Pridelava zrnatih stročnic Pridelava zrnatih stročnic Urednika: Manfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar Marec, 2022 Naslov Pridelava zrnatih stročnic Izdano Title Production of Grain Legumes Published Maribor, Slovenija, marec, 2022 Urednik Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Editor Silva Grobelnik Mlakar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Recenzija Mario Lešnik (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Review Tončka Jesenko (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije) © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba / University of Maribor, University Press Lektoriranje Besedilo/ text © avtorji in Jakop, Grobelnik Mlakar, 2022 Language editing Mojca Garantini To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna. / This work is Tehnični urednik Jan Perša (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Technical editor licensed under the Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivs 4.0 International License. Anamarija Ačko Hrovat Uporabnikom je dovoljeno reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvir-Oblikovanje ovitka nega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo. Cover designer Anamarija Ačko Hrovat Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno upora-Fotografije na ovitku biti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. Cover photos Manfred Jakop, Anamarija Ačko Hrovat, 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ Ilustracije Illustrations Anamarija Ačko Hrovat, 2022 Založnik Univerza v Mariboru Publihed by Univerzitetna založba Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si, zalozba@um.si Izdajatelj Univerza v Mariboru Publikacija Zrnate stročnice v prehrani je nastala v okviru projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – Issued by Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede pridelava, predelava in uporaba. Projekt sofinancirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in proračun Republike Slovenije. Pivola 10, 2311 Hoče, Slovenija https://www.fkbv.um.si, fkbv@um.si Naslov projekta: Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba Izdaja Edition Prva izdaja Številka ukrepa: 16.2 Vrsta publikacije Publication type E-knjiga Številka razpisa: M16.2_01b Dostopno na Available at https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/143 Številka odločbe: 33117-1002/2018/13 978-961-286-586-3 (pdf) ISBN 978-961-286-587-0 (trda vezava) DOI https://doi.org/10.18690/um.fkbv.6.2022 Cena Price Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika For publisher Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru Citiranje Jakop, M. in Grobelnik Mlakar, S. (ur.). (2022). Pridelava zrnatih stročnic. Maribor: Univerzi-Attribution tetna založba. doi: 10.18690/um.fkbv.6.2022 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 635.65(0.034.2) PRIDELAVA zrnatih stročnic [Elektronski vir] / urednika Manfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar ; [ilustracije Anamarija Ačko Hrovat]. - 1. izd. - Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2022 Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/143 ISBN 978-961-286-586-3 (PDF) doi: 10.18690/um.fkbv.6.2022 COBISS.SI-ID 102663939 KAZALO Gnojenje Z dušikom 32 Gnojenje s fosforjem in kalijem 34 Gnojenje Z ostalimi hranili 34 inokulacija semena 37 Predgovor 1 Miha Slapnik (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) doc. dr. Darja Kocjan-Ačko (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) Soja 3 doc. dr. Marko Flajšman (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) Zakaj postaja soja tradicionalna poljščina v kolobarju? 3 dejavniki uspešne inokulacije in veZave dušika 37 viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) iZkušnje Z inokulacijo semena na kmetijah Grubič in kure v letih 2019 do 2021 39 doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) asist. Urška Lisec (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) pomen iZbire medvrstne raZdalje pri setvi soje 43 Miha Slapnik (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) rastne Zahteve in kolobar 7 doc. dr. Darja Kocjan-Ačko (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) doc. dr. Marko Flajšman (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) naše iZkušnje pri iZbiri medvrstne raZdalje 43 asist. Urška Lisec (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) mehansko Zatiranje plevelov v soji 47 rastne Zahteve 7 viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) kolobar 9 doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) osnovna in predsetvena priprava tal 13 asist. Urška Lisec (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) dejavniki uspešneGa mehanskeGa Zatiranja plevelov 47 doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) iZkušnje pri mehanskem Zatiranju plevelov na asist. Urška Lisec (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) kmetiji topolovec in na kmetijskem Gospodarstvu žipo 49 priprava njive Za setev Z oranjem 13 inteGrirano varstvo soje pred pleveli 55 priprava njive Za setev breZ oranja 14 dr. Aleš Kolmanič (Kmetijski inštitut Slovenije) sorte soje in priporočila Za iZbor sort 21 najpomembnejše plevelne vrste v soji pri nas 55 dr. Aleš Kolmanič (Kmetijski inštitut Slovenije) inteGrirano varstvo rastlin 57 dolžina rastne dobe in Zrelostne skupine pri soji 23 boleZni in škodljivci soje 65 morfološke lastnosti soje 25 mag. Metka Žerjav (Kmetijski inštitut Slovenije) pridelek soje 27 Glivične boleZni soje 65 Gnojenje soje 31 bakterijske boleZni 71 viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) virusne boleZni 72 asist. Urška Lisec (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) škodljivci v soji 72 6 7 žetev soje in iZGube Zrnja 75 dobra praksa: pridelava visokeGa fižola na doc. dr. Vučajnk, Filip (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) kmetiji leskošek v miGojnicah pri žalcu 99 standardi in certifikati Za