iTt^f Î!-
Novice.
Izhajajo 1. in 16. vsncega meseca. Ceua jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za p(.il leta 50 kr, — Naročnino sprejema tisniti dati, plaia za dvostopno petit-vrsto 8 kr, J> Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.	za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
(Gospodarske stvari.
Nokig o copljeiiju tit.
Francoski vinogradniki ekusili so prvi n»j-veèje vinogradsko zlo — trtno uš. Oni dospeli fio pa tudi prvi do najizdatnejšega pripomočka, do saditve takih cepljenih amerièkih trt, katerih trtna UB uniŽiti ne more. Gledé pridobitve cepljenih ftDQeriĚkih trt posluïevali so ae Francozi od prvega pričetka tako zvanega suhega cepljenja. Suho cepljenje obstoji v tem, da se cepi les na les, torsj mladiko na mladiko, ali pa tudi na starejgi les. O zelenem cepljenji, pri katerem ee pognank na pognink cepi, niso hoteli Francozi nikdar nič sli-Žati, in âe dandanes se za to niČ ne zmenijo. Zeleno cepljenje imenovati se sme paÔ po vsej pravici avatro - ogrski naëin cepljenja trt. Zelenega cepljenja posluževali so se v dostih vinorodnih krajih na Ogerskem že tačas, ko se o trtni uši Se niti vedlo ni, da je ona sploh na svetu. Ogrski vinogradniki precepvali so namreè tako zvane
oprhljive ali fratleve domače trte po zelenem načinu ter jih po tem načinu zagrubavali. Tako zadobili so iz jedne nerodovite trte po več za-grubanih rodovitih. Se ve da je bil prvotni ta ogrski način cepljenja na zeleno po vsem drugačen od današnjega, ko cepimo pognanke ameriških trt s pognaiiki domačih evropejskih, to večinoma po tako zvanem Giithejevem načinu. Gospod Herman Giithe bil je prvi vodja štajerske deželne vinarske in sadjarske Sole v Mariboru.
Po avstro - ogrskih vinorodnih deželah začelo se je zeleno cepljenje spojeno z grubanjem v pre-vagljivi meri udomaČevati ter Siriti. V poslednjih letih àele pričelo se je pa tudi pri nas po francoskem zgledu, sè suhem cepljenjem. Pričelo se je tudi pri nas cepiti ameriške ključe osobito pa bilfe,'^) v namen pridobitve ukoreničenega ter cepljenega materijala, potrebnega za zasajanje novih vinogradov. No, situšnja uči pa povsod prav do dobrega, da daje suho cepljenje ključev po fran-
Bilfe imenvyejo Vipavci ukoreniĚene trtne Bajenice, iu tako imenovati jih bo^emo v „DuleiUBkih Novicah" mi.
LipctoT prtiznJk.
V pnstej, zapraáenej trgovski hiši preživel je Lipe Nagelj svojo mladost. Tako je dospel vie do jeseni svoje dôbe, imel tudi mnogoštevilno družino preživeti in vendar je bil áe zmirom na isti stopinji kot v mladosti.
Miren, priprost in skromen, kakor je bil zmi-rfj, ^ pogajal se ni nikoli za zboljšanje svojega stanja, ampak vedno pričakoval ter se nadjal, da mu is(o saroo od sebe pride. Toda, kakor je bilo pred dvajsetimi leti, tako je bilo tudi danes ; molčeči mladenič postal je resen postaven mož, a vkljub temu ostal je trgovski pomočnik. Večkrat se mu je ponudila priložnost, da bi svoj stan in prihodek zboljlal, a Lipe se ni nikoli predrznil, enojemu strogemu gospodarju sproSnjami se bližati.
Necega dne stopi ponižno pred njega.
„No, Nagelj, kaj želite?"
„Ah, gospod Majar, nadjam se, da bodete toliko prijazni in meni — hočem reČi —"
„No, govorite, želite predplačo?" „Ne, gospod Majar, jaz bi le rad — veste Janez Milkar —
„A tako, Vi želite povišanje plače?" „Ne, za isto prositi, ne bil bi se drznil: ampak Janez Milkar imel je dopust — " „In njegovo delo je zaostalo —" „Mi smo yse dogotovili, in jaz sem se drznil samo opomniti, da so vsi drugi dopust imeli, in prosim ponižno, da mi jutri dopust daste, kajti že več let nisem bil na deželi in bi se kaj rad z mojo družino na izlet podal".
„Jutri, jutri Vas ne morem pogreáati! ne mitlite na to?"
Popolno potrt, toda ne presenečen, odžel je Lipe; nikdar več ni prosil za dopust.
Mesece in mesece je hranil, da bi mali izlet 8 svojo družino omogočil ; mesece in mesece se je istega veselil, in sedaj se vrne varan domov in prigovarja svojej soprogi, da se poda sama z otroci na izlet. On sam pa se poda brez godr
cozkem, ali kakor pri nas pravimo po Richter-jevem nažinu, le r«dko redko ]qe dovodno Število cepljenih bilf. Le tam, kjer je podnebje prav gorko, la kjer je na razpolago za trtnice avižasti svet (Flugaandbodeo), kakoršni se tudi namakati da, le tam se doseže toliko cepljenih, ter kar je poglavitna itvar, tudi popolnoma priraěenih ali larasčenih požlahtnje-nih bilf, da se to delo istinito izplaí^. Kjer z& ta nařin pridobitve cepljenih bilf pravih pogojev ni, kjer ni prav gorkega podnebja, ne svižastega sveta, katerega js mogoče aamak&ti, tam se ga ni lotiti. Lotiti se ga pa ni, ker daje dosti premalo cepljenih, to je požlahtnitev sprejelih bilf, in mej temi pa ge posebno malo popalnoma za-raâjienih. Kakor hitro se poka>.e, da pri poskusu sukanja, ali pripogibanja cepiÈa, ta na easm ali drugem mestu z podlogo popolnoma zaraaSen ni — ni zi saditi, ampak kar za zavreííi.
Ker je pridobitev cepljenih ameriških bilf po Richter-jevem na5inu, to je s pomoîjo cepljenja ključev ter ulaganja teh po posebnem naiSinn v trtnico, popolnoma primernega podnebja in sveta, le malo malo kje mogo6e, priče o se je po avstro-ogrskih vinorodnih deželah v tem oziru drugaíi postopati. Cepiti se je pričelo namesto ameriških ključev, ameriške eno- ali pa ňa celo dvoletne ameriške bilfe, povezane s plutovino ter Žico. in tako cepljene bilfe vložilo s« je po navadnem starem načinu zopet za jedno leío v trtnico navadnega sveta. ÂU tudi ta način se skaial pravim. Več cepičev se licer prime, to je več cepičev požene kakor po Richterjevem načinu, ali ko se pa skuša cepič na podlogi sukati ali pripogniti, se
njanja k svojemu utrudljivemu delu in dela od jutra do večer», zvest svoji dolžnosti.
Malo tednov pozneje čuti se slabega, in nečega dne ga ni veČ na svojem navadnem prostoru pri delu.
„Kje je Nagelj?" vprala gospodar.
„Jaz ne vem", odgovori jeden iz mej pomočnikov, „mogoče, da je bolan; bil ja že včeraj bolehen videti".
Bil je res bolan, resno bolan, in skrb za družino mu je stiskala srce.
„Jatri bom že boljSi", tolažil je samega sebe.
Toda jutra, katerega naj bi on zopet zdrav bil, pričakoval je zaman v tej solzni dolini. Da se obvaruje vsacih stroSkov, ni trpal, da bi njegova soproga poklicala zdravnika, in ko so bolečine neznosne postale, bilo je prepozno.
