Gospodarske stvari. Pripravljajmo si poinešanice ali komposta? Nek cesar je prašal svojega generala, česar da je treba k srečnemu vojskovanju. General mu odgovori 1. denarjev, 2. denaijev in 3. zopet denarjev. Pri gospodarstvu pa, ako hočemo, da veselo in srečno napreduje, je treba 1. gnoja, 2. gnoja in 3. zopet gnoja. Zlasti potrebno je, da gospodarji pri nas začnejo več in bolj skrbeti za mešan gnoj ali kompost. V poduk in spodbujo podanio tukaj svojim bialcem lep sostavek o kompostu iz Gospodarskega Lista v Gorici. Pomešane različne gnojilne tvarine imenujemo kompost. V vsakteri kmetiji se nabaja dovolj za pomešanico sposobnib tvarin in z umno porabo takih snovi in odpadkov zamoiemo pomnožiti gnojni knp in zboljševati našo zemljo. Za pomeaanico rabijo se sledeče tvarino: Zeleni plevel, odpadki slame in klasje na podu, smeti, pomije, pepel, pepelika, lug, ceatno blato, aotuata zemlja, lapor, živalska telesa, dlaka, rogovje, scavnica, sekretnica, kebri, itd. itd. Za napravo pome.anice so toraj porabljire raznovrstne tvaiine, ktere se navadno pogube; če jib pa spravimo na kompostui kup, postanejo koristne in s tem tudi red na dvorišču i. t. d. Ker pridejo na kompostni kup najrazličnije tvarine, ki se različno razkroje, ena bitrejše od druge, tako se s tera veliko dobrega doseže. Močneji snovi podpirajo razkrojenje diugih težko razpadljivib tvaiin. Tako postane zmes, v kteri se dobro pomešajo slabe iu popravijo slabe lastnosti nekterib tvarin z dobriuii snovrai tako, da dobiino gnojilno tvaiino, ki je sposobua za vaako zemljo in za vsaktere rastline. Za napravo komposta zbere se neprodirna zemlja, tedaj kak štirivoglat prostor, na kterem se nakupičujejo razne tvaiine, ali vendar ne više od štirih črevljev. Treba je plastato nakupičiti poaamezue tvarini tako, da so dobro pomešane težko razpadljive tvarine z onimi, ki ae hitio razkrojč. Če imamo le malo živalakih in raatlinakib snovi, rnnogo pozemeljakib tvarin, n. pr. dokaj cestnega blata, ruševja, nanesnine h bajerjev itd., tuoramo takim tvarinam primešati vsaj nekoliko blevskega gnoja, ali, kar je še boljae, sekretnega blata. Spodej kot podlaga se nameče nekoliko vejevja, na to pride plast ruševja, na to zopet blevski gnoj ali sekretnica, potem plast zemlje, zmletih kosti, apna itd. Ko je kup blizo do 4' visok, pokrije se z zemljo nekoliko palcev na debelo. Polivanje komposta z gnojuico pospešuje razkrojenje uakopičenib tvarin. Kolikor bolj so razkrojene tvaiine v kompostu, toliko veCe gnojilne vrednoati bo pomešanica. Tako polivauje mora se ponavljati večkrat, kolikor bolj suhe in težko razpadljive tvarine so na kupu. Krog kupa vreže se plitev jarek, ki mora biti neprodiren, da so v njega stekati morejo tekoči deli kompostnega kupa; kajti ni dobro, da bi spodnje plasti ležale v preobilni mokroti. Tudi moratno skrbeti, posebno ko je vrenje že nekoliko veče, da se ne pogube ali izpuhte iz kupa ubež ljivi redilni^ drobci (plini, gazi) kakor amonijak in diugi. Če so pa v pomešanici lehko razpadljive tvarine, sprstene in zgnoje se že v treh mesecib. Ce so pa v kupu pomešane raznovrstue tvariue, in med temi take, ki se zelo težko razkroje, je tak korapost ae le godeu v enem letu; ta se mora večkrat polivati z gnojnico, in premetati vsaj vsako četrt leto eukrat, da ae vse bolj zmeša in ložej razkroji. Kompost je izvrsten gnoj za travnike, deteljo, krompir, za vinograde in sadno drevje. Rastrosi se ta gnoj pred zimo, če ni popolnoma razkrojen. Sicer se zamoie nametavati tudi krompirju in zeljnatim raatlinam. Pri tej priliki moramo omeniti napravo posebnega komposta za vinograde, za ktere noben gnoj bolj sposobeu ni, kakor ravno kompost. Tukaj mora veljati star pregovor, daj cesarju, kar je cesaijevega, tedaj vinogradu, kar je vinogradovega. Vse, kar vzamemo iz vinograda pri obiezovanju trte, itd., vse to moramo spraviti na kompostni