Osebne vesti. 50 let naš naročnik. Janez Rižner, že blizu 80 let etar, doma v Gajevcih, je že 50 let naš stalen naročnik, to je od leta I."?S6. Ob tej priliki moramo temu zvestemu čianu iskreno častitati, posebno še, ker nam je ob tej priliki poslal tako lepo pisino. V pismu nam sporoča, da izraža listu priznanje in zahvalo za zvestobo, ki jo je list ohranil slovenskemu katoliškemu prepričanju ter ni klonil niti v najhujših časih. Isto moramo tudi rni njemu reči! To so veai, ki jih ne more nihče uničiti! Naj živijo posnemovalci Janeza Rišnerja! Znameniti slovenski kimrg uirul. Celi Sloveniji dobro znani ljubljanski kirurg g. Edo Šlajmer je umrl v starcsti 71 let. Nesreče. SmrLnjenega so našli na travniku v Jelenčah pri Jarenini 601etnega neziianega berača. Nevarna poškodba vsled strešnega plaza. 29ietni Jožef Valentan, uslušben pri lesnem trgovcu na Breznu ob Dravi, je bil zaposlen s popravo električne napeljave na strehi. Naenkrat se je sprožil s strehe sneg. Plaz je potegnil Valentana mladi Koželj je tekel za vlakom. Pri skoku v voz mu je spodrknilo, padel je pod vlak, ki mu je zdrobil levo nogo in roko tako, da so mu ju morali odrezati po prepeljavi v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Občutna železniška nesreča. V Ljubljapi se je zgodila na prelazu brez zatvornic huda železniška nesreča. 251etni hlapec Karel Šketelj, uslužben pri prevozniku g. Antonu Lemutu, je peljal čez železniški prelaz s parom konj dve prazni gramozni trugi. Šketelj je opazil prihajajoči železniški stroj prepozno in je prišlo do usodepolnega trčenja. Stroj je voz razbil na dvoje. Voznik je padel pod stroj, ki mu je odirgal desrso nogo nad kolenom in jo vrgel daleč proe. Enemu konju je odbilo glavo, drugega je tudi sunek ubil na mestu. Šketljevo stanje je resno. Hnda železniška nesreea na sveti večer. Na božieni večer se je zgodila nedaleč od postaie Grossen-Behringen pri Erfurtu na Nemškem huda železniška nesreea. Vlaki so imeli preccjšnje zamude in so strojevodje voaili hitreje. Na zgoraj omenjenein kraju je zavozil brzovlak v potniškega, ker strojevorlja brzeca ni zapazil znamenja na stroj. Sedem osebnih vagonov je bilo povsem unieenih. Nesreča je zahtevala 32 smrtnih' šrtev, 9 hudo ranjsnih, 7 srechijctežko, 70 lahko ranjemh in dve csebi pogrešajo. Med žrtvami so samo potrriki osebnega vlaka. seboj celih 10 m globoko. Pri padcu na tla si je nalomil hrbtenico in si je poškodoval roke in noge. Ponesrečenega so prepeljali v mariborsko bolnico. Gospodarsko poslopje v plamenih. V Zalogu pri Gotovljah je upepelil ogenj posestniku Posedelu gospodarsko poslopje, ki je bilo polno krme. Živino so rešili. Škoda znaša 400.00 Din. Dva ponesrečenca. V Solčavi je zagrabila mlatilnica 471etno Perpetuo Matijevč za levico in ji je odtrgala 4 prste. V Jezercah pri Vojniku je tlačil slamo v slamoreznico 241etni posestniški sin Srečko Kovač. Stroj ga je zagrabil in mu je odrezal desno nogo pod kolenom. Oba hudo ponesrečena so oddali v celjsko bolnišnico. Ob nogo in roko. Na sveti večer se je peljal sin trgovca Koželja iz Mokronoga iz Trebnjega domov. Med potjo je na Mirni izstopil Sn je pomagal nesti prtljaj^o neki učiteljici. Vlak je koj odpeljal in ^Jat-srfie rsovšce Prerokbe ea leto 