Bogati trgovec posije popraŠati po bolezni Lipetovi.
„Zelo je bolan", sporoči mu trgovski sluga.
„Bolan? Upajmo, da se v par dneh bolezen zboljSa".
pa zapazi, da je prevagljiva večina na videz prav finih poïAabi.nitev vendar-le za nič, ker cepiči k podlog-m popolnoma zaraščeni niso in so toraj !e za zavreči. Pri najvestnejSem delu doseže se Itomaj 10, v najboljšem slučaju 15 do 20% istinito popolnoma zaraičenih požlahtnitev in to je dosti premalo, to ni nič. In zato kazalo bode pač gledé pridobitve že cepljenega sadilnega materijala trt, zeleno cepljenje združiti sè suhim, tako le: V matičnjakih cepilo naj bi se ameriške trte na zeleno. Iz dobro sponeslih požlahtnitev naredilo naj bi se potem ključe le jednega evropej-skega očesa, in take ključe vložilo naj bi le po popolnoma navadnem načinu za jedno, ali pa najboljši še za dve leti v trtnico, Vspeh takega postopanja je neprimerno veliko boljSega vspeha, kakor pa vse le suho cepljenje. Na ta način doseči se da prav gotovo do SOVo prav popolnoma zaraščenih in fino ukoreničenih ameriških bilf, ne >a le 10 do 20. Paziti se mora pa na to, da e Šele vsako drugo leto ene in iste ameriške trte v matičnjaku želeno požiahtnimo, ne pa leto za letom. S pomočjo zelene požlahtnitre zadobljens trte mora se tudi bolj na dolgo rezati, ker sicer pričnejo hirati.
Kaj je novega po arstrljskein cesarstva?
Državni zbor sa snide 15. suica. Da bi bilo le kaj boljàe to zasedanje, kakor je bilo jesensko; da se ne bi samo ropotalo in razsajalo v zbornici, ampak kaj vspešnega storilo za ljudstvo! AH odkrito moramo reči, da nt dosti nađe, da bo
„Zdravnik obupuje", opomni i glavo majaje sluga.
Prihodnjega dne obišče gospod Majar zvestega služabnika. Stanovanje istega bilo je ubožno in tesno; hotel je svoje otroke dobro vzgojiti, in v bojo za življenje preostajalo mu ni niČ za gosposki blesk, Snažna ter redna pa je bila vkljub tema soba, v katero je gospa Nagelj nepričakovanega gosta spremila.
Lipe je bil v resnici prav slab. Pri pogledu na svojega gospodarja se poskusi smehljati ter meni, da bo kmalu zopet pri svojem poilu.
,Ne skrbite, Nagelj, Vaše delo bo mej tem vse jedno storjeno. Držite se navodil zdravnikovih in potem počasi okrevajte".
„Ne, ne", odgovori bolnik lahno, „jaz pridem kmalu, pridem že jutri".
„Veste kaj. Nagelj, jaz Vam dam jutri dopust; zabavajte se dobro in ne mislite na delo, dokler se ne čutite dovolj trdnega in močnega".
„O hvala, hvala", odgovori smehljaje Lipe, „to bod« moj prvi praznik, katerega se tolikanj veselim".
Itsj prida. Neméki narodoTci se vedejo r deželnih zborih tiiko pristransko, tako ugrizeno, in vse nemékf^a duha pieSinjfno ljudstvo, Tzlasti dijaètro tako slepo gre za njimi, da bodo poskušali tudi v državni ibornici po starem rogoviliti. Vlada mora skrbeti, da pridobi za resno delo vsaj nekaj treznejňih mož iz nemSke levice.
Nemàke visoke Sole: na Dunaju, v Gradcu, v Inomoatu, v Pragi je nauČni minister zaprl, in bodo odprte fiele 7. Euáca, Tako dolgo so nemèki dijaki rogovilili in motili predavanja — pravijo zato, ker je v Pragi nemškim dijakom prepovedano nositi řepice, v resnici je p» vse njih poèenjanje obrnjeno proti slovanskim dijakom — dokler ni priëlo do tega ministerskega odloka. Pa saj ni j^uda, da fio nemški dijaki tako predizni. Ravnatelj graškega vseuéiliÉča je v Itajerskem deželnem zboru pel tako navdušeno slavospeve nemškemu jeziku in poniževal slovanske jezike, da ekoro ni mogoře, da bi bili dijaki boljèega, pravičnejšega niisljnija o Slovanih. — Slovenskim dijakom se je seveda z zaktjuŽenjfm vieokih řol storila krivica in i^kodft, ker je proti njihovi volji prenehal pouk. Obrnili so se na slovenske driavne in deželne po-elance, da bi j m pripomogli do pravice. V petek je res v hrsni'skem deželnem zboru etavil in utenaeljeval poslantc dr, Majaion predlog: naj se vlada pozove, da kar najhitreje izposluje slovensko VBcuéiiižíe v Ljubljani.
Deželni zbor kranjski je rešil vei proženj raznih Županstev in druètev. JVašim Usmiljenim bratom v Kandiji se je dovolila podpora 8000 gld., kittera se bode plavala v štirih letnih obrokih po 2000 gld, ; šolskim sesirsm v Smihelu se je dalo
Pri odhodu povprašuje gospodar po družbin-skih razmerah.
„Premoženja nimamo nikacega", pripoveduje gospa Nagelj ; vkljub nažej varinosti in marljivosti si nismo mogli ni5 prihraniti".
„VaS najstareji sinko — je štirinajst let star, ni tako?
„Da, gospod Maj&r".
„Naj stopi on na oèetovo mesto, to je glede plače; kajti dela se ni zmožen".
„O gospod--"
Vže pred lelom nameraval stm plačo Vaěegs moža povišati ; toda on me ni nikoli tega opomnil, in tako sem zmiraj zopet na to pozabil. Jaz Vam hodem zaostanek izplačati ukazal".
„Bog Vas blagoslovi —"
„Ne zahvaljujte se za to, har bi vže davnej storiti moral. Vzemite mej tem te-Ie bankovce, da Vam bolezen VaSega moža nobenih druzih skrbi delala ne bode". —
In predno se mu je zamogla presenečena go-ip» zahvaliti, je izginil-
500 gld. podpore. Glede nameravane bolnišnice, za katere zgradbo je v proslavo cesarjev« petdesetletnice podari la goepa Hočevarv Krškem 30 000 gld., se je deželni zt>or zahvalil dobrolnici in «e izrekel, da je pripravljen podpirati zavod ia oskrbeti bolnišnici zdravnifko pomoČ.
Kaj je novega po širokem sretn?
V Parizu se je začela 7. svečana obravnava proti pisatelju Zoli, ki je v nekem pismu razžalil francosko armado. Pri tej pravdi je silno dosti prič. Med njimi je veČ višjih častnikov. Vsa Francija, pa tudi druge dežele pozorno gledajo, kako se vrSi ta pravda, kako se bo koučala. Narod francoski je z veČine proti Zoli, ki drži z Židi in ima za glavnega zagovornika žida Labori.
Glede guvernerja na Kreti se velevlasti še sedaj niso dogovorile. V zadnjem času je Rusija predlagala grškega princa Jurija. Sultan se pa nikakor ni hotel vdati. Rusija je sedaj svoj predlog umaknila, zahteva pa od sultana, naj za guvernerja imenuje moia, ki ni po rodu Turek,
Na Laákem vlada res velikanska revščina. V Siciliji na primer je uboètvo toliko, da z večine otroci ne morejo hoditi po zimi v ^olo, ker nimajo potrebne obleke in so vsi sèsiradani. Lep nauk za vse dežele: kako srečo (I) prinašajo cerkvi sovražni možje, kakor prostozidarji.
