je doloeil naslednji program: 12. avgusta popoldne odhod iz Ljubljane, zvečer odhod iz Maribora. 13. avgusta zjutraj prihod na Dunaj; ogledovanje mesta. Okoli štirih popoldne odhod v Bratislavo, slovaško prestolico. 14. avgusta (nedelja) služba božja v Bratislavi. Okoli 9. ure odhod iz Bratislave, vožnja skozi najlepše slovaške kraje (kosilo bo v Trenčimi) do velehradske postaje Uhersko Hradište. Okoli 6. ure popoldne prihod na Velehrad. Pozdravi, večernice; priložnost za spoved. 15. avgusta služba božja. Slavnosti. 15. avgusta popoldne odhod v Prago. 16. in 17. avgusta ogledovanje Prage; vmes izlet v Staro Boleslavo, slavno češko božjo pot (kraj mučeniške smrti sv. Vaclava). 18. avgusta prihod v domovino (skozi Dunaj in Maribor). Cene: II. razred 1300 dinarjev; III. razred 900 dinarjev. V tem je vračunjena vožnja, hrana in prenočišče. Skupna hrana se prične z veoerjo v Bratislavi. Ves čas se bomo vozili s svojim posebnim vlakom. Na Slovaškem in Českem nam bodo pri vodstvu pomagale slovaške in češke katoliške organizacije. Prijaviti se je treba čim prej, najkasneje pa do konca maja. Ker je za romanje veliko zanimanje, zato opozarjamo, naj se romarji čim prej prijavijo. Vsak priglašenec dobi začasni program in položnice, da takoj po prijavi plača prvi obrok: za II. razred 400 Din, za III. razred 300 Din. Ostala vsota se mora plačati v dveh nadaljnih enakih obrokih. Drugi obrok mora biti plačan do 10. junija, cela vsota pa najkasneje do 10. juiija. — Odbor za romanje na Velehrad, Maribor, Glavni trg 7. Župnik Franc Planinc f. V soboto, dne 14. t. m. je ob četrt na 11. dopoldne umrl župnik pri Sv. Bolfenku pri Srediscu ob Dravi g. Franc Planinc. Pokojni je bil rojen dne 22. februarja 1873 v Podsredi. V mašnika je bil posvečen 20. julija 1900. Sedanjo župnijo je nastopil 2. novembra 1916. Zadnji čas je moral veliko trpeti zavoljo svoje težke bolezni. Bil je v bolnici v Mariboru in Ormožu. Sedaj je doma podlegel svoji bolezni. Pogreb blagega pokojnika se je vršil v torek, dne 17. maja, ob 10. uri dopoldne pri Sv. Bolfenku. Rajni je bil znan po svoji dobri volji, gostoIjubnosti, šaljivosti in govorniškem talentu. Bil je vnet dušni pastir, ki je skrbel posebno za lepoto hiše božje. Vsi, ki so poznali blago srce pokojnega g. župnika, ga bodo ohranili v najboljšem in hvaležnem spomimi! Vsiljivi agenti. Dasiravno smo že opetovano v »Gospodarju« opozarjali ljudi, naj ne nasedejo praznim obljubara tujih agentov, ki na židovski način ponujajo neke srečke in izvabljajo ljudem denar, vendar dobivamo vsak dan porocila, kako tujci-agenti goljufajo neuke ljudi, opozarjamo na sledeče: Če agentu plačaš aro 300 Din in mu daš svoj podpis, raoraš nato še placati 19 obrokov, predno so srecke tvoje. Tako je bilo n. pr. pri Sv. Barbari in Sv. Marjeti osleparjenih nad 60 ljudi. Vsi so mislili, da so s prvim plačilom vse plačali. Ako agentje niso povedali kupcem srečk, da je treba plačevati še mesečne obroke, ima vsakdo pravico terjati svoto, ki jo je plačal agentu na roko, od banke nazaj. Agenti so liudem govorili, da dobi vsakdo, kdor hoče, denar pri Narodni banki ali Gospodarski banki v Mariboru oaazaj, kadar hoče. To je laž. Navedeni banki nimata s to kupčijo prav nič opraviti. Radi tega je postopanje agentov goljufivo. Ljudje ne vedo nič o obrokih in tudi o vrnitvi zgoraj omenjenih bank ni prav nič res. Svetujemo vsem prizadetim, da takoj javijo orožniški