dodano vrednost pri trženju soje 79 viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Mateja Strgulec (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije kmetijsko gozdarski zavod Novo Mesto) Marina Koren Dvoršak (Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru) standarda podonavska in evropska soja (standard donau in europe soya) 79 grah 103 standard živila in krma breZ Gso (iscc non Gmo food and feed) 80 Miha Slapnik (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) Gmp+ 80 doc. dr. Darja Kocjan-Ačko (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) doc. dr. Marko Flajšman (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) dobra praksa: pridelava soje 81 rastne Zahteve in setev 103 viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Mateja Strgulec (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije kmetijsko gozdarski zavod Novo Mesto) Gnojenje in inokulacija 104 dobra praksa: pridelava soje na živinorejski kmetiji mohorič iZ trnovske vasi 81 oskrba posevka 105 dobra praksa: pridelava soje na poljedelsko-živinorejskem dobra praksa: pridelava krmneGa Graha Za Zrnje na Gospodarstvu žipo, d o. o., lenart 83 poljedelsko-živinorejski kmetiji lobnik iZ orehove vasi 107 dobra praksa: pridelava strniščne soje na poljedeljsko-Zelenjadarski viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) kmetiji majerič v moškanjcih 85 Mateja Strgulec (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije kmetijsko gozdarski zavod Novo Mesto) dobra praksa: pridelava soje na ekološki kmetiji topolovec iZ veržeja 87 BoB 109 Visoki fižol 89 Miha Slapnik (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) doc. dr. Darja Kocjan-Ačko (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) dr. Barbara Čeh (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije) doc. dr. Marko Flajšman (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) Bojan Čremožnik (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije) rastne Zahteve in setev 110 površine fižola Za Zrnje in pridelek 89 Gnojenje in inokulacija 111 kje poteka pridelava visokeGa fižola? 89 oskrba posevka 111 simbioZa Z bakterijami 89 dobra praksa: kmetije, ki v sloveniji vključujejo v kolobar bob, pridelava visokeGa fižola 91 Ga pridelujejo Za prehrano, krmo živine ali silažo 115 dobra praksa 97 viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Mateja Strgulec (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije kmetijsko gozdarski zavod Novo Mesto) dobra praksa: pridelava laškeGa fižola in koruZe v Združeni setvi na kmetiji jakob v lipovcih 97 Volčji BoB ali lupina 117 dr. Barbara Čeh (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije) Miha Slapnik (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) Bojan Čremožnik (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije) doc. dr. Darja Kocjan-Ačko (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) doc. dr. Marko Flajšman (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) 8 9 rastne Zahteve in setev 117 Gnojenje in inokulacija 118 oskrba posevkov 118 spravilo 119 čičerika 121 doc. dr. Darja Kocjan-Ačko (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) doc. dr. Marko Flajšman (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) rastne Zahteve in setev 121 oskrba posevka 122 spravilo 123 dobra praksa: pridelava čičerike na ekološki kmetiji slavič v vučji vasi 125 viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Mateja Strgulec (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije kmetijsko gozdarski zavod Novo Mesto) leča 127 doc. dr. Darja Kocjan-Ačko (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) doc. dr. Marko Flajšman (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) od iZbire njive do setve 127 spravilo 128 projektni partnerji 131 vodilni partner 131 člani partnerstva 131 iZVleček 133 aBSTraCT 134 Predgovor Pridelovanje rastlin spada med temeljna znanja človeštva. Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju Hrana je temeljna človekova potreba. V razmerah, ko je transport med celinami in državami omejen in dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja so cenovna razmerja na trgu porušena, je za nemoteno oskrbo ključna lokalno pridelana hrana in izdel-narave in okolja so pomembne naloge in izzivi, s katerimi se srečuje rastlinska pridelava. Strokovna mo-ki. S tem pomembno krepimo kmetijsko dejavnost, pridelovalce in predelovalce in hkrati prispevamo nografija Pridelava zrnatih stročnic, ki je nastala ob koncu projekta Inovativno evropsko partnerstvo k ohranjanju narave ter videzu krajine. (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, predstavlja sodobne pristope in dobre prakse pridelave različnih zrnatih stročnic na slovenskih kmetijah, ki upoštevajo postopke in načela, s katerimi Partnerji projekta smo želeli z izbiro vsebin, ki prestavljajo zrnate stročnice kot ene najpomembnejših zmanjšujejo negativne vplive na okolje. členov v kolobarju, spomniti na prednosti za rodovitnost tal in možnosti v uporabi, ki jih ta skupina rastlin prinaša. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo povezali Povečano vključevanje stročnic v kolobar lahko na kmetijah pomembno prispeva k biotski pestrosti na tri ključna področja v beljakovinski verigi – pridelavo, predelavo in uporaba zrnatih stročnic. njivah in zmanjša potrebo po gnojenju rastlin z mineralnimi in organskimi oblikami dušika. Podnebne spremembe, pandemija in trgovinske vojne med velesilami so nas opozorile, da so razmere na trgu Potrebe po stročnicah se na vseh svetovnih trgih povečujejo. Številna predelovalna podjetja, tudi v kmetijskih pridelkov lahko zelo hitro drugačne in iz samoumevne splošne dostopnosti včeraj danes ti Sloveniji, iz leta v leto povečujejo svoje zmogljivosti za mletje in predelavo soje, boba, leče in drugih postanejo skoraj nedosegljivi. Trenutne razmere so številnim spremenile pogled na globalni svet glede stročnic. Povečevanje lokalne oskrbe s primerno dodelavo zrnja in