19E(5. Vremenoslovci napovedujejo za leto 1936 veliko padavin. Že spomlad bodo motili hudi nalivi. Junija in julija se bo deževje raztegnilo na dalje časa. Vreme se bo zboljšalo in ustalilo začetkom jeseni. Računati je z izdatno in ponekod s prav dobro žetvijo. Glede drugih dogodkov trdijo preroki, da bo leto 1936 zelo razburkano. Za Francijo bosta posebno napeta meseca januar, februar in bodoča jesen. Posebnih nesreč ne bo. Abesinsko-itali.ianska vojna bo končana v prvih mesecih 1936. Izgon naših Ijudi iz Avstrije. Obmejni policijski komisarijat v Mariboru je ugotovil, da so izgnali Avstrijci tekom enega meseca v Jugoslavijo 160 oseb na črti Gornja Radgona—Dravograd. Gre po večini za izgon naših delavcev, ki so delali po 20 do 30 let po avstrijskih tovarnah. Poplave na španskem. Severni in zapadni del v Španiji sta v minulem tednu silno trpela vsled poplav. Reki Guadagua in Tromez sta narasli za 3 m in sta poplavili cele pokrajine pri Salamanci. Vodovje je rušilo mostove, hiše, železniške proge, celo pokopališča so trpela, s katerih je odnašala voda kFste z mrtvimi. Poplava je zahtevala precej človeških žrtev. Sneženi viharji so divjali koncem minulega tedna po Združenih ameriških državah in sicer po vzhodnem delu. Nad 1000 ljudi je bilo vsled snega in mraza ob življenje. Najstarejše smuei so izkopali iz močvirja pri Kavrask na severn. Švedskem. Strokovnjaki trdijo, da so smuči stare 4000 let. Skok na 100 m. Pri Hamar na Norveškem gradijo smučarsko skakalnico, s katere bo mogoč skok na 100 m. Eiffelov železni stolp v Parizu bodo razstreliH. Ena največjih znamerxitosti Pariza je bil skozi desetletja železni Eiffelov stolp, s katerega je bilo mogcče radi njegove nekaj sto meterske višine pregledati celo velemesto Pariz. Stolp je bil dograjen leta 1889. Med svetovno vojno je že bil obsojen na smrt, ko so prodrle nemške čete do 120 km pred Pariz. Poraz in umik Nemcev 6b reki Marne 1. 1914 je podaljšal stolpu živl jsnje do sr»omladi leta 1936, ko ga bodo razstreiili, ker je veiika ovira za zračni promet in bi bil za slučaj vojne sov?ra:^nim leto.lom —• kažipot. Cvetje v deceraberskem sflegn. V bližini Paviza občudujejo številni posetniki sadaj v sredini zime cvetoči vrt 8 cvetlicami in z razno zclenjavo. Prancoski jniener Regeauet je napravil krog gredic cementne zide. Skozi cemcntno zidovie je izpeljal vroče vodovode, ki ra?!jrevaio "eml.io. Na zidovju so pritrjene posebne svetilke, ki izžarevaio posebne žarke, ki po nagnali v bu.ino cvetie jar;ode, clalije ' in vse vrr-te sočivia-ter zeler>jave. V Parizu boclo založeni r.a zimo s svešo z?!3njavo in poletnim sadjem. Vtomljeno je bilo v noči v atelilarno g. Kovačiča na Koroški cestf v Mariboru. ^omilec je odnesel aekaj nad 200 Din drobiža, nsn.iato suknjo in dijamant z& rezanje stekla. Napaden, ko so je vračal iz cerkve. V Spodniem Dupleku pri Mariboru je bil na povratu iz cerkve od neznanca napaden 201etni kolarski pornočnik Miha Vogrin. Napadeni je dobil nevarne zabodljaje z nožem. Bridka posledica preobilne pijače. Iz Loč smo prejeli: V našem majhnem kraju ne doživirno bogve kakih dogodkov, pa vendar se je vsaj včasih treba oglasiti v javnosti. Ljubi Bog je naše vinogradnike letos res blagoslovil z obilno vinsko