postaji, kako so jih agenti prevarili. Svarimo pred temi ljudmi. Pazite, komu date svoj podpis in denar. — F. Ž. Ubegli kačak. Iz mariborske kaznilnice je pobegnil dne 14. t. m. popoldne na 20 let jece obsojeni kačak Ašim Kodrijevič iz kraja Repi pri Prištini v Južni -Srbiji. Delal je v gramozni jami poleg kaznilnice in porabil priliko, ko paznika ni bilo v bližini, ter neopaženo izginil. V mariborski kaznilnici se je nahajal od 18. maja 1922 ter ima na vesti številne umore, rope in tatvine. Pobegnil je v obleki kaznjevcev, govori po amavtsko in srbsko. Zlata poroka. Dne 14. maja je slavil na Smolniku nad Rušami zlato poroko veleposestnik g. Franc Grizold s svojo ženo Jerco roj. Pajtler iz Št. Lovrenca na Pohorju. Jubilanta sta imela 12 otrok, od kaferiih se veseli njune zlate poroke še šest. Grizoldova hiša je znana daleč na okrog kot narodna, krščanska in v gospodarskem oziru naprldna. Jubilantoma in celi družini Grizold ob slovesnosti zlate poroke častitamo prav iskreno! Požar v Rušali. V sredo, 11. t. m. je nenadoma izbruhnih ogenj v gospodarskem poslopju g. Lingelja v Rušah. V par trenutkh je bilo celo poslopje, ki je bilo moderno in vzomo urejeno, v objemu plameiia. Rešiti so mogli komaj živino in nekaj strojev. Na kraj nesreče so prihitele štiri požarne brambe, ki pa niso stopile vse v akcijo, ker je bilo že prepozno. Kako je ogenj nastal, je "uganka. Posebna nesreča je to, da je gospod Lingelj pogorel že v četrtič v sedanji gospodarski krizi. Pač težek udarec! Velik požar v Jareninskem dolu. V pondeljek, okrog 3. ure zjutraj je nastal velik požar v Jareninskem dolu. Goreti je začelo s slamo krito poslopje posestnice Marije Gornik. Ker ni nikjer v bližini gasilnega društva, se je ogenj naglo širil in preden so pozvali potom najbližnjega telefona ki je skoro eno uro oddaljen od kraja požara, mariborsko gasilno društvo, ije bilo že celo poslopje v plamenih. Mariborski gasilci so bili obveščeni krog 5. ure in v nekaj mimrtah je odbrzela na mesto požara velika avtoturbina, ki je dospela ravno še pravocasno, ko se je ogenj že začel širiti na v bližini stoječo hišo, hlev in manjše gospodarsko poslopje. Iz bližnjega ribnika so bile takoj napeljane cevi in posrečilo se je rešiti ostala poslopja, dočim je poslopje, kjer se je ogenj začel, popolnoma pogorelo. Uničeni so poleg tega vozovi in poljedelski stroji, ki so stali v šupi. Škoda je zelo velika ter je le deloma krita z zavarovalnino. Strašen roparski umor v Slovenskih goricah. Zadnja leta se je v Slovenskih goricah v okolici Jarenine in Sv. Jakoba zgodilo več težkih zločinov, ki so ostali še do danes nepojasnjeni. Omenimo samo strašen dvojeni umor posest- nic Wemgerl, ki sta ibili ubifi s sekiro, dalje najdeno truplo neznanega moskega v Scherbaumovi supi na Pesnici in še več drugLh slucajev bi lahko navedli. In sedaj zopet se je v noci od pondeljka na torek zgodil še nov, še groznejši zločin, kojega povod je bil zopet pohlep po denarju, ki je zločinoe tako omamil, da se niso ustrašili niti pred strašnim dejanjem ubiti človeka, da zadoste svoji pohlepnosti. — Gostilna Nedeljko stoji v Jareninskem dolu precej v samoti. Vodil jo je gospodar Ferdinand Nedeljko, skupno z ženo Marijo. Imela sta več malth otrok; družina je živela v precejšnjem blagostanju. Nedavno je bil gostilničar od neznanega tatu okraden. Zmanjkala mu je ura in nekaj denarja. — V noci od pondeljka na torek pa je zadela družino