ustreznimi certifikati o vsebnosti pridelave hrane. Mnoge države želijo zmanjšati prehransko odvisnost, zato zmanjšujejo pomen globalneželenih kemičnih snovi, prostosti primesi gensko spremenjenih organizmov, ali pridelano po za-nega in ponovno usmerjajo pogled na lokalne trge. konodaji o ekološki pridelavi, daje v naših pridelovalnih razmerah možnost umestitve soje in drugih zrnatih stročnic kot gospodarsko pomembne skupine rastlin. Na žalost v Sloveniji še nimamo sistema, ki bi povezal potrebe večjih predelovalnih obratov s skupino pridelovalcev v regiji ali državi. Medtem ko razmišljamo, kdo bo povezal verigo od njive do krožnika in zgradil regijske centre za skladiščenje in dodelavo semena, nam Italija, Madžarska, Avstrija in številne druge države pobirajo pomemben vir zas-lužka, ki bi lahko, kot dodana vrednost pridelanega zrnja, ostal znotraj slovenskih meja. Zaradi nepove-zovanja zaostajamo za državami, ki so člene v beljakovinski verigi že vključile v lasten trajnostni razvoj. Dohodki iz kmetijske pridelave so v Sloveniji med najmanjšimi v EU. Mlada generacija kmetov in pod-jetnikov, ki se z veliko poguma lotevajo novih, nekonvencionalnih praks, prinašajo nov način razmišljanja. Njihovi uspehi navdajajo z optimizmom, da se tudi pri nas oblikujejo dobre poslovne priložnosti. Naj bo priročnik Pridelava zrnatih stročnic ob priročnikih Prehrana z zrnatimi stročnicami in Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali podpora pri delu vsem pogumnim in drugačnim ter vir navdiha in pomoči pri iskanju novih priložnosti. Posevek soje v fazi prekrivanja vrst (fotografija: M. Jakop) Manfred Jakop 1 2 pred žetvijo. Za tak način dogovora mora prodajalec Soja NA OBLIKOVANJE ODKUPNE CENE SOJE zagotoviti minimalno količina pridelka, to je vsaj 25 NAJBOLJ VPLIVA GIBANJE CEN SOJE ton. Cena sveže požete soje se v Sloveniji bistveno ne (TUDI KORUZE) NA BOLONJSKI BOR- razlikuje od odkupnih cen v sosednjih državah. ZI, DELNO TUDI PARIŠKI, MEDTEM KO DUNAJSKA BORZA NA OBLIKOVANJE V LETU 2020 SO ZNAŠALE CENE SOJE Zakaj postaja soja tradicionalna poljščina v kolobarju? CENE SOJE NE VPLIVA BISTVENO. OD 300 €/t DO 315 €/t + DDV, KAR VE- LJA ZA CENO ZA ZRNJE Z MANJ KOT 12 Manfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar, Urška Lisec % VLAGE. ZRNJA SOJE Z VEČ KOT 16 % Beljakovine v zrnju soje so po aminokislinski sestavi VLAGE NISO ODKUPOVALI. in prebavljivosti zelo podobne živalskim beljakovi- Na zasedanju Sveta ministrov za kmetijstvo Evropske nam. Od skupne količine beljakovin jih je 70 do 95 % unije leta 2017 je trinajst članic, med njimi tudi Slove- topnih v vodi. Ob beljakovinah in olju vsebuje zrnje Večje razlike v ceni nastanejo kasneje, med letom, ko nija, podpisalo Evropsko deklaracijo o soji (European soje tudi 17 % celuloze in hemiceluloze, 7 % sladkor- prodajajo suho zrnje soje. Nekoliko manjša odkupna Soya Declaration). Cilj deklaracije je vzpodbuditi prija, 5 % prehranskih vlaknin ter približno 6 % pepela. cena soje v Sloveniji je predvsem posledica manjšega delavo soje in drugih stročnic v Evropski uniji (EU) Soja je pomemben vir makro- in mikrohranil, kot so odkupa zrnja. V primeru, da bi se ponudba zrnja v in se tako približati doseganju ciljev OZN za trajno-P, K, Ca, Mn, Zn, Fe in B, ki so nepogrešljiva v člo- Sloveniji povečala, je velika verjetnost, da se bo pove-stni razvoj, zlasti glede izboljšanja svetovne preskrbe veški prehrani. Je vir vitaminov B1, B2, C, D, E, K in čala tudi odkupna cena. s hrano in trajnostne rabe naravnih virov. Eden od provitamina A. pomembnih sklepov, sprejetih med državami podpi- snicami, je povečanje pridelovalnih površin s sojo in V Sloveniji lahko stanje površin, namenjenih pridela- drugimi stročnicami v EU za potrebe živinske krme. vi soje, razdelimo na več obdobij. Do leta 2005 smo Od reforme SKP leta 2013 so se površina s sojo v EU sojo pridelovali zgolj na 30 do 40 ha, v letih od 2005 povečevale in leta 2020 dosegle 4,3 milijone hektarjev. do 2013 na površini od 100 do 280 ha ter leta 2014 Leta 2025 po različnih modelih napovedujejo pove- na 404 ha. Med obdobjem od 2015 do 2017 smo jo čanje pridelava soje na 6 milijonih ha, kar predstavlja zaradi proizvodno vezanih plačil za beljakovinske trikratnik pridelave iz leta 2011. rastline pridelovali na 1.705 do 2.908 ha. Po ukinitvi neposrednih plačil se je pridelava soje ustalila na po- Zrnate stročnice, še posebej soja, imajo pomembno vršinah, velikih od 1.433 do 1.756 ha, v zadnjih štirih vlogo v evropskem kmetijstvu, industriji krmil in ži- letih pa ponovno opažamo rahel trend povečevanja vil. Trenutno Evropa uvozi približno 40 milijonov ton pridelovalnih površin. soje letno, zlasti iz Južne Amerike, zaradi česar je zelo odvisna od ponudbe beljakovin iz tujine. Dejstvo, da Obrat za stiskanja olja iz soje, predelavo sojinih pogač v različne frakcije in sojino moko (Lovilj, Srbija) (fotografija: M. Jakop) beljakovinske rastline pridelujemo le na 3 % evrop- NAJVEČ POVRŠIN S SOJO V SLOVENI- skih njivskih površin, hkrati pa imamo, zlasti v srednji JI SMO IMELI LETA 2017, KO SMO JO in vzhodni Evropi, veliko območij primernih za nji- Soja je že več kot pol stoletja najpomembnejši svetov-S skladiščnimi prostori za sojo in druge stročnice številne kme- PRIDELOVALI NA 2.908 ha, IN PRIDE- tije po Evropi pokrivajo lokalne potrebe živinorejskih kmetij po hovo pridelavo, omogoča veliko možnosti za širitev ni vir rastlinskih beljakovin. Zrelo zrnje soje vsebu-LALI POVPREČNO 2,7 t/ha. beljakovinski krmi (fotografija: M. Jakop) pridelave v prihodnje. Trenutno odkupne cene soje na je povprečno 40 % beljakovin (24 do 55 %) z dobro svetovnih trgih rastejo, prav tako se povečuje povpra- aminokislinsko sestavo in 20 % olja (17 do 24 %) z Trenutno večino pridelane soje v Sloveniji prodamo ševanje. Kljub temu je dejstvo, da se obseg pridelave visoko vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin. V Odkupne cene soje se spreminjajo znotraj leta pride- v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, na