554
STIHI MOJEGA  SPOMINA
Janez   Menart
Moj prvi fant je bil poet. Ne jetičen, ne bled; vesel je bil in nasmejan, vesel kot tisti mladi dan, ko me pobožal je mehko in vprašal: »Je bilo hudo?«
Imel je raskave roke
in malo raskavo srce:
imel otožne je oči,
a razbrzdano kri.
Še zdaj mi v prsih zadrhti,
če spomnim tistih se noči,
ko so' me božali lasje
in nežno mučili zobje.
Moj prvi fant je bil poet. Minilo je... Odšel je v svet. Še mnogo lepših sem našla in našla svojega moža, a vendar še iz davnih let prihaja k meni moj poet.
555