kup, da se tako tvarina razkroji in zopet trtni zemlji povrne kot gnojilna tvarina. V trsju, t. j. v lesu trte, perju, mladikah itd., je veliko kalija, ki je trtam neobbodno potreben živež. Svetujemo tedaj, da si vsak trtorejec napravi poseben kompostni kup blizo vinograda, na kterega spravlja rožje, listje, kakor tudi drugo zeleno vejevje, n. pr. jelsevje. Tem tvavinam se more primešati listja, če treba tudi laporja, nekoliko apna, posebno pepela in pepeluške, ker trta potrebuje mnogo kalija; ravno tako bo na ta kompost in kup prinesel nekoliko zmletib kosti, ker tudi fosforova kiselina dokaj služi trtam. Koliko kompostne tvarine je treba za oral, to določujete dobrota in vrednost gnojilnib tvarin v pomešanici, kakor tudi to, kako se je tvarina sprsteuela v kupu. Umen knuetovalec naj tedaj pazi na vse take tvarine, kteie se sicer pogubijo, porabljene pa zdatno pomnože gnojni kup, in s tem blagostanje gospodarja. Nekaj o najimenitnejših sortah detelje. (Konec.) 3. Esparseta ali turška detelja (Hedysarum anobrychis). Ta je dosti manj izbircna in manj zahteva od zemlje in od kmetovalca, kakor lucerna. Raste tudi še v mrzlejšem podnebju in skoraj bi se moglo re5i, da je poklicana v krajih, kteri od narave niso preve5 dobrotljivo in prijazno preskrbljeni, kraljico med krminami, t. j. lucerno, nadomestovati. Esparseta še v visočini od 3000 Srevljev nad morsko gladino prav lepo raste iu obrodi, kakor to sijajni izgledi po raznih krajib severnega Neinškega spričujejo. Z lucerno ima tndi to lastnost, da jej mokrota škoduje in da jej solnSnate viseče njive najbolj ugajajo. Če je tudi zgornja plast proti dnu zemljišSa ni5 druga, kakor sam kremen in drobno kamenje, se vendar esparseta dobro raste; kajti jene koreuine so podobne marljivini rudokopom, kteri po zemlji rijejo in skrite jene zaklade na dan in v korist spravljajo. Ona je rastlina apnena, kteri se nioia, 5e zemlja uima apna v sebi, z apnom ali gipsom potrositi. Vrb tega se dobro izplaSa, ako se jej z gnojnico ali prstjo ali pa z neplevelnatim mešanim gnojem pognoji. Seje se tudi v spomladi s kakini pokrivaluim sadežem n. pr. z ovsem in sieer tako za časa, kolikor le mogoče, da jej še zimska vlaga do popolnega razvitka pomaga. Na ugodni zemlji ostane tuiška detelja 12—15 let rodovitna in daje na oral 30—45 centov izvrstnega sena, ktero je, kar se redivne mo5i ti5e, nepresegljivo. Pii konjih skoraj oves nadomestuje. Tudi pri odrejevanju mlade živine se esparseta visoko obrajta. Drugokrat jo kositi, posebno v visokib in severnih legah ne kaže. Boljše je, da se ovce ali goveda na njo past zaganjajo, ker paša za to živino je izvrstna. Piezreti se še dalje ne sme, da je dišeei cvet esparsete za naše marljive bu5elice izvrstua paša, na ktero v daljne kraje hitijo in obilno medu na njej nabiiajo. Ko bodete luceina in esparseta, te najizvrstnejši rastlini napredovalnega piidelovanja krmin, pri kmetovalcih se prav udorua5ile, potem se ne bode ve5 treba bati, da bi jim morala živina stradati in blagostanje naših kmetijstev 8e bode znatno povzdignilo. Gruška v jabelčno drevo *) cepljena sicer raste, ali jena rast je klaverna in nevesela. Taka cepika ostane svoje žive dni pravi spak. Le jednaka plemena se rada sprejemajo in veselo zaraščajo, jabljana z jabljano, gruška z gruško itd. V nekterib redkih primerlejih se res tudi nejednake sorte sprejemajo in zaraščajo, post. gruška z jerebiko, jablana z grusko, gruška z glogom itd. Vendar pa je vse to le izjemka. Tako uči slavnoznani sodjerejec Lukas. Sejmovi. 15. novembra v Zdolah, v Rad-  goni, v PoliSanab, na Vrankem. — 16. nov. pri  Novi cerkvi. — 19. nov. v Ljubnu, v Jvnici, pri  sv. Jurju na Pesnici, v Rušab, v Zg. Polskavi, v Slov. Gradcu, pri sv. Jurju pod Tabrom, v Pod- sredi, — 21. nov. v Svetini, pri sv. Jurju na Šav- nici in v Podčetitku. *) Odgovor na prašanje iz Zreč. Ured.