Madžarsko in v Srbijo. soje povečuje bolj v Braziliji kot Evropi in povpraše- letu 2018 je sojino olje predstavljalo 60,9 % vsega ra-lave in med leti. Večji pridelovalci se v primeru dob- Prodaja slovenske soje v tujino je posledica še neraz-vanje po njej prav tako. stlinskega olja na svetu. re cene odločajo za terminsko prodajo, ki poteka že vitega povpraševanja po gensko nespremenjeni soji v 3 4 mešalnicah krmil ali v živilsko-predelovalni industriji Europe Soya) v Evropi, na svetovni ravni predvsem VIrI IN LITErATUrA takoj po žetvi. Slednji iščejo le suho, uvoženo zrnje certifikat ISCC, ProTerra in GMP+. Določen napre-soje. Vzpostavitev ustreznega mehanizma povezave dek v živinoreji lahko prinesejo nove selekcije krmnih celotne beljakovinske verige bi lahko stanje zelo hitro sort, ki ne potrebujejo termične obdelave. spremenila. Abdelghany, A. M., Zhang, S., Azam, M., Shaibu, A. S., Feng, Y., Qi, J., Li, Y., Tian, Y., Hong, H., Li, B. in Sun, J. (2020). Natural Variation in Fatty Acid Composition of Diverse World Soybean Germplasms Grown in China. Agronomy, 10(1), 24. https://www. mdpi.com/2073-4395/10/1/24 V LETU 2021 SO SE CENE SOJE GIBALE Association Donau Soja. (b. d.). Europe Soya Declaration. https://www.donausoja.org/en/about-us/the-association/europe-soya- OD 420 €/t DO 600 €/t + DDV, ZA VEČJE declaration/ KOLIČINE POŽETE SOJE TUDI 700 €/t. Association Donau Soja. (b. d.). Market information & Statistics. https://www.donausoja.org/en/about-us/news/market-statistics/ ZRNJA SOJE Z VEČ KOT 13 % VLAGE V market-information/ TEM LETU NISO ODKUPOVALI. Bavec, F., Grobelnik Mlakar, S., Jakop, M., Kocjan Ačko, D., Kolmanič, A., romih, N., ribarič-Lasnik, C. in Šantavec, I. (2017). Končno poročilo CRP Soja (V4-1407). Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Vključitev soje v tradicionalni poljedelski kolobar na Cefetra. (b. d.). ProTerra Standard (non-GMO). https://www.certifiedsoya.com/proterra/ živinorejski kmetiji bi povečala biotsko pestrost na Čobanović, L. (2004). Soja. V Priručnik za kontrolu kvaliteta: pšenica, ječam, kukuruz, soja, suncokret, šećerna repa (str. 113–121). Tiski cvet. njivah, sočasno bi na živinorejskih kmetijah soja do- polnila krmne obroke z lastno beljakovinsko krmo. EIP projekt »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba«. http://zrnatestrocnice.um.si/ Za povečanje samooskrbe z beljakovinsko krmo bi Gawęda, D., Nowak, A., Haliniarz, M. in Woźniak, A. (2020). Yield and Economic Effectiveness of Soybean Grown Under Differ-morali zasledovati cilje, zapisane v predlogu beljako- ent Cropping Systems. International Journal of Plant Production, 14(3), 475–485. https://doi.org/10.1007/s42106-020-00098-1 vinske strategije za Slovenijo, po kateri bi vsaj 20 % Grobelnik Mlakar, S., Kocjan Ačko, D., Kolmanič, A., Verbič, J., Šantavec, I., Jakop, M. in Bavec, F. (2017). Predlog izhodišč protein-posejanih površin s koruzo za zrnje nadomestili s sojo ske strategije za Slovenijo (F. Bavec, Ur.). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/ ali katero drugo zrnato stročnico. Tako bi se približali book/271 (10.18690/978-961-286-083-7) vodilnim državam v regiji, ki povečujejo delež krmnih Jakop, M. (24. 3. 2021). Za večjo pridelavo zrnatih stročnic v Sloveniji. Kmečki glas, 78(12), 9. beljakovinskih dodatkov brez GSO (gensko spreme- Jakop, M., Lisec, L., Cigič, B., Čeh, B., Čremožnik, B., Flajšman, M., Grobelnik Mlakar, S., Kocjan Ačko, D., Kolmanič, A., Korošec, njenih organizmov). S tem bi zmanjšali odvisnost od T., Slapnik, M., Strgulec, M. in Verbič, J. (2019–2021). Šestmesečna poročila o izvajanju projekta EIP Zrnate stročnice za obdobje uvoza in nihanja cen na lokalnem trgu, ki je posle-2019–2021. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. dica globalnih trgovinskih in zdravstvenih dogodkov, hkrati bi bilo povečanje pridelave tudi priložnost za Statistični urad republike Slovenije [SiStat]. (b.d.). Pridelava poljščin (ha, t, t/ha), Slovenija, letno. SUrS. https://pxweb.stat.si/SiStatDa- razvoj podeželja. Ob omenjenem je naklonjenost po- ta/pxweb/sl/Data/-/1502402S.px trošnikov izdelkom, ki niso gensko spremenjeni, bolj Strgulec, M., Kocjan Ačko, D., Jakop, M. in Grobelnik Mlakar, S. (19. 5. 2021). Kako je z odkupom soje v Sloveniji? Kmečki glas, pomembna kot kadarkoli prej. 78(20), 9. Na mednarodni ravni (in tudi v Sloveniji) mlinarji in predelovalna podjetja vse bolj iščejo sojo, ki je pride- lana po določenih standardih in ustrezno certificirana. Večji odkupovalci iščejo predvsem gensko nespreme- njeno sojo, brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev in brez težkih kovin – sojo, ki je pripravljena za ta- kojšnjo uporabo v predelavi. Tako je na trgu vse bolj iskana soja s certifikati različnih standardov, predvsem Podonavska oziroma Evropska soja (Donau Soya/ 5 6 rastne Zahteve in kolobar Setev POZITIVNE LASTNOSTI SOJE Primeren rok setve za sojo je odvisen od prideloval- V KOLOBARJU: Manfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar, Urška Lisec nega območja, tipa tal in načina obdelave tal. V več- • rAHLJA IN ZrAČI TLA, jem delu Slovenije je to od sredine aprila, ko so tla rastne ZahteVe v setvenem sloju ogreta na vsaj 10 °C in je napoved • OMOGOČA LAŽJO OBDELAVA TAL ZA stabilnega vremena in s tem naraščanja povprečne NASLEDNJI KOLOBArNI ČLEN, na za pridelavo soje. Na takšnih tleh priporočamo temperature zraka. Čeprav ima soja močen in razvejan koreninski sistem, • POVEČUJE POZITIVNO BILANCO potrebuje za optimalno rast in razvoj primerne pod- zgodnejše setve. Na težjih tipih tal, ki so bolj vlažna HUMUSA V TLEH (276 DO 414 kg/ha NA nebne in talne razmere. Slovenija ima na splošno pri- in hladna, moramo pozornost nameniti pravilni izbiri merna tla in dovolj padavin, ki so v večini let ugodno načina in termina obdelave tal, da bi preprečili zbijanja LETO), porazdeljene. To potrjujejo tudi povprečni slovenski le-teh. • ZMANJŠUJE POTrEBO PO DUŠIKU pridelki soje, ki so v letih od 2018 do 2020 presegli