Fiâe se aam:
Iz Novega mesia. — Vodnikova slavnost, katero je priredila „Narodna čitalnica" v zvezi z „Dolenjskim pevskim društvom", je bila sijajna v vaakem ozint. Take mnogobrojne udeležbe, take elegance v toaletab,
Ihté hiti ona k svojemu molu in mu pové kako in kaj.
„On je bil od nekedaj nezapopadljiv značaj", áepeče Lipe; „njegovo današnje ravnanje pa je zgolj krščanska ljubezen. Id zraven da mi še dopusti Upam, da bom jutri dovolj trden, da grem na deželo".
„Če prav ne jutri, pa v kratkem".
„Ne jutri je moj praznik; pozneje moram zopet na delo".
„No potrpimo, da vidimo, kaj jutro prinese".
Bilo je žalostno jutro za ubogo družino. Vso noč ležal je bolnik v nezavesti ali pa je blél in le sem in tje se je malo zavedel ; pri vsaki priliki se je z veseljem spomnil obljubljenega praznika. Up na istega polajšal mu je bolečine in zmiraj zahvaljeval se je svojemu gospodarju za to dobroto
„Jutri, Ana, jutri imam praznik, kako srečen — "
Blêjenje pretrgalo je njegove misli; toda kakor hitro se je zavedel, takoj je bil zopet pri istib.
tako živahne zabave, tacega oknaa v okrasitvah p« tuđi ne nahajamo pri vsaki veselici. I. éetvorko je plesalo 36 parov; „besedo",, katero je spretno vodil g. Skalický, 16 parov. Škoda, da sa ni ta lepi narodni plea pri nas bolj udomačil. Rajalo se je do jutra, — Cast gospem garde-damam, katere so ta dan bile bolj izproane kot sicer ter so marsikatero urico primaknile. K splolni veselosti je mnogo pripomogla z vrlim igranjem domaia godba pod vodstvom gosp. Bitscha.
Koncert, kateri se je vráil pred plesom, je podal izbranega užitka, tako da je celo najstrastnejlim plesalcem bil — prekratek. Najzanimivejša toôka — ker novost — so bile „Tri Jenkove pesmi", katere je oglasbil K. Hoffmeister: duhovita, nežna, izrazovita skladba. Pele so ae fino, intatveno in precizno, kar je občinstvo mešanemu zboru priznalo z obilno pohvalo, Hladnikov duet „Pri oknu", sam na sebi lep, je le še pridobil po izbornem predavanji nadih dveh, kot takih priznanih solistov, gdč. Milke Dolenčeve in g. Jurija Kozine. Na burno zahteyanje se je moral dnet ponavljati. Pohvalno je omeniti tudi Dvoržakov „Prstan" ter Cerinov moški zbor „Domu". Moškemu zboru bi želeli veČ grl. Želeti pa je, da poplača vedno tak sijajen vspeh napore predsednika pevskega društva, g. dr. Volčiča ter trud in požrtvovalnost zbora, — soaebno častno naj bodo v tem oziru omenjene naie gospe in gospice pevke.
Iz Rovt na Notranjskem. — Izviren dopis, (Dragi del). — Gospod uredniki „Cesar srce polno je, rado iz ust gre". In tako je danes z menoj. Sprejmite blage volje âe naaledne vrstice, da izvedo dragi Dolenjci, kako se da to in ono kmetijstvu na korist osnovati in delovati. — V zadnjem svojem dopisu iz naših hribovskih Eovt sem omenil novo ustanovljeno „kmetijsko društvo" ; danes pa povem še, da imamo tukaj že tudi pet let „kmetijsko podružnicti". Udov šteje le 25, toda upamo, da bo to število kmalo večje. Odbor t« podružnice je kupil zemljišča toliko, da ima svoj vrt za kmetijsko drevesnico. Za svet smo dali
Ko pa jutranji svit skozi okna posveti, vzdigne se malo.
Jutro je, Ana, in danes je moj praznik. Bila je huda noČ, pa vedel sem, da z jutrom bod« bode bolje. Sli bomo na deželo pod yeliko koâato drevje, kjer smo pred leti tako areini bili. Tam mej zelenjem, cveticami in drobnimi ptiiki nam bode, kakor bi bili zopel mladi".
Na to je vtihnil; zveste mu soproge ihtenje, katera se je nagnila nad umirajoĚega moža, pretrgalo je tihoto. —
„Da, Ana", poine zopet in poprime ^jubez-njivo njeno roko, „mi gremo na sveži zrak in v divno naravo. O, kako me veseli moj praanik! Pojdi, da gremo — in — smo srečni I"
In ubogi Lipe imel je praznik — praznik praznik smrti. Jokaje in ihté obstopijo žena in otroci posteljo. Dan, katerega je bil on reŠen, jim je prinesel le žalost in bňl.
Se marsikateri ubogi Lipe biva tu doli v tej solzni dolini, a tudi njegov praznik ne izostane.
Pilger.
80 glđ., ograjo so napravili ulje dva in pol metra visoko, vea svet prekopal se je tri četrt metra globoko, in na ta prekopan in pognojen svet se je štiri leta sadilo in cepilo sadao drevje, in sicer 4300 dreves, hrulek in jabolk. Ves vrt je sedaj tudi obsejan z jabolčnimi in hruievimi peškami, kjer je bilo kaj praznega prostora.
Prva štiriletna drevesca, Imočoa in dorađčena, dajali smo preteklo jesen svojim udom ia sicer: za »rvo dolžno leto 7 drevesc, za drugo 6, ja tretje 6 n za vlauBka 6, tedaj 22 drevesc. To je bilo veselje n ponos našim kmetovalcem. Kaša drevesnica je vredna sedaj 6—800 gld. In vse se je naredilo s slogo in vstrajnostjo. Večina denarja za to dalo nam je vis. ministerstvo, si, deželni odbor, c. kr, deželna kmetijska družba, kranjska hranilnica in drugi blagi dobrotniki. Dolenjci Še vi tako I
Naái mladi hribovski Kovtarji osnovali so si pred letom dni tudi pevsko društvo z imenom „Planinski glas". To društvd ima namen lepo petje učiti, slabo ponočno petje — vpitje pa zatreti. Fantje se učó po 5 m- na teden. Učé se lepe narodna pa tudi pobožne pesmi čveteroglasno peti. To druátvo ima tudi svojo knjižnico in svoje Časopise, tedaj „bralno društvo". Koliko koristnih in lepih besedi položi učitelj pevo-vodja odrašenira fantom na srce ob pevskih urah. Ker so se fantje pevci že parkrat skazali, da prijetno pojo narodne pesmi v šoli, pobožne pa v cerkvi, j« navdušenje za to društvo splošno. Pevcev imamo sadaj 20, podpornih udoy z 1 krono plačila na leto pa 30. To je hvale vredno,
Marsikaka velika dolenjska vas bi si kaj takega tudi lahko osnovala. Ustanovljenje nas je veljalo 6 gld. Lepo petje je radost za svat I Ker vas poznam, dragi dolenjci, da radi pojete, kar na nogel
O vozni pošti, novi cesti, zimi, letini, mlekarski zadrugi tukaj, bodem sporočil v prihodnji številki.
A. K. S-ûn.
DomaČe vesti.