strašna usoda. Neznani zločinci so se v temi splazili' skozi okno ter napadli spece domače. S krampom ali sekiro so težko ranili ženo, ki je le slučajno ušla smrti s tem, da je najhujši ndarec, ki bi ji bil ražbil glavo, prestregla z roko. Misleč, da je že mrtva, so jo pustili onesveščeno v postelji, nato pa so odvlekli moža v kuhinjo. Kaj se je tu godilo, ne ve nihče, ker je žrtev roparjev, gostilničar Nedeljko bil najden zjutraj od sosedov le še malo živ, s popolnoma razbito lobanjo in polomljenimi udi. Roparji so na to prebrskali celo hišo, pobrali denar in izginili. Sosedje so v torek zjoitraj našli žrtve roparjev ležeče v krvi. Takoj so obvestili orožnike, ki so poklicali rešilno postajo in detektive iz Maribora. Nedeljko je v bolnici takoj po prihodu umrl, žena bo pa najbrž okrevala. — Vodja mariborske policije, g. nadsvetnik Kerševan je poslal na mesto zločina dva detektiva s policijskim psom. Upati je, da ibodo zveri v človeški podobi kmalu v rokah pravice ter prejeli zasluženo kazen. Nezgoda osebnega vlaka. Nedeljski večerni osebni vlak Ljubljana—Maribor bi moral biti ob 10. uri v noei v Mariboru, a je pripeljal šele ob polnoči. Med potjo, in sicer proti postaji Ponikva 'je počila na stroju cev in se je potegnil vlak le še s težavo na postajo. Telefonirali so po rezervno lokomotivo v Celje, ki je bila k sreči zakurjena in je imel vlak le dve uri zamude. Veliki romarski shod se bo vršil dne 28. in 29. maja na Ptujski gori. Od Male Nedelje in Št. Lovrenca bo šla procesija kakor navadno že 41. leto. Zbirališče pri Moravski kapeli ob pol 5. uri zijutraj. Romarji gredo črez visoki grič, Gomilo, Senčak k Sv. Lovrencu v Slov. goricah, kjer bo sv. maša ob pol 7. uri, druga sv. maša bo v Ptuju v minoritski cerkvi okoli 11. ure. Romarji se vabijo v obilnem številu. Zveoer, 28. maja bode na Gori krog cerkve rimska procesija. Vlom v Grušovi pri Ptuju. V noči od 5. na 6. maja je bilo vlomljeno v zidanico gospe Emilije Rak iz Celovca v Grašovi pri Ptuju. Pokradena je bila posteljnina, zavese, obleka itd. v skupni vrednosti 3000 Din. Vlom so opazili naslednji dan sosedje ter obvestili orožništvo, ki pa vlomiloev še ni izsledilo. Poškodbe vsled mraza v ormoškem sodnem okraju: V noci od 11. na 12. maja je mraz unicil v ljutomerskih vinogradih okroglo 15% letošnjega pridelka. Popolnoma so pozeble spodnje lege, znatno srednje, šparoni sem ter tja, celo v najvišjih legah. Ker je bilo zaroda povprečno le okrog 80% normala, bo poškodba po mrazu tem bolj obeutljiva. V vsem okraju je popolnoma pozebel fižol, kumare in buče. Vse to se mora vnovič saditi. Silno je trpel krompir in koruza. Koruze bo Mos približno ena petina. Zelo so trpele detelje, rdeča in črna, ki so bile letos izvanredno lepe. — Vsled mraza so se popolnoma vlegle in je predcasna košnja. nujna. V Šalincih pri Ljutomeru je umrla vzgledna žena in mati Frančiška Slavičeva roj Karba. Svetila ji vecna luc! Velika proslava dril-Mctodovega jubileja za Spodnj« Slov. gorice. Na Gomili, najvišji točki spodnjih Slov. goric, kjer se stekajo meje 4 župnij (Sv. Tomaža, Sv. Lovrenca, Sv. Jurja, Male Nedelje in skoro tudi Polenšaka in Sv. Andraža) in odkader je prekrasen razgled po celih Slovenskih goricah, Prekmurju in sploh po celi nekdanji Panoniji, ki je spadala k delokrogu sv. Cirila in Metoda, se vrši na binkoštni pondeljek, dne 6. junija t. 1. velika proslava Ciril-Metodovega ju'bileja s slovesno