NASLEDNJE POLJŠČINE V KOLOBArJU, 3 t/ha, uspešni pridelovalci pridelajo še več, od 4 do 4,5 t/ha. Tako v primerjavi z ostalimi pridelovalkami ZA SETEV SOJE NE IZBIRAMO NJIV, • ZMANJŠUJE ZAPLEVELJENOST NJIV. soje v EU dosegamo ali celo presegamo povprečne KJER SO TLA ZBITA, SLABO ODCEDNA, pridelke zrnja. ZELO PLITKA, VSEBUJEJO MANJ KOT V naših razmerah je setev zgodnjih in srednje zgodnjih 2 % HUMUSA IN IMAJO pH TAL IZVEN Soji ustrezajo podobne podnebne razmere kot koruzi. sort (zrelostni skupini 00 in 000) kot glavnega posev- OBMOČJA OD 5,5 DO 7,2. V praksi lahko povežemo primerna območja za pride- ka še primerna do sredine maja, ob pričakovanju vsaj lavo zgodnjih sort soje (zrelostna skupina 000) s pri- slovenskega povprečnega pridelka od 3 do 3,5 t/ha, s delavo hibridov koruze FAO 240 do 250 ter pridelavo pričakovanim terminom spravila konec septembra ali srednje zgodnjih sort soje (zrelostna skupina 00) z v začetku oktobra. območji setve hibridov koruze FAO 260 do 300. Soja ima tako na teh pridelovalnih območjih (ob običajnih Rastne zahteve vremenskih razmerah) do tretje dekade septembra za rast in razvoj na razpolago od 120 do 155 dni. Sorte Mlade vznikle rastline lahko prenesejo kratkotrajno zrelostne skupine 0000, s katerimi lahko pričakujemo spomladansko slano in temperature od –2,5 do –4 °C. pridelek suhega zrnja od 2 do 2,5 t/ha, so v naših raz- Minimalne temperature za cvetenje so 17 do 18 °C, za merah primerne za setev po spravilu zgodnjepoletnih oblikovanje strokov od 13 do 14 °C in za dozorevanje zelenjadnic ali za setev v strnišča (predvsem ječmena) od 8 do 9 °C. Optimalne temperature ob cvetenju so do konca prve dekade julija. 22 do 25 °C, za oblikovanje strokov 21 do 23 °C in za dozorevanje 19 do 20 °C. V času cvetenja soje naj Tla dnevne temperature ne presežejo 32 °C in se ponoči ne spustijo pod 10 °C. Če so tla dobro preskrbljena z Soja zahteva strukturna, globoka tla z urejenim vodno vlago, soja dobro prenaša tudi temperature zraka več -zračnim režimom. Uspeva na skoraj vseh tipih tal, kot 35 °C. Ekstremne temperature povzročijo odpa- vendar je primernost tal za pridelavo soje v Sloveniji danje cvetov in slabšo oplodnjo, in s tem manjše šte- v veliki meri odvisna od kapacitete tal za zadrževanje vilo strokov na rastlino. Soja potrebuje veliko vlage vode. Ker se tveganje za pojav poletnih suš v Sloveniji do razvojne faze cvetenja in takoj po njej. relativna povečuje, so lahka plitka, peščena ali prodnata tla s Pri širokorednih setvi je pomembo enakomerno odlaganje zračna vlaga ob cvetenju naj znaša okoli 80 % in naj semen soje v vrsti (fotografija: M. Jakop) slabimi vodnozadrževalnimi lastnostmi manj primer- Posevek strniščne soje v sistemu konzervirajoče obdelave tal (fotografija: M. Jakop) ne bo manjša od 65 %. Soja v začetnih fazah razvoja 7 8 dobro prenaša kratkotrajne suše, v poznejših razvoj- vetimo pozornost predvsem sosednjima kolobarnima nih fazah pa pomanjkanje vlage pomembno zmanjšu- členoma, ki morata biti iz različne botanične druži-A B je pridelek zrnja. Transpiracijski koeficient soje znaša ne (npr. žita (trave) – stročnice – bučevke). Z izbiro od 600 do 700. primernih vrst in kultivarjev znotraj družin vplivamo na pravočasno setev in spravilo pridelka ter z izvedbo agrotehničnih opravil pri pridelavi posameznih kolo- barnih členov zmanjšamo pojav škodljivcev, bolezni in populacije plevelov. S pravilno izbiro rastlin v kolo- barju preprečujemo tudi enostransko koriščenje hranil iz tal, pozitivno vplivamo na bilanco humusa in pre- prečujemo preveliko obremenitev ljudi in opreme v pridelovalnih konicah. Soja prinaša v kolobar številne prednosti, ki se nana- šajo na tla in rastline, ki ji sledijo. Ima globok in zelo dobro razvit koreninski sistem, ki se ob postopni raz- gradnji v tleh porabi kot vir hranil. rastlina s stranski- mi vejami in velikimi listi dobro senči tla, s čimer pre- prečuje zbijanje tal ob močnejših nalivih in zmanjšuje zapleveljenost njiv. Ker zapušča njivo zgodaj jeseni in se spravilo v večini primerov izvaja v suhih razmerah, pomembno vpliva na manjše zbijanje tal zaradi kme- tijskih strojev. MED SOJO, SONČNICAMI IN OLJNO OGRŠČICO (TUDI DOSEVKI IZ TE DRUŽINE) JE POTREBEN V KOLOBARJU VSAJ TRILETNI PREMOR, DA PREPRE- ČIMO MOŽNOST PRENOSA IN OKUŽBE Z GLIVIČNO BOLEZNIJO BELA GNI- Vpliv predposevka (A – strno žito, B – koruza) na zapleveljenost soje v fazi dveh pravih listov, BBCH 11 (fotografija: M. Jakop) Soja v razvojni fazi cvetenja, BBCH 55 (fotografija: M. Jakop) LOBA (Sclerotinia Sclerotiorum (Lib.) de Bary) ALI SKLEROTINIJA. Soja glede predposevka nima posebnih zahtev. Na na- koloBar ših kmetijah so glavni predposevki strna žita, koruza V SRBIJI SO V ANALIZO PODATKOV O in krompir, v tujini tudi sladkorna pesa in konoplja. VPLIVU PREDPOSEVKOV NA PRIDELEK V kolobarju z visokim deležem žit lahko vključitev Kot neprimerni predposevek, še posebej v ekološki Kolobar je eden od osnovnih agrotehničnih ukrepov soje, s tem ko prekine življenjske kroge nekaterih ško-SOJE VKLJUČILI VEČ KOT 70.000 ha pridelavi, so se izkazale oljne buče. Semena ozko- in na vsakem kmetijskem gospodarstvu, ki pomembno dljivcev in bolezni, vpliva na njihovo zmanjšanje, in s POVRŠIN. UGOTOVILI SO, DA JE BIL širokolistnih plevelov, ki so ostala v tleh po spravilu vpliva na številne kasnejše odločitve v pridelavi po- tem zmanjša škodo v posevkih. Vključevanje soje v buč, namreč spomladi zelo hitro vzniknejo in tako PRIDELEK SOJE OB PREDPOSEVKU KO- samezne kmetijske rastline. Dobro sestavljen kolobar kolobar ima za pridelovalca tako tudi takojšni (nepo-predstavljajo preveliko konkurenco za počasi razvija- RUZE ZA 13 % VEČJI KOT OB PREDPO- vključuje različne skupine rastlin, ki naj si sledijo v sredni) ekonomski učinek, saj zmanjšuje potrebo po joče se rastline soje. SEVKU STRNO ŽITO. pravilnem zaporedju. Pri sestavljanju kolobarja pos- uporabi gnojil in pesticidov. 