(t JožefMegllč, duhoven v Barbani v Istri, umrl je po kratki bolezni 5. febr. Pokojni bil je rojen na Brodu fare Šmihelske leta 1855, šolal se je v Novem mestu, ter áel potem v samostan čč. oo, Lazari-Btov v Celje, kjer je bil nekako do leta 1891. Zaradi bolehavbst, ktero si je nakopal s samostanskim strogim življe^em, popustil je samostan, ter sprejel začasno službo duhovna na Ljubnem poleg Brezja na Gorenjskem, in ko je nekoliko ozdravel, službo duhovna v Pomjanu v Istri, kjer je popolno ozdravel, ter bil priljubljen dušni pastir, kajti vse ondotno ljudstvo ga je visoko ČislAlo. Nameraval je tudi ondotno cerkev prezidati in povečati, ter že imel pripravljeno gradivo, kakor apno, opsko les in tudi že nekaj denarja. Bil
bi zidal, daairavno. je drugače namen
e sam silno slabo stanoval, toda Bog 1. Na službeni poti se je močno
prehladil, dobil pljnčnico, ter v nekoliko dneh umrl, — Bil je iskren domoljub in narodnjak, kakor mu ni kmalu enacega. Razvidi se to iz njegove zbirke pea-nij. Če tudi zbirka iz pesniškega stališča ni bila najbolje ocenjena, vendar iz vsake pesmi veje ljubezen do Slovanstva in do ožje domovine. Blag mn spomini (Instalacija) mil. gosp. prošta Dr, Sebasti-jana Elberta vršila se je v nedeljo 13. t, m. kaj slovesno. Prišel je mil. g, proât v petek z odličnim spremstvom ter bil že v Mirni peči po preč. gospoda župniku, županstvu -in âolski mladini pozdravljen. Obilo
V 9v0>]v lastno korist naj zahtevajo in jerrtijcjťi kHpûyaici te take iwirne í^voje.
Najboljše in vsakovrstne

hm
„ trtne škarje, ^ ii
kakor tudi klešče in nože, gumijeve veil in M pluta za cepljenie trt, potem raznovrstne žage, SS nože za fllamoreinice in različaa železnma se dobé pri
Adolf-u Gustin-u,
trgovina i želeinino v Novom mestu in koncea. prodaja razstreliva „janita." (íií-S;

y «vrho Turnoítl obilni tva pred u ićvrcanim! pomrejanji no»im od Mii^ u«d»Tjs to-la obi Ml veno registrováno viritTBiw ïUMnko.
Jedino pravi
BALSAM
(Tmcturaibalíamicaj iz Ifliiarne pri „angelju varhu" In tovarne farmacevtlÉnih preparatov
Â. TMerry-ja v Frenraíli
prl^Hogitoo ■ Blatlnl.
Preaknúsn in potrjeu od ziÍTantvetiib oíijMtey.
N&jitareje, najprlatneje, najreelneje In najoenejfl ljudsko damaůe zdravilo, kl jÉ| uteSI prene In plu6ne bolesti, žeJodfien krú ltd. ter Je vpo-^ rabno notranje In zunanje. V £nak prutuosti je iftpTt&veklca H stektetikaaisrebnio kapico, vli&tero je vtisnjena moja trrdka Il Adolf Thierry, lekarna pri „tneelju vartiu". Vsak J baltaui, kj ue nosi «gorsj stojefe zeleno tiskane varstvene I tnnuike, naj ee odkluui i^ot Citn ceurjo t«m niË yrednejo g punareJbo. Pazi naj se tora) vedno natančno na zeleno ^ varslveno zRiRko, kakor zgorajl Ponarejalo in posnemo-
■	valce mojepa Jedino pravega balzama, kakor tudi prekupoe g niů vrednih pongrejenlli, obolnetvo varajočlh drugili balza-* nov, zasledujem najstrožje sedoljsklm potom na podlagi
■	zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne ilahaja zaloga ir nojega balzana, naj ae naroûl direktno In naslevl: Na Z Hngatjavarha lekarno A, Thlerryja v Pregradi
■	pn ftuQBtee-Slatlnt. 12 mal Ih all 6 dvojnih steklenic M stane Iranku do vsake arstro-ogrske poéme postaje 4 krone, " v Busu« 111 HerœgOTÎno lii niftiib ali (i dvojuib oteklenio a i liruue GO vinarjev. Manj kot 12 majbnib ali 6 ilvojnib
Posestvo naprodaj. Ife^Ií
nut od farne cerkve ima na jirodaj : Lep aadovut vrt, na katerem se pridela lio tiO glii, čistega dobcdka, n;i vrtu je hiâa, pod, kkt, dva svinjaka, li!ev, ćebelnjak, tri njive, na katere se poseje do 7 mernikov žita, hrastov gojzd, v katerem se nagrabi dva voza listja. Posestvo je brez dolga in cenjeno 700 gld. — Več s« izré pri Jožetu Štamcar na Bučki pri fari h. ét. 26. Poáta Bučka.___
Posestvo naprodaj
obstoječe z vsega gospodarskega poslopja, 9 joJiav 401 klft. njiv, 9 johov '207 klft. travnika (stnožeti;, 12 joh. 600 klft. z bukovino in siiirekanii zaraščeneg. gozda, 3 job. 1016 klft. pašnika. Eno uro od fdrut cerkve Št. Vid, cenjeno 1800 gld,, ter se plačuje tudi lahko na obroke. — Več se izvé pri Tereziji Bete v Zatiůini.	138 iî)
sKiklenic se ne rsipoinja. iiazjjošilja se samo proti pred-plaûilo ali pjátneiím puvaelju.
SiS^ Pazi naj ae vedno natanáno na iyorajâno zeleno varstveno inumko, kaiaro nora Dosili v znak pristnosti v»tka etsÁientca,
AdoJi Tiiierry, lekarnar
T Pregradi pri Kogatec ■ Slatini.
i
A i a I i
i
É É É H M
S
É M
Hnalr^ii'iia (cegelnica) je takoj iz proste roke prodati. Ista je v dobrem stanu, uovo nrejena, in je najbližja pri mestu, pol ure od Novomeškega kolodvora. — Već pove lastnica Marija Škrbino.	(28-2)
Tovamisla zaloga ^
II Šivalnih Htrojcv iu biciklov.
'l Ljubljana, Dunajska cesta št. 13.
Í] Ceniki na tahtevanje brstplsSno in Iranko. ^	Zastopnik za Metliko in okolico:

Friderik Skulek v Metliki, (ist-icj


> s«. Sfaeo.
naj liode vsakemu
nova stacnna Z oblačilnim blagom
(37-2)
pri
MEDVEDU
Kovo mesto prej Jan. Surz
Podobarska delavnica Antona Rovška in Frana
v Xovem iiicstii Ljubljanska cetta si 42 pri vhodu iz glavnega trga.


Prečastitim cerkvenim predatojniStvom udano naznanjava, da ava 15. jnnuv«rjn t 1. otvorila v Novem mestu
liF* podobarsíeQ delavaaioo^ ""ifii
katero si dovoljajeva tem potom piiporoČHti.
Ker 3va se v c. kr. strokorni joli za lesno induatrijo v Ljubljani in na potovanju po ávicaraki, Nemški, Ogrski in Slavoniji strokovno temeljito izobrazila, magU budeva iz-vráevati umetniško doTriena dela.
Priporočava ge za izvrševanje vsakovrstnih
od lesa y poljubnem slogu, kipov in svetniških soh od glpsa, ali leseniti, spovednic, kle6al, lec, misijonskih, poljakiln in raznili križev, svetih krlževili potov. SveiSniki za vellkonotno svečo ttd, ae hitro in lepo izdelujejo.
Oltarne skupině od gipsii ali lesa i^e»
izvršujeva kar najnatan&neje po pravilih plastike; istotako križflva pota iz iste tvarine.