službo božjo v ondotni kapelici, cerkvenim govorom in ljudskim taborom. — Podrobnejši spored še priobčimo. Za sedaj samo opozarjamo na, >to proslavo vse spodnje Slov. gorice, Dravsko in Mursko polje, Pesniško in Ščavniško dolino. Prebivalstvo ormoškega in ljutomerskega okraja si želi, da bi katera avto družba prevzela vožnjo med Ptujem, Ormožom in Ljutomerom v prvih popoldanskih urah, ker nam železniška uprava ne da potrebnega vlaka, ki je vozil lansko leto in še sedaj vozi saino do Ptuja. Ljudje, ki pridejo v jutro po opravkih v Ptuj, morajo do večera čakati, ker vlak odvozi pred 10. uro proti Ormožu in Ljutomeru. Avto, ki bi vozil okoli ene ure popoldne v tej smeri, bi se gotov izplačal. Prosimo naše gg. poslance, da nam posredujejo za vlak ali pa za avto. Velika senzacionelua vloma v Turnišču. V noci med 11. in 12. majem sta bila izvršena v Turnišču v Prekmurju dva vloma, ki sta vzbudila v celi okolici pravo senzacijo. Ob pol 11. uri ponoči so prišli v vas Fr. Litrop, domačin, Št. Bizjak iz Zagreba, Ciril Stanek iz Hrastja, Filipič iz Desnjaka oboroženi z revolverji, bajoneli in ponarejenimi ključi. Ustavili so se pred Kardoševo gostilno. S ponarejenim ključem so odprli vrata mesnice in so se podali noter. Vzeli so velik kos špeha in do 2 litra mleka, ker so bili lačni in žejni. Ko so se najedli, so se podali na delo. Mesnico so oplenili in odnesli iz nje tri velike čebre masti in nad 50 kg prekajenega mesa. S tem plenom niso bili zadovoljni, marveč so vdrli v sosedno Boderjevo trgovino z usnjem. Stanek je imel nalogo, da odpre železni rolo. Ker s ključem ni imel sreče, je začel rušiti zid, dokler ni prišel do žleba. Druga ovira so bila steJklena vrata, ki niso bila zaklenjena, marvec zaprta z zapahom. Ker je imel pri sebi steklorez, si je znal pomagati. Ko so bila vrata odprta, se je zaeela plenitev. Na voziček, ki so si ga pri sosedu »izposodili«, so natovorili nad 150 kg finega boks-usnja. S tem so se zadovoljili. Naložili so še meso in mast in so veselo odrinili proti Lipi. Pri Lipi jih je dobilo jutro, zato so plen skrili na njivah v rž in so čakali noči. Ko se je stemnilo, so nadaljevali pot proti Melincom. Tam so se zopet skrili.V skrivalisču sta Litrop in Bizjak napolnila nahrbtnike z usnjem in vsi štirje so se podali na poStajo Iijutomer, kjer so že prej našli kupce za usnje. Na postaji je Litropa neki domačin spoznal in ker je orožniška postaja v Turniscu že prej javila na vse strani, kaj da se je zgodilo, je začel sumiti, da •nese on in tovariši ravno ukradeno usnje. V Ljutomeru je obvestil orožnike, nakar so ti Litropa in Bizjaka aretirali. Pri zaslišaniju sta rekla, da sta usnje našla v nži. Na zahtevo orožnikov sta pokazala pot do skrivališča. Tam so našli še ostalo ukradeno blago m naleteli so tudi na Staneka in Filipiča, katera sta že pred Ljutomerom izstopila iz vlaka in se vrnila k plenu. Ujeti ju niso mogli, pač pa so zopet zaslišali Litropa in Bizjaka in ta sta svoje tovariše izdala. Zaeela se je gonja in kmalu so dobili oba v roke. Ker so bili vsi štirje skupaj in poiskan vegji del ukradenega blaga, so natovorili voziček in začel se je pohod proti Turnišču. Glas o dogodkih se je že prej raznesel, zato se je kar trlo Ijudi, iko so se soboto zvečer prikazali orožniki s štirimi tiči, ki so vlekli natovoFjeni voziček. Na orožniški postaji je zopet bilo zaslišanje, drugo jutro — v nedeljo, pred mašo — pa so vlomilci, prav