9 10 VIrI IN LITErATUrA Bavec, F. (2000). Soja. V Nekatere zapostavljene in/ali nove poljščine (str. 21–26). Fakulteta za kmetijstvo. Bavec, F. in Bavec, M. (2007). Soybean: small attention to the important plant. V Organic production and use of alternative crops (str. 211–217). CrC/Taylor & Francis. Crnobarac, J. (2013). Soja. Predavanje gostujočega profesorja na UM, FKBV. Čobanović, L. (2004). Soja. V Priručnik za kontrolu kvaliteta: pšenica, ječam, kukuruz, soja, suncokret, šećerna repa (str. 113–121). Tiski cvet. de la Fuente, E. B., Suárez, S. A., Lenardis, A. E. in Poggio, S. L. (2014). Intercropping sunflower and soybean in intensive farming systems: Evaluating yield advantage and effect on weed and insect assemblages. NJAS – Wageningen Journal of Life Sciences, 70–71, 47–52. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.njas.2014.05.002 Đukić, D. J. (2002). Biljke za proizvodnjo stočne hrane. Poljoprivredni fakultet. EIP projekt »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba« (b. d.). http://zrnatestrocnice.um.si/ Food and Agricultural Organisation [FAO]. Faostat, data. https://www.fao.org/faostat/en/#data Jakop, M., Lisec, L., Cigič, B., Čeh, B., Čremožnik, B., Flajšman, M., Grobelnik Mlakar, S., Kocjan Ačko, D., Kolmanič, A., Korošec, Kostreba v posevku soje, predposevek so bile buče (fotografija: M. Jakop) T., Slapnik, M., Strgulec, M. in Verbič, J. (2019–2021). Šestmesečna poročila o izvajanju projekta EIP Zrnate stročnice za obdobje 2019–2021. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Zaradi velikega števila plevelnih semen na enoto tudi Za predposevek soji niso primerne druge metuljnice. Jakop, M. in Strgulec, M. (2021). Anketa o pridelavi zrnatih stročnic na slovenskih kmetijah. Interno gradivo. slepa setev površin pred setvijo (mehansko zatiranje Ob tem da imajo skupne škodljivce in bolezni, tudi Kocjan Ačko, D. in Mihelič, r. (2017). Pomen zrnatih stročnic za samooskrbo in kroženje snovi. V B. Čeh, P. Dolničar, r. Mihe-plevela v fazi belih nitk) in mehanski ukrepi pred in po ostanek dušika bistveno bolj koristi drugim rastlinam lič, D. Stajnko in I. Šantavec (Ur.), Novi izzivi v agronomiji 2021: zbornik simpozija (str. 9–18). https://www.agronomsko-drustvo.si/ vzniku soje niso dovolj učinkoviti ukrepi, ki bi zago- kot soji. Soja je zelo dober predposevek ozimni pšeni- wp-content/uploads/2021/02/novi_izzivi_2017.pdf tavili njen nemoten razvoj. Na podlagi lastnih in tujih ci, razen v sušnih letih. Kolmanič, A., Žerjav, M., Vončina, A. in Leskovšek, r. (b. d.). Smernice integrirane pridelave soje. Smernice Integrirano varstvo rastlin. rezultatov lahko sklenemo, da je koruza soji ugodnejši https://www.ivr.si/rastlina/soja/ Kot strniščni oziroma naknadni dosevek lahko sojo predposevek kot strna žita. vključimo v pridelavo za ozimnim ječmenom, ranim Malidza, G. (2016). Priručnik za gajenje organske soje: [podrška organskoj proizvodnji soje iz Evrope]. Dunav soja regionalni centar; Istraži-V naših razmerah smo na ekološki kmetiji v Veržeju, krompirjem, po prvem odkosu mnogocvetne ljuljke vački institut za organsku poljoprivredu FiBL. https://www.fibl.org/fileadmin/documents/shop/4359-organski-proizvedena-soja. na srednje težkem tipu tal, na njivi, kjer je bil predpo- ali po spravilu katere od zelenjadnic, ki zapusti njivo pdf sevek koruza, pridelali 16 % več zrnja, kot ko je bil dovolj zgodaj (vsaj do prve dekade julija). Mihelič, r., Čop, J., Jakše, M., Štampar, F., Majer, D., Tojnko, S. in Vršič, S. (2010). Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. Ministrstvo predposevek ozimna pšenica. razlika v višini pridelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/publikacije/Program_razvo- Združena setev, ki je opredeljena kot sočasna pridela- je lahko rezultat manjše zapleveljenosti v mladostnem ja_podezelja/smernice09_skupaj_april_2011.pdf va dveh ali več rastlinskih vrst (tudi kultivarjev) na isti razvoju soje. V fazi prvih pravih listov je bila zaple- Proterra Foundation. (27. 2. 2020). The importance of soy in crop rotation. https://www.proterrafoundation.org/news/the-importance-of-soy-in-crop- površini, se vse pogosteje uveljavlja kot bolj trajno- veljenost po koruzi manjša za 20–30 %, v času žetve rotation/ stna praksa v sodobnih sistemih kmetijske pridelave soje pa od 15 do 20 %, v primerjavi s predposevkom Statistični urad republike Slovenije [SiStat]. (b.d.). Pridelava poljščin (ha, t, t/ha), Slovenija, letno. SUrS. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/ po vsem svetu. Za povečanje biotske pestrosti lahko ozimne pšenice. Da je koruza dober predposevek Data/-/1502402S.px sojo sejemo skupaj s koruzo ali sončnicami, kot me- soji, moramo zagotoviti ustrezno drobljenje rastlin- šan posevek v vrstah ali v pasovih. rezultati poskusov Tsujimoto, Y., Pedro, J. A., Boina, G., Murracama, M. V., Ito, O., Tobita, S., Oya, T., Cuambe, C. E. in Martinho, C. (2015). Performance of skih ostankov in pri konvencionalni pridelavi izbirati kažejo, da je lahko učinkovitost takšne pridelave večja Maize-Soybean Intercropping under Various N Application rates and Soil Moisture Conditions in Northern Mozambique. Plant Production Science, herbicide, ki ne vplivajo negativno na rast in razvoj v območjih z ekstremnimi vremenskimi razmerami. 18(3), 365–376. https://doi.org/10.1626/pps.18.365 soje v naslednjem letu. Sojo lahko sejemo tudi v obstoječe posevke ozimne Willis, H. Soybean Planting: Intercropping and Rotations. Eco Farming Daily. https://www.ecofarmingdaily.com/grow-crops/grow-soybeans/soy- pšenice ali rži. bean-planting/soybean-planting-intercropping-and-rotations/ [1. 6. 2021]. 