Sprejemava tudi popravila starih del.
Cene «o nizke, primerne okusnemu, natančnemu detu. P. n. naročnikom se tudi nariskl na
ogied poiijejo.
2)	Odliiniin «poitovanjem
Anton Uovšek in Fran Clbor.
NoTouMto: UJifaTomji tueditik, lid^iuU, laioíaik In tbitkr J Kr«]lOi
ljudstva ae je k pozdravu sèSlo. Slavoloki, streljanje a topiíi itd., to vse je storilo slavnostni ntia. — Na novomeški kolodvor so Sli naproti zastopniki kolegi-jatnega kapitelja, mestno županstvo, požarna brambt, mestna godba. V dolgi vrsti kočy se je pripeljala gospoda z mil. gosp. prostom v meato, ter cez glavni trg na kapitelj. Ob vrbu stopnic so že priSakovali pod lepim slavolokom mil. gospoda velebí, gosp. c. kr. okr. g avar in drngi dostojanstveniki, društva, áolska mladina z niiteljstvom ter nebrojno ljudstva. Ko so TiSji gospodje mil. gospoda proáta pozdravili, imel je žolarček lep nagovor v vezanej besedi, ter jasno in nmevno govoril. Za njim je isto tako lepo pozdrav govorila áolarica, ter m. g. proátu izročila lep krasen šopek. V cerkvi bil je potem blagoslov z Najsvetej-áim. Cerkev in prostor pred cerkvijo, vse je bilo pre-napolD eno. Nekaj kasneje napravilo je gasilno društvo bak^jado mej sviranjem godba. Vzoren red vladal je vea čas. Ker se je slavnostni obred instalacije izvršil ie v Ljnbljani 6. t. w. toraj je bila minolo nedel o samo pontiflkalna maša. Zbralo se je veliko števi o duhovnov iz vse dekanije, ki so v lepem sprevoda m 1, gosp. prosta v cerkev spremili. Tudi vabljeni gost e «o se zbrali v cerkvi. Ljudstva pa je bilo, da se e vse trlo. Pridigo je imel velečastni gospod general-definitor P. Konstantin Lnser, rojen novomeščan. Kaj lep in umeven govor napravil je na zbrano Ijnd-«tvo globok utiB. Pri sv. maši streglo je v bogatih cerkvenih oblekah toliko duhovnih gospodov, kakor jih tukaj že dolgo nismo videli. Petje na kom bilo je krasno, visoki slovesnosti primerno. In tako se je tndi to sveto dejanje veličastno izvrSilo in bo ugoden in trajen spomin na sprejem novega-mil. goap. prosta, kterega nam Bog dolgo ohrani v duševno in gmotno korist. — K opoldanskem, dvora vrednem obedu zbralo se je kaj mnogo duhovnih in svetnih dostojanstvenikov iz mesta in okolice, ter tndi iz Ljubljane. Govorniki, kterih je bilo mnogo, so v svojih kratkih na-pitnicah, rekel bi, tekmovali v svojih govorniških in duševnih zmožnostih. Dal Bog, da bi se izrečene želje tudi vse do cela izvrševale.
(Dolenjsko peTsko društvo) in šola Glasbene Matice v Novem mestu nameravata s pripomočjo učiteljev Glasbene Matice iz Ljubljane še pred spomladanskim koncertom prirediti dva posebna koncerta, in sicer v saboto 5. sušca in v nedeljo 3. aprila t, 1. — Na vsporedn so krasne tofike za klavir, gosli in eelo od Dvoraka, Mendelsohna, narodne pesmi za meSan zbor na novo harmonizované od J. čeřina in M. Hu-bada itd. — Sedeži za oba koncerta skupaj bodo_ primemo mnogo ceneji kakor za en sam koncert in sicer : I. Za Člane Dolenjskega pevskega društva ali Glasbene Matice sedež v prvih petih vrstah : za oba koncerta 1 gld. 50 kr., za en koncert 1 gld, ; sedež od «■vrste dalje Igld,, za en koncert 70 kr. II. Za nečlane: sedež v prvih 5 vrstah za oba koncerta 3 gld. ; M en koncert 2 gld.; sedež od 6. vrste dalje 2 gld ;
en koncert 1 gld. 40 kr, — Del čistega dohodka je namenjen za dijaško kuhinjo v Novem mestn. — Priglasila na sedeža za oba koncerta se sprejemajo le do 35. t. m. v prodajalni gospoda Josipa Medveda Novem mestu; dotični polni ineaki so vplačati do ▼štetega 2. sušca t. I, sicer bi se na priglasa ne ïûoglo ozirati.
(Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Novem mestu) se bode vršilo v sredo 16. t. m. popoludne od 1. do 2. ure in od 4 do 6. ure popoludne v Narodnem domu pri tleh na desno. — Pouk se pri-
čne 24. t. m. ter bode za klavir in gosli po dvakrat, za petje in teorijo pa enkrat na teden. Za pouk v klavirja in na goslih je 1 gld. 60 kr. učniae vsak mesec, za petje ja ^amo I gld. šolnine na leto. K temu morajo biti starši oziroma skrbniki niencev ćlani Glasbene Matice; dotična letna članarina znaša '2 gld,, za kai- ae pa dobivajo muzikalije Oetos krasna rica z več kot 80 pesmami za možki zbor.) — Petje se namerava poučevati v štirih oddelkih, ločeno za deklice i dečke ter odrasle ženske i možke. — Kedor se ni poučeval še v godbi, mora priti tudi sam k Ti>i-sovanju, da se poskusi njegov posluh. — Prve mesece se ne more noben učenec oprostiti učnine, dok se ne pokaže njegova pridnost in sposobnost za godbo.
Šolsko upravniStvo „Glasbene Matice".
(V bolnišnico Usmiljenih bratov v Kan-diji pri Novem mestu) sprejelo se je meseca januarija 65 bolnikov, koncem preteklega leta jih je ostalo 37, skupaj 103. Od teh se jih je ozdravilo 50; zboljSalo 12; neozdravljeni bili so 3- Umrli 80 4, in sicer eden valed vnetja prane mrene, dva vsleđ frćnf hib« in eden vsied ciroze v jetrih. V oskrbovanji ostalo jih je 33. Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom preteklega meseca 1123.
(Okrajna posojilnica v Mokronogu) ima svoj letni občni zbor daé 16. svečana (v sredo popoludne ob a. uri) v šolskem poslopju v Mokronogu z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor ravnatelja.
2.	Račun načelstva in poročilo računskih pregledoval-cev in nadzornikóv. 3. Volitev načelstva in nadzornikov. 4. Kaidelitev čistega dobička. 6. Nasveti. — Opomba. Ako bi ta zbor (ob 8. uri) ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.	Načelstuo.
(Zlobne roke) so napravile na kapiteljskem hribu veliko škode pri novih nasadih. Srce boli človeka, ko vidi, kako so narezana debla pri kostanjevih drevesih in kako so se lepo nasajene smrečice popalile s tem, da so neznani zlikovci požigali travo. To je že odvečl kar dela običajno naša mladina. Tako škodo 1 Prosimo nujno, da se v tem oziru po svojih predpostavljenih primemo poduSaje. Kdor pa zaloti dečke pri takem dela, naj jih naznani, da ae ostra kazniyejo.
(Iz Metlike.) Na svečenski aomenj je bilo 1800 goveje živine in 250 prašičev prignano. Cena je bila prav nizka in malo knpcev, za prihodnji so-menj vabijo se kupci.