za prav pred očmi cele župnije v spremstvu orožnikov peljali usnje lastniku. Potem so bili odvedeni v zapor v D. Lendavo, kjer čakajo, da pravica izreče nad njimi svojo besedo. — Glede oseibnosti vlomil- cev je znano toliko, da so vsi dobro izvežbani v svoji stroki. Litrop je star komaj 25 let in je že pet let presedel v raznih zaporih in poboljševalnicah. Bizjak je še vecji tiček. V ječah je presedel 15 let. Z Litropom se je seznanil v zaporu. Filipič pa je v Avstriji izvršil neki zločin, tako da je moral odskočiti. Načrt za vlom je bil skovan na Stanekovem domu. Da so prišli vlomilci tako hitro v roke pravice in da je večji del ukradenega blaga najden, je skoraj izključno zasluga domače orožniške postaje, ki je pod vodstvom komandanta, narednika Čebašeka dva in pol dni forez počitka bila na delu. Na tem mestu naj sprejme naše priznanje. Vlak skočil s tira. Vlak, ki vozi iz Sušaka ob 21. uri 43 minut v Zagreb, je 12. t. m. imed postajama Draga in Sv. Kuizma skocil s tira. Vsled dima v 2 km dolgem predoru, je nastala med potniki, zlasti med ženskami in otroci velika panika. Le prizadevanju železniškega osobja se je zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča. Hud potres v Beogradu. V nedeljo zjutraj so bili prebivalci Beograda že na vse zgodaj po koncu. Zbudil jih je hud potresni sunek, kakor ga že dolgo ne pomnijo. Prvi sunek je trajal kakih 7 sekund. Med tem časom se je zemlja neprestano in precej moeno tresla. Čez kake pol ure se je sunek ponovil, vendar je bil slabejši in ni tako dolgo trajal. Nato pa so se ponavljali tresljali neprestano do 8. ure zjutraj. V potresni opazovalnici so zabeležili nad 30 večjih sunkov. Potres je povzročil več strahu, kakor škode. Ljudje so takoj po prvih sunkih pobegnili iz stanovanj na cesto, kar v nočnih oblekah, ogrnjeni v odeje in plahte ter s strahom pričakovali, kedaj se prione celo mesto rušiti. Ulice so bile polne vrvenja, kakor ob pustu in da je kedo, ne vedoč, da je potres, zašel med te na pol oblečene ljudi, ki so kričaje tekali okrog, bi mislil, da je v norišnici. Toda ijaposled, ko so uvideli, da se le nočejo hiše začeti podirati, so zopet polagoma izginili v hiše, se spravljali spat In ulice so postale prazne, pa ne za dolgo. Hip na to je potresel mesto drugi sunek, zopet so se ceste napolnile z begunci, v nekaj sekundah je bil celi Beograd zopet na cesti. Pogumnejši so se podali nazaj v hiše ter se vračali z odejami in posteljnino in se nato odpravljali spat na dvorišča in v parke. Še do devetih dopoldne so se sprehajail Beograjčani po ulicah v copatah, spodnjih oblekah in zaviti v plašče in odeje. — Škoda od potresa je precej znatna. Porusenih je brezštevila dimnikov, razpokali so stropi in stene na večnadstropnih hišah, težje pa sta poškodovani poslopji dveh ministrstev. V ministrstvu za'javne zgradbe so se porušili stropi ter zasipali vse akte, ministrstvo za zunanja dela pa je bilo tudi znatno poškodovano, ker je počilo zidovje od temelja do ¦strehe. — Hujše nego v Beogradu so potres eutili v okolici. Središče potresa je bilo v okolici Gornjega Milanovca, kakih 300 km od Beograda, kjer je bil potresni sunek najhujši. V Belem polju pri Milanovcu se je porušilo vec hiš, ki so pokopale pod ruševinami prebivalce. Bilo je več mrtvih. Preoej močni sunki so se cutili tudi v Kragujevcu, Čačku, Kruševcu, Valjevu, Obrenovou in Užicah. Zadnji Čarngov tovariš pod ključem. Naši citatelji