11 12 V letu pred setvijo soje po kmetijskih rastlinah, ki jih pospravimo z njive sredi ali pozno v poletju, lahko po-osnovna in predsetvena priprava tal sejemo neprezimne ali prezimne dosevke. Spomladi ostanke teh v večini primerov plitko zaorjemo, glede na vlago in tip tal brazdo obdelamo s predsetvenimi orodji neposredno po oranju ali pred setvijo soje. Obdelava Manfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar, Urška Lisec tal z oranjem je primeren sistem na slabo odcednih tleh in tleh z manj ugodno strukturo, saj na ta način laže in hitreje odpravimo pojav zbitosti tal zaradi spravila in oskrbe prejšnjega posevka. pripraVa njiVe Za seteV Z oranjem TLA ZA SETEV SOJE LAHKO PRIPRA- pripraVa njiVe Za seteV BreZ oranja Obdelava tal je osnovni agrotehnični ukrep pri pri- VIMO S TREMI RAZLIČNIMI NAČINI delavi kmetijskih rastlin, s katerim želimo doseči op- Konzervirajoča obdelava ima po definiciji ameriške organizacije CTIC (Conservation Technology Informa-OBDELAVE: tion Center, https://www.ctic.org) več podsistemov, vsem pa je skupno, da ni obračanja zemlje z uporabo timalne razmere za njihovo rast in razvoj. Na izbiro • S KONVENCIONALNIM NAČINOM S pluga, posegi v tla so minimalni in rastlinski ostanki pokrivajo vsaj 30 % površine tal. V Sloveniji na večini polj načina obdelave tal vplivajo številni dejavniki, ki so s konzervirajočo obdelavo izvajamo podsisteme, ki odgovarjajo opisu zelo plitve obdelave (do 10 cm) ali plitve povezani s tipom tal, predposevkom in predvsem z PLUGOM, odelave (od 10 do 20 cm). razpoložljivo mehanizacijo na kmetiji ali v njeni ne- • S PLITKO OBDELAVO TAL BrEZ OBrA- posredni bližini. Način obdelave tal vpliva na številne ČANJA ZEMLJE (KONCEPT OHrANIT- Večina pridelovalcev pri nas pri konzervirajoči obdelavi tal uporablja rahljalnike z nogačami v obliki dleta, gosje lastnosti tal, kot so zračnost, struktura, temperatura noge ali oblike diska. Večina teh orodij ima na koncu pripet tudi zgoščevalni valj. Na lažjih tipih tal je globina in zadrževanje vode, kar se odraža na mikrobiološki VENE OBDELAVE) IN obdelave od 15 do 18 cm, na težjih tipih tudi globlja. Za večino površin velja (predvsem na težjih tipih tal), da aktivnosti tal, razvoju nodulov na koreninah stročnic • Z NEPOSrEDNO (DIrEKTNO) SETVIJO. na vsake tri leta vse površine globinsko prerahljajo. in fiksaciji dušika. Postopek rahljanja izvedejo v poletnih mesecih, ko so tla tudi v večjih globinah primerno suha, največkrat je to V naših rastnih razmerah so se uveljavili trije sistemi V zadnjem času so se klasičnemu sistemu pridelave z po spravilu strnih žit, konec julija ali v avgustu. obdelave tal, različni za ozimine, jarine in strniščne posevke. Za sojo pripravljamo tla na enak način kot oranjem pridružili številni novi sistemi, ki jim je skup-velja za jarine. To pomeni, da izvajamo agrotehnične no, da pri njih tal ne obračamo. Z uporabo novih sis-ukrepe, ki ohranjajo zimsko in spomladansko vlago temov priprave tal se uvaja tudi nova terminologija, v tleh, preprečujejo rast zgodnje- in poznopomladan- ki jo različni strokovnjaki prevajajo in uporabljajo na skih vrst plevela, pri tem pa ohranjamo tla zračna in različne načine, kar pridelovalce velikokrat zmede. strukturna. Konvencionalni način obdelave tal predstavlja v naših razmerah oranje in predsetveno pripravo tal. Za setev soje lahko po spravilu predhodne poljščine nji- vo jeseni preorjemo, spomladi, ko se zimska brazda dovolj osuši, da ob prehodu traktorja ne nastajajo ko- lesnice, pa brazdo poravnamo z orodji za predsetveno pripravo. S tem zadržimo zimsko in spomladansko vlago v tleh in uničimo kaleči plevel. Na bolj zaple- veljenih njivah lahko do setve izvedemo enega ali dva plitka prehoda s predsetvenikom, da ponovno uni- čimo kaleče plevele in razbijemo grude. Pri uporabi organskih ali mineralnih gnojil za osnovno gnojenje Na njivi z več kot 40 % gline, je količina vlage v tleh odločilen načrtujemo predsetveno obdelavo neposredno po Sistem diskastega orodja za konzervirajočo obdelavo, primeren Setev soje v sistemu konzervirajoče obdelave na težkem tipu tal dejavnik za pripravo površine za setev soje (fotografija: M. Jakop) aplikaciji gnojil, da preprečimo izgube hranil. za težke tipe tal (fotografija: M. Jakop) (fotografija: M. Jakop) 13 14 VELIKOKrAT POZABLJAMO, DA MOrAMO PrI SISTEMU OHrANITVENEGA KMETIJSTVA UPO- ŠTEVATI TUDI PrIPOrOČILA FAO OrGANIZACIJE, KI PrI SISTEMIH OBDELAVE Z MINIMALNI- MI POSEGI V TLA PrIPOrOČA: • STALNO POKRITOST TAL S POLJŠČINAMI, DOSEVKI ALI rASTLINSKIMI OSTANKI, • MINIMALNO 30-% POKRITOST TAL Z rASTLINSKIMI OSTANKI TUDI NEPOSrEDNO PO SETVI, • PESTER KOLOBAR S ČIM VEČ rASTLINSKIMI VrSTAMI. Za konzervirajočo obdelavo na velikih posestvih s težjimi tipi tal je značilno globoko mešanje tal in izvedba dodatnih prehodov s predsetvenimi priključki. Na manjših kmetijah z ohranitvenim kmetovanjem razvijajo plitvo obdelavo (okrog 10 cm) z manj intenzivnim mešanjem tal. Pri obeh sistemih občasno izvajajo globoko prerahljavanje tal. Vpliv različne obdelave tal na talne lastnosti v povezavi s fiksacijo dušika in pridelkom soje (modifici-Za kakovostno setev je potrebno glede na tip tal nastaviti globino delovanja sejalnega elementa in silo, s katero sejalna enota stisne zemljo na odloženo seme (fotografija: M. Jakop) rano po Torabiana in sod., 2019) 15 16 Ob prehodu na sistem konzervirajoče obdelave lahko pričakujemo prvih nekaj let nekoliko manjši pridelek, Za neposredno (direktno) setev velja, da seme od- je bila verjetno posledica manjše zbitosti tal. Pridelek kasneje pa enako velik kot pri oranju, vendar ob bistveno manjši porabi energije na površino. S konzervirajočim lagamo neposredno v mehansko neobdelana tla. Za zrnja je bil na oranem delu večji za 18 %. sistemom obdelave tal običajno povečamo nodulacijo soje, in s tem vezavo zračnega dušika, kar je po navadi takšno setev uporabimo specialne sejalnice s prilago-posledica povečanega zadrževanja vlage v tleh, povečane količine organske snovi in mikrobne biomase v teh. jenimi sejalnimi enotami, ki omogočajo setev v neob- V tleh z večjim deležem gline lahko konzervirajoča obdelava tal povzroči tudi znižanje pH in temperature ter delano površino, rastlinski ostanki prejšnje kulture pa poveča zbitost tal, kar lahko vpliva na zmanjšano aktivnost bakterij v nodulih. skoraj v celoti ostanejo na površini tal. Za uspešno izvedeno setev morajo imeti sejalnice krožne setvene V povezavi s konzervirajočo obdelavo tal se v