letino. Pa nekateri naši ljudje vse preveč sežejo po kozarcih. Zato je tudi razumljivo, zakaj so tako pogosti pretepi. Zadnji čas je prišlo do spopada v gostilni Kračun s posest. sinom Franc Golob ter s posestnikoma Antpnom Cvahte in Konr. Stermšekom, vsi trije doraa od Sv. Jerneja. Fran Golob je občutno obdelal z nožem navedena posestnika ter družinska očetaj da sta se morala zateči po prvo pomoč k zdravniku Lautnerju v Ločah, sedaj se pa zdravita v mariborski bolnici. Žepar je izinaknil v Mariboru šivilji Sofiji Tomažič iz Spodnje Sv. Kungote ročno torbico, v kateri je imela nekaj nad 200 Din. Radi malenkosti uboj. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah sta se po pitju in petju spopadla 341etni mesarski pomočnik Peter Cuček, ki nima stalnega bivališea, in Lovrenc Kukovec, posestniški sin iz Oseka. Slednji je obležal s prebodenim srcem in je koj izdihnil. Do uboja je prišlo, ker je Kukovčev bratranec Leopoid vrgel Čučeka v sneg in ga po njem povaljr.1. Prijeti ubijalec se izgovarja s siloOranom. Žalostna smrt izzivača. Pri posestniku Štefanu Lepeju v Stopnem pri Makolah je bil na obisku Anton Španinger iz Rač. Na dvorišče k Lepeju je prišel v pijanosti izzivat in klicat na korajžo Franc Babšek iz Stopnega. Lepej je šel iz hiše in vprašal izzivača, kaj da hoče. Babšek je navalil nanj in mu prizadjal na roki 7 cm dolgo rano. Na pomoč je prišel Španinger, katerega je udaril Babšek z ročajem noža po glavi. Ko sta se ruvala Babšek in Španinger, je skočil Lepej v kolarnico in prinesel iz nje dva kola. Oba napadena sta odgnala razsajača po par udarcih z dvorišča v beg. Babšek se je na pobegu radi udarcev onesvestil. Našle so ga ženske, ga zavlekle v Lepejev hlev, a po prepeljavi na dom je umrl vsled počene lobanje. Zopet ena smrtna žrtev preobilne pijače, ki vzame človeku vsako razsodnost. Pozor pred sleparji! V jeseni so se pojavili skoraj po vseh krajih Slovenije neki krošnjarji, ki so z avtom vozili okrog oblačilno blago ter ga razprbdajali za 100 odstotkov dražje kot v domačih trgovinah. S svojo zgovornostjo so mnogo Ijudi premotili ter so jim navadno kamgarn hlačevino (cajg) prodajali za pravi češki kamgarn ter so ubogi nevedneži, ki ne poznajo blaga, utrpeli pri eni obleki škode nad 100 Din. Vsekakor je vsem priporočati, da se v bodoče varujejo ter ne kupujejo oblačilnega blaga od krošnjarjev, ki blago ponujajo po hišah, ampak krijejo potrebo pri domačih trgovcih, kjer ne bodo osleparjeni, kot so biii od neznanih jim čifutskih krošnjarjev. Ubitega so našli na poljski poti pri Novem mestu 271etnega posestnikovega sina Jožefa Erjavca iz Sel pri Ratežu. Radi preobilnega alkohola je prišlo do pretepa. Erjavca je udaril Jožef Šušteršič z ročico po glavi tako hudo, da je obležal nezavesten m je zmrznil na poljski poti. Izpred sodišča. Če pride preveč fantov na svatovanje. V Hruševki pri Kamniku je posetilo ženitovanje pri posestniku Jerneju Toniju kar 30 fantov. Radi neke rjuhe je prišlo med prežarji do prepira in pretepa. Zaklan je obležal Janez Kuhar. Radi uboja je dajal odgovor pred ljubljanskimi sodniki 27. decembra 231etni samski delavec Maks Baloh, doma iz Zg. Tuhinja pri Kamniku. Obtoženi je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev ječe.