(Vabilo.) Okrajna posojilnica v Krškem i i a v nedeljo 27. marca t. . svoj občni zbor ob 11. un dopoldne s sledečim dnevnim redom : 1. Potrjenje letnega računa, 2. izvolitev načelstva in nadzorstva,
3.	nasveti Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, razpisuje se ob enem drugi občni zbor ob polu 12. ui kateri sme brezpogojno sklepati.	NaČelstvo.
(Vabilo) k občnemu zboru slovenske posojii-nice v St. Jerneji na Dolenjskem, ki bode dne 27. fe-bruvarja 1898. leta o polu četrti uri popoldne v šoi-skem poslopji. — Dnevni red : 1. Nagovor načelBtv.i. 9. Račun načelstva in poročilo nadzornika. 3. Volite? načelstva in nadzornika. 4. Nasveti.
V Šent-Jerneji dne 2. februvarija 1898.
Načelfltvo.
(Občni zbor „Slovenskega čebelarskega društva") se je vrSÛ 24. dné januvarja v pisarni kmetijske družbe v Ljubljani. Občni zbor je izvolil predsednikom ravnatelja v MarijaniSču, preiast,. gosp. profaaorja dr. Frančiška Lampeta, ^preil-
BCdnikoiD ravnatelja kmetijske diužbe, goep. Qaetava Firea, in odbornikom gg. : bogoalovca Rado Grm ovni k a, iebelarja Petra Pavlina is učitelja Fran-£ÍHk« JBojino, Občni zbor je nadalje ckrenil izdajati Btrokovni list „Slovenski čebelar", kterega nrtdniâtvo 8« je poverilo gosp. Eojini, učitelju v Stnaitin« pod âmarao goro. Na predlog gosp. Murze iz Krapjega na Štajerskem, se je odboiu naročilo sestaviti nova drBátvcna pravila, ki bodo omogočila snovanje podružnic „Slovenskega čebelarskega druStva" po Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Pri tej priliki javljamo, da bo vsak nd, ki plača letoino (1 gld), dobival društveni list brezplačno. Odslej naj se vse poâi-Ijatve, tičoče se „Slovensk. čebelarskega drnitva", pošiljajo pod tem naslovom v Lj ubi jaso.
(Prijateljem ptict) Ni še dolgo tega, kar nas je vnemal g. E. Ott, da naj tudi pri nas začnemo ■krbeti za varstvo koristnih ptičev, in danes poročamo t veseljem, da se je pričelo tudi že v Novem mestu delovati v tem smislu. Po blagem prizadavanju gos-pcdičen Ioni KlemenÍiČeve in Toni Robrmann-ove pristopilo je k „avstrijski zvezi prijateljev ptic" do danes že nad 70 članov. Upamo pa, da se to Število le podvoji z oziiom na blagi nnmen tega dinëtva. Ker tičimo sredi zime, pričela je za\ eza ivoje delovanje 6 ttm, da je postavila za sedaj tri mizice za krmljenje ptičev, in sicer na irikladnili mestih ob cesti proti železnici. Ttd se novomeško občinstvo najraje izprehaja, in tukaj je tudi sicer najugodnejša prilika pomagati ubogim ptičkom v Irdi zimi. — Za danes si dovoljujemo opozorili na te mizice vse prijatelje ptic s toplo proSnjo, da blegovolé prilično polagati na to mizico nekoliko ptičje krme. — Zajedno prosimo vse posestnike ladnib vrtov, đa postavljajo tudi sami pripravne mizice za kimljenje ptičkov ob sfdajni trdi zimi. Gotovo jim te strcske povinejo drobni ptički — zlasti seničice — z obiranjem škodni vib mrčes v pribcdnji spomladi. — Eonečno se obračamo sploh do vsih prijateljev ptic in jih vabimo, da pristopajo k novomeški zavezi. V družbi je moč!
(Za I. zasedanje porotnih obravnav,) katere se bodo začele 38. febr. pri tukajšnjem okrožnem scdifčn, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gg.: Gimpelj Fr., pofl. na Gor. Sušicah št. 14; Zaje Tom., pt'S. na Žigmaricah št. 21 ; Poljauec Ant., pos. na Galrovcu št. 9; Strmele Jan., pos. na Hudem št. 6; Kos Jos,, pos. v Stranja Št. 14; Dremelj Ant, pos. Da Leskovcn Št. 7; Dular Jan., pos. na Krtini Št. 2; Tomic Vilh., trg. v Trebnjem št. 21; Zaplatar Ant, pes. na Volčjih njivah st. 12; Zele Mihael, pos. in gostiln, v Podklancn št 21 ; Sever Otm., pos. in župan v Kostanjevici št. 16'; Stefane Franc, pos. na Eatsža št. 23; Kovač Anton, pos. v G. Križu Št 13; Poljanec Jos., poB. in mlinar v St Jerneju št. 52; Pečjak Jos., pos, na Doljnih Poljab št. 4; Dular Jan., pos. iz Rodne it. 17; Kozina Fortunat, pos. iz Sušij št. 6; Kune Avgust, trgovec v Črnomlju št 56; Picek Franc, po», v Ribnici št 72; Bučar Jos., pos. in usnjar v St. Jerneju Št. 66; Pubek Janko, pos. in trgovec v Črnomlja št 7; Sknbic Jos. Mat,, pos. in gostiln, v ČmomŮu it 133; Bukovec Jan., poa na Mrzli luži it. 1 ; Kulovec Franc, pos. na Gor. Susicah št. 9 ; Marušič Alojz, poa. iz Del. Radelj št 9; Treo Jul,, veJepoa. v Mali vasi št 16; Stritar Andrej, pos. v Sv. Križ« St, 58; Rezek Jos., poa. v Bojaiyi vasi st 41; Dolinar Franc, pos, v Vel. dolini št 4; Fabjan fran«, pos, iz Dol. Gradiš št, 4 ; Pintar Jak,, pos. v
na Mal. Pudlogu st 12; Fifolt J., pos. na Golobinjekn št. 8; Zalokar Kar,, trg. v Pricerkvi; Lušina Ant, pos. v Beli cerkvi Št 15; Grzin Janko, poa. v Mibeiji vasi Št 7 ; Jaklič J., pos. in gostiln, na Koupi ât. 3. — Nadomestnim porctnikom izžrebani so sledeči gg.:: Košíček Jos,, pos. v Novem mestu št 44; Bučar Ant, pos, v Gotni vasi it 41; Mehora Jos,, pos, in pek v Novem mestu št, 69; Strajnar Jak., pos. v Gotni vasi št, 40; Dular Jan., jos. na Cegelnici št. 7; Bcžič Frsnc, trgovec v Novem mestu st. 91; Zuanc J., pos. in mlinar v Smihelu at 32; Oblak Alf,, trgovec V Novem mestu št 88; Illovsky Lud., pos. in pek v Novem mestu št 100,
(Današnji list) obsega 10 stranij.
(Matične knjige) za leto ]898 so že izišle^ Dobé se za Novo mesto pri poverjenikih gosp. prof. Poljancu, pa tudi v Erajčevi knjigarni.
Rnzue Testi.
*	(Nova bolezen otrok.) Ogerski časopisi poročajo, da ge je začela tem mej ctrcci etrašci« ralez-Ijiva bolezen, ktero zdravniki imerujejo „epidemično otrpnenje tilnika". Bolezen napreduje tako naglo, da umrjo otroci v 8—10 ureh. Znaki nje sO : hud glavobol, nezavest, nemir in ctrpnenje tilnika Bolnik postane Irez vsega zanimanja ter zaspi; zbudi se malo-kteri. Mnogo družin je zgubilo tekom dveh dni po štiri otroke.
*	(Različni črvi) iz cvetličnili lončkov preženejo se na jako priprost, a gotovo vspeěen način r Zdrobi se kakih deset zrelih laikih kostanjev in vlije na-nje liter vode, katero se potem pusti 24 ur na gorkem prostoru stati. Potem vlije se v omenjene lončke navadne vode, in ko se je zemlja v iitih le-te primerno napila, přilije se — po velikosti lončkov — navadno 4 zhčke kostanjeve v( de, Ko je to dovršeno, prikaže se na površju polno črvičkov, kateri so se v lončkih nahajali. Te se potem posname in ugonobi,
(Ohranitev obutala.) Za ljudi, kateri v mokrem vremenu zunaj bedijo, posebno za otroke, ki itlo obiskujejo, je velika dobrota, da imajo nepremočne Čevlje. To se doseže, eko se podplate novih čevljev dobro z lanenim oljem nameže, potem se jib pa na peč ali proti solncu postavi, da se olje vsuši. Tako naj se stori tri- do štirikrat, predno se čevlje obuje. Vrhnje usnje namaže naj se pk sè salátnim oljem; drgniti se mora pa toliko časa, da usnje olje čisto popije. Na ta način pripravljeno obutev tudi sneg ne premoči, razun tega pa tudi dlje trpi.
Darovi za novomeško dijaško kuhinjo.
živil £0 daroTftli v ŽiiKambeiku: Gospa Josipina Vehovec, poseslnica tri meruike koruze, 1 mernik je^prtnjb; gogpod Ivan Vehuvet, znpan v Žužemberkn: moko iz tr^li mernikov tijde, mernik ližola in mernik je^nreigR.; gosp. Jaknb Đereani, posestnik itd. v Žužemberku: mernit pšenice, mernik ajde, mernik péen» (kaíe), mernik jeSpreiya, vreCo krompirja in Joneo mneti. — V denarju so darov&li v Žužemberku 33 gld. 30 kr. iijedeii dobrotniki; Gg. Jožef Žmavec 1 gld.j Belioveuhitz, potavalec I gW.; Ivan Štrncelj, svétnik Zgld,; Anton Polanc a Krke 1 gUl. 60 kr,; Janez Koniina iz Gorenje vasi	Kari Zavodnik 2g]d.; Jo*
«ip Javomik, ŽajnaĎgltí.; Mat, Bežan, not.nrlgld,; Janez Jerie, poeeitnik 1 gld. ; J. Modic, pofi. 1 gld, ; Jo«. Cerk, davkar 1 gld. ; Franc Žlajpah 60 kr, ; Job. Pehani 1 gld, j Fran Peliani 1 gld, ; Franc VVal and Igld.; Franc Koncilija, naduS, 1 gld,; Amalija Eonulija, učiteljica 1 gld, ; Ivan Eniner, liiiitelj Ë0 kr. ; Anton Milave, posestnik ] gld,; BudolI PoS, trgoyec 50 kr.; neimenovana 30 kr. ; Mihael Tnviiar, dekan4gl,; Ivan Jereb, kapi., 1 Henrik PovSe, kapi. 2 gld.
Gotpnd Adolf Guatin it Novega mestn 10 kilogi. grnlu; ■gosp. 8im. Bergant, oíja; goip. svetnik I, Kinsky 3gld,; slavna ^Glasbena Matica" v Ljnbljani 16 glii. ; gjapa Vojaka 2 glđ.; dobrotniki iz Mesta in Kauđije 3t gld. 06 kr. | gosp. župnik Martin Poljak 2glđ,; g. Fr. JerííÉ, žapnik v p. 2gld.; gospodje dnbovni in dolenjakega Šant-Vida 10 gld. ; gospod dekan Nagode 10 gld ; g. kapi, Ànton Mlakar 6 gld ; Neimenovan duboven 10 gl.
Bog povrni plemenitim dobrotnikom tako obile darove, ki eo podpisanemu pomagali, da je poravnal velike troske, ki «o eadi^i ilas narasli.
Z Teadim srcem pa poroSam, da so se podpirani dijaki «ploh »kazali ob koncTt semestra podpore vredni. Med dvajset polpiranimi i viSe gimnazije nima nobeden dvojke, pa£ pa trije odliko. Na nižji gimnaziji je dijakov hodilo v dijaško kuhinjo oJ-liĚnih G, prvi red jih je dobilo 23, drugi red pa 9, Pri dveb je bil Tarok nepovnljnega izida dolga bolezen, Stiiji bodo v (Irngem polletjn hrez dvora» dvojko popravili, trem pa se je daljna podpor» odpovedala.
Dr, Jos. Marinko.
Preklic!
Jas France Kepa v Spod. ZabnkOTji it. 8 obžalujem, da sem dne 30. prosinot 1898 pri tntina vBiezovici dolžil Antona Finca, poaeitnfka t Zg^or. Mokronogu ât. Il, đa mi je on ukral iz zaprte moj« omare en desetak, po pomoti «em pogrešal ta clesotak In toraj po krivem doliil Antona Finca tatvin«. Jaz njega prosim jamo odpnjčenja in iqavljaai, đa je mož-poátenjak.
V Mokronogu, 10. irečana 1898. (61)	Franc Kepa.
Hazglas!
Bogu VaemogiíSnamu je dopadlo, preĚastitega gospoda
duhovna T Pomjaau v Istri,
po kratki bolezni, prevtdenega e svetiooi zakramenti, dné 6. febravarija t. 1. v starosti 42. let, k sebi v boljSe življenje poklicati.
Pogreb je bil 7. februvarija na ondotnem pokopal ilin.
Blagega ranjcega v blagi spomin in poboîno molitev toplo priporočajo
(60)	Žalujoti ostali.
Zithyala in prošnja.
Kakor vlansko leto, tako je tudi to leto darovalo slavno Županstvo tukajšnje lepi znesek 100 goldinarjev, za poplaCilo dolga, kterega ima še plaSati podrniiaiea sv, Nikolaja na Gor-iancih. Podpisano cerkveno piedatojništvo si iteje v dolžnost, da tem potom n^prisrSnejo zahvalo izreka slav. ât. Jemejskemu s^panstvu za ta obilni dar, ter prosi Boga, da bi Se veliko dobrotnikov obudil, kteri bi pomagali poplačati le ostali dolg 1435 gl.
Predstojnistvo cerkv- podruž. Sv. Nikolaja na Gorjancih,
dne 10. februvarija leta 1898, Ant Fettich-Franktieim, župnik, ianez Turk, kljnfar,	Martin Turk, kljuiar.
Poslano.
Podpisanec sem 8. grudna. 1897 t javnem lokalu brez povoda žalil tukajšnjega Fr. Mlakarja z žaljivimi priimki in vedenjem.
Ker ta svoj íin zelo obžalujem, prekličem svoje nepremiiljene liesede ter dajem tem potom omenjenemu javno zadoščenje.
V Št. Rupertu, dne 12, januvarja 1898.
_A, TT.
Posestvo naprodaj. řepTotříŽ!
Wet, hlev, svinjak, kozolc (toplar), vodnjak in njivo. VçVpové Andrej Kolman v Gotnt vaal St. 48.
Dvoje lepili posestev
daj, in Hicer jedno na Raki, drugo na Gmajni. — Već pové LekSe, poaestnik na Raki.	(23-3)
Okrajna bolnlsna blagajna v Novem mastu naznanja, da le bode vršil nje
v nedeljo dne 6. marca 1898 dopoldan ob 10. uri v dvorani kat. rokod. društva v Novem mestu
s slede&tm dnevnim redom :
1.	Foro&ilo g. načelnika o blagajmíkem deloranjii r
upravnem latu 1897.