se bodo še sigurno spominjali slovitega slavonskega razbojnika Čaruge, ki je toliko let strašil po Slavoniji ter naposled našel smrt pred dvemi leti na vešalih v Osjeku. Polagoma se je posrečilo poloviti vse njegove pajdaše razen enega, ki se je imenoval Prpič s priimikom »mali«, v razliko od Prpiča »velikega«, ki je bil skupaj s Čarugo obesen. Prpič »mali« je pobegnil takrat, ko je bila cela banda zajeta ter se skrival potem po raznih krajih Hrvatske kot delavec. Kmalu mu je pa delo pričelo presedati, zopet je zbral tolpo zločincev in izvršil vec fežkih zločinov. Zadnji njegov zločin je bil drzni rop v gozdu Brezovica pri Sisku. V izasedi je čakal s tovariši na sejmarje, ki so šli v Sisek na sejem ter jih olajšal za denar. Tega dne mu je padlo v roke par stotisoč dinarjev. Radi tega ropa so napravili orožniki velik pogon skozi omenjeni gozd in res jim je padel v roke vodja roparjev — Prpič mali. Strahovit glad v Hercegovini. Med najbolj siromašne dežele spada v naši državi Hercegovina. Samo golo kamenje nudi le malo prostora za saditev pridelkov. Najboljše dele njiv zasadijo Hercegovci s tobakom, od katerega so imeli nekdaj v Avstriji zalo lepe dohodke, toda sedaj je ravno tobak vzrok bede. Država namrec kupuje tobak od kmetov po nizkih cenali, toda še to kupnino je v nekaterih krajih dolžna za več let nazaj. Ni čuda, če je radi tega nastalo v Hercegovini strašno siromaštvo. Zadnje leto so povodnji uničile tudi vse pridelke, tako, da je sedaj v vsej Hercegovini zavladala strašna lakota. Vlada je bila na to nevarnost že opetovano opozorjena, toda šele sedaj, ko so pričeli ljudje od gladu naravnost umirati, se je zganila ter nakazala nekaj milijonov za najnujnejšo pomoč ubogemu ljudstvu. Najveeja sreča vas išče, ako kupite srečke prostoToljnega gasilnega društva v Rajhenburgu, ker ima mnogo dragocenih dobitkov, in sicer: hiša s 4 sobami, kuhinjo in vrt z vodnjakom, nor šivalni stroj, novo moško kolo, 1 sod 100 litrov pristnega štajerskega vinčka, več parov novih čevljev, 1 zaboj 50 kg sladkorja, 1 vrečo moke 85 kg, 2 koži boksa, 1 kropon podplatov in še večje število dobitkov nad 100 Din vrednosti. Sedaj se še potrudite, dokler so še srečke na razpolago in pišite na društvo, da vam jih dopošlje. V slučaju, da vas naš potnik obišče, prosimo, da ga ne zavrnete, ne da bi kupili kako srečko. Sreča vas išoe, nikar je ne zamudite. Dan žrebanja bode objavljen v vseh časnikih. Srečka stane 10 Din. Pri žrebanju 5. razreda razredne loterije &o bile na novo izžrebane dne 14. t. m. (6. dan) sledeče, v prodajalni Antona Golež, Marbori, Aleksandrova cesta 42 kupljene srečke: št. 34046 — 30.000 Din, št. 21848 20.000 Din in št. 10370 — 10.000 Din. V omenjeni trgovini je že bilo kupljenih več srečk, ki so bile izžrebane z visokimi dobitki in je radi tega bila v stanju, da je izplačala največje ddbitke drž razredne loterije svojim cenjenim kupoTalcem srečk. Največji dobitki V. razreda še niso 'bili izirebani, ker traja žrebanje še do do 31. t. m. Ni izključeno, da pripade naJTečji dobitek srečki, kupljeni v zgoraj navedeni trgovini. 703 PoAožni sluga za trgovino, nad 25 let star, v Marrboru stanujoč se sprejme. Pismene ponudbe na upravništvo >SloTenskega Gospodarja«. Služba posloTodje za knjigoveznico Cirilove tiskarne v Mariboru se razpisuje. Prošnje je vložiti do 31. maja t. 1. na podpisano zadrugo. — Tiskarna sv. Crila v Mariboru, reg. zadr. z o. zavezo.