javnosti velikokrat pojavljajo tudi pomisleki, ki se nanašajo na mož- lemeže. Naprednejše sejalnice za neposredno setev z nost povečane porabe herbicida glifosata in drugih neselektivnih herbicidov. Na kmetijah in kmetijskih gospodar-močnimi krožnimi lemeži razprejo v rastlinskih ostan- stvih v Sloveniji, ki v kolobar vključujejo sojo, te prakse niso razširjene oziroma avtorji z njimi nismo seznanjeni. kih t. i. »T« brazdo in vanjo ločeno odlagajo na eno stran seme in na drugo stran po potrebi mineralno gnojilo. Pri proučevanju vpliva sistema obdelave tal na rast in pridelek soje v naših rastnih razmerah so rezultati zelo različni. V okolici Frama je bil leta 2013 dosežen pridelek soje v sistemu konzervirajoče obdelave za 9 % večji (3,88 t/ha) v primerjavi z oranjem in za 37 % večji kot pri neposredni setvi. V Jabljah pri Men- gšu na plitkih do srednje globokih meljasto-ilovnatih tleh med konvencionalno in konzervirajoče obdelavo ni bilo razlik v pridelku zrnja, pri neposredni setvi pa je bil pridelek za 13 % manjši kot pridelek pri kon- zervirajoči obdelavi. Količine padavin in temperature so bile glede na dolgoletno povprečje v letu izvaja- nja poskusa večje. V pesniški dolini na težkem tipu tal z velikim deležem gline je pokazala konzervirajoča obdelava tal v primerjavi z oranjem pri setvi kar ne- kaj prednosti: strukturi agregati so bili manjši, tla v globini setve so bila bolj vlažna in so omogočila hi- trejšo kalitev in vznik soje (za 4 do 5 dni). Nadalje je bilo pri uporabi česala in okopalnika manj poškodb na rastlinah, dosežena je bila enakomernejša razpore- ditev rastlin v vrsti z manj praznih mest, in s tem več- ja gostota rastlin ter hitrejši mladostni razvoj rastlin. Pri spremljanju razvoja plevelov je bila, v primerjavi z oranim delom v poskusu, gostota plevelov analizirana v fazi dveh pravih listov soje (BBCH 11) večja tudi do 60 %. rastline soje so (ne glede na sistem obdelave Noduli na koreninah soje v fazi tretjega trolista (BBCH 14) v konzervirajočem sistemu obdelave tal v pesniški dolini na težkem tipu tal) fazo cvetenja dosegle sočasno, vendar so bile na Soja po drugem okopavanju v sistemu ohranitvene obdelave tal (fotografija: M. Jakop) oranem delu bujnejše in bolj temno zelene barve, kar (fotografija: M. Jakop) 17 18 različni sistemi obdelave tal pomembno vplivajo na fi- VIrI IN LITErATUrA zikalne, kemične in mikrobiološke lastnosti tal. Učinki obdelave tal se pogosto razlikujejo glede na podnebje, tla, čas obdelave, predhodni posevek, pridelovano ra- Adamič, S. in Leskovšek, r. (2021). Vpliv različnih sistemov obdelave tal na nodulacijo in parametre pridelka soje ( Glycine max (L.) stlino, mikrolokacijo površine, vrsto stroja in usposo-Merr.). V B. Čeh, P. Dolničar, r. Mihelič, D. Stajnko in I. Šantavec (Ur.), Novi izzivi v agronomiji 2021: zbornik simpozija (str. 87–95). bljenost pridelovalca. Na izbiro primernega sistema ob- https://www.agronomsko-drustvo.si/wp-content/uploads/2021/02/NIA-2021-zbornik-simpozija.pdf delave tal tako vplivajo številni prej omenjeni dejavniki, ki jih mora pridelovalec pred odločitvijo o prehodu iz Bavec, F. (2000). Soja. V Nekatere zapostavljene in/ali nove poljščine (str. 21–26). Fakulteta za kmetijstvo. konvencionalnega v sistem brez oranja preučiti in upo- Bavec, F. in Bavec, M. (2007). Soybean: small attention to the important plant (str. 211–217). V Organic production and use of alternative števati. Prehod je lahko pogosto težak in prinaša do-crops. CrC/Taylor & Francis. ločeno tveganje. V prvih letih prehodnega obdobja se Conservation Technology Information Center’s [CTIC]. (b. d.). National Crop Residue Management Survey. https://www.ctic.org/CrM pridelovalec velikokrat srečuje z zmanjšanjem pridelka in slabšim finančnim rezultatom. Najpogostejši vzrok Dal Ferro, N., Zanin, G. in Borin, M. (2017). Crop yield and energy use in organic and conventional farming: A case study in north-za to je pomanjkanje znanja in neustrezna opremljenost east Italy. European Journal of Agronomy, 86, 37–47. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.eja.2017.03.002 kmetij s stroji. Vsaka pridelovalna površina zato zahte- EIP projekt »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba« (b. d.). http://zrnatestrocnice.um.si/ va individualno obravnavno. Priporočljivo je, da se na kmetiji nov sistem obdelave uvede postopoma, najprej Jakop, M., Lisec, L., Cigič, B., Čeh, B., Čremožnik, B., Flajšman, M., Grobelnik Mlakar, S., Kocjan Ačko, D., Kolmanič, A., Korošec, samo na delu površin, šele pozneje, ko pridelovalec T., Slapnik, M., Strgulec, M. in Verbič, J. (2019–2021). Šestmesečna poročila o izvajanju projekta EIP Zrnate stročnice za obdobje novo tehniko obvlada, jo razširi na celotno kmetijo. 2019–2021. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Kolmanič, A., Žerjav, M., Vončina, A. in Leskovšek, r. (b. d.). Smernice integrirane pridelave soje. Smernice Integrirano varstvo rastlin. IVr. https://www.ivr.si/rastlina/soja/ Morris, N. L., Miller, P. C. H., J.H. Orson in Froud-Williams, r. J. (2010). The adoption of non-inversion tillage systems in the United Kingdom and the agronomic impact on soil, crops and the environment – A review. Soil and Tillage Research, 108(1), 1–15. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.still.2010.03.004 Stajnko, D. (15. 2. 2018). Nove tehnologije in sodobni trendi obdelovanja tal Delavnica Trajnostno kmetijstvo in podtalnica v okviru projekta SI-MUr-AT, Murska Sobota. http://www.kgzs-ms.si/wp-content/uploads/2018/04/STAJNKO_NOVE-TEHNOLOGIJE.pdf Stajnko, D. (2017). Obdelovanje tal in protierozijska zaščita na vodovarstvenih območjih. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. http:// press.um.si/index.php/ump/catalog/book/258 (10.18690/978-961-286-066-0) Torabian, S., Farhangi-Abriz, S. in Denton, M. D. (2019). Do tillage systems influence nitrogen fixation in legumes? A review. Soil and Tillage Research, 185, 113–121. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.still.2