2.	Poročilo blagajnika o denarnem gibanja io blagsj-
nem stanju koncem leta 1897.
3.	Prosti nasveti in predlogi.
4.	D J polnilna volitev enega žlana v naSelniitTO.
5.	Volitev žestih novih članov v nadzorovalni ods^k,
6.	Volitev petih novih članov t razaodiSče.
K zborovanja se vabijo g{. ilani delodajalci ÎB delojemalci političnega okraja Novo mesto.
Okrajna bolnišna blagajna v Novem mestu,
dné 16. februvarja 1898. (Ď3-1)	Nafelnik:
Simon pl. SladoTl^.
Hazglas.
Posojilnica v Črnomljl, registrovasa »druga % neomejeno zavezo, ima svoj
dne 20. februvarija 11. ob 3. uri popoldne y pOBojlloiËnl sobi.
Dnevni red: 1. Poročilo ravnatelja.
Predlaganje račnna za 1897 in sklepaiye o razdelitvi čistega dobička in remaneraeije načelstv«. Volitev načelstva in računskih pregledovalcer xa prihodnjo dveletno dobo. 4. Eazgovor in sklepanje o porabi nov« hiífe. B. Nasveti.
9.
3.
Zadružnike vljudno vabi
(31-2)
Načelstvo.
]ve parcele pda in delež m ne
o	o I
v Gotni vasi, last gospe pl. Picbt^nau, je iz piost« roke na prodaj ter bo ponudbe staviti pri c, kr. notarju gosp. Dr. Alb. Pozniku.	t)
T pr&T lepem in ztaní ïr^i Da Doleiuskem!
âe nova in prostOTna, hjSa, ležefft ob cesti, z dveœi kleti ter z vBcm goBpodarekim poslopjem, s hlevom za govedo, svinja-hom in podom, vse v najboljšem stann, je pod ngodniniitii pogoji mft pTođ«j.
Hi§a pTÎpmna js za gostilno, trgovino ali pa za kakovi drugi obrt, — Zraven spada lep goïd (12 joliov), njiva, zeliSki in sadni vrt. — Oddaljeno je posestvo komaj pet minut oi žnpn. eerkve in sodnijje ter deset minnt od postaje. — NatenEneje iivé •e pn lastnici gospej Apoloni)! Lužar v ZattËlnl na Bulenskem.
Dobre tri orale gojzđa,
y katerem se naha a yeCinoma fcukovina, na prodaj je v oteini Poljanie pri Toplicah. Cena je 300 gld. Pripomniti je, da križajo gozd tri pota, toraj je jako pripravno za les izpeljayatj. — Več pove laatn k Franjo HÔtiigmann, dimnikar in hiáni posestnik v Novem mestu.
Na tl-pnilni lliï^»	"P®"^®» obstoječa
il d proudj IllSd iz petih sob, treh kleti
in hleva. Vse je v dobrem stanu. Zraven Bta tudi
dva vrta, gozd in polje. Hiša je pripravna za kaki
obrt, gostilno, mesarijo ali uanjarijo. Na Željo se tudi
lahko dobi Se ena hiia araven. — Veft ae izvé pri
Franc Preskarju na PodhorStu fara Mirna peč. (33-2)
Popolno posestvo îiiiMsri-
pimi njivami, travniki in hosto je iz proste roke na prodaj. Vseje v dobrem stana in se nahaja v RenuSah fara Swihel pri Novem mestu eno uro od železnične postaje. — Več pové lastnica Mica Kovačič, Renuše fara Šmíhel pri Novem mestu.	r^o -2)
Pn«p<îtvn «i llîïSn îb pripravnim gospođar-ITOSeMiVU h 1US>U skim poslopjem, njivami
in travniki je na Vrhu fare Šmihelake iz proste roke na proda. Vse se nahaja v dobrem stanu, — Već pove Ustnik Jsnez Šmajdek Petane, Smihel pri Novem mestu.
Lepo posestvo,
îcope, kjer se nahaja gostilna in prodajalna, je dne 1. aprila v najem oddati. Več se izve ravno tam.
f^oT^Alr	sprejme se v poduk,
iřCl^CH, bjer bo u4il kovaški in kijuiarski sbrt, pri Antonu Darovic na Doienji Straži. (21-3)
Trgovskega ucenca K? ima'^ÎÎ
»f^lje do trgovske obrti in da razume vsaj nekoliko jii^mákega jezika in pisave, star 14 do 15 let, sprej-m em v trgovino mešanega biaga. Jakob Šega, Škocjan pr) Mokronogu.	(4g~i)
l^rtCOC+iTi^ na dobri priliki, deset minut od fare 1_ U^tî»t*U	in pol nre od Novega mesta
(iVistoječe iz hiše v dya konca, z vsem gospodarskim poslopjem, njiv, treh travnikov in hoste, je iz proste roke, po nizki ceni, po dogovoru tudi na obroke na prodaj. — Več pové posestnik Jože Gulič, v Regerči vasi št. 12, pri Novem meatu.	(40—i)
Lepa obokana klet j«
Iz gozdne drevesnice v Beršlinu pri Rudolfovent
se bode oddalo letos spomladi sledeče sadike:
400.000 aictnih krepkih smrek; 400.000 2 „ mticesnoT; 130.000 2 „ črnih borovcev; mm 2 „ „ jelš; lO.tHK) 2 „ iimeriških borovcev.
Sadike se bodo prodajale v drevesnici ali p», primerno zavite in postavljene na pošto ali železnično-postajo in sicer: smreke, mecesni in 6rni borovci p» i gid. 50 kr., črne jelše in ameriški borovci po 2 gid za tisoč (1000) komadov.
Pismena ali nstmena naročila za te sadike spreja-ma C. kr. okrajno glavarstvo y Kudolfovem, Krškem in Črnomlju, podpisano C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo T Endolfovem in pa c. kr. gozdar v Radolfovem, Krškem in Črnomlju do konca marca Í898, pri kterih se morajo naročena drevesca proti potrdilu takoj plačati.
C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfovem^
dné 24. januvarija 1898.	(36-2>
mizarski mojster v Novem mestu.
Slav. občinstvu in preč. duhovščini uljudno naznanjam, da sem se prese il iz Ljubljane v Novo mesto, kjer bodem sedaj izvrševal
Ysa I niizarsii stroki spadajoča dela.
Izdeluje se a pomočjo strojev solidno in po ceni, Zs. obilna naroČila se najvljudneje priporočam. (44-2)
!!
!!
dati v Novem mestu 61157.
jemnino koj od-(2-4)
Trgovski uĚenec, kateri je že bil dva in pol leta v prodajalni, bi rad prišel h kakemu trgovcu. — Izurjen je v manufakturnem in špecerijskem. — Naslov: Poste restante 2327. Rudolfovo.	(4?)
TkrtXrtlT- kateri ima veselje do pekovskega obrt» i^et^OH, jn je 15—16 let star ter lepega vedenja, iprejme se takoj v poduk. — Kje pové vredniitvo tega lista._(143-14)
IT/w^Q/ÍTií/ta popolnoma v dobrem stanu, na-Jl-UVtlLlllCil, rejeua na vodi Krki se da y najem. Več se izvé pri Janezu Klincu na Dvoru,
Kdor Hi želi
lepega ter žlahtnega sadnega drevja,
kakor: jaboiiSnega, hruškovega ter orehovega, naročiti si ga zamore že zdaj za prihodnjo spomlad pri vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu-
Jablane stanejo po kakovosti debel 20, 25 do 30 kr. jedno. — Hruške po 20 do 40 kr. jedna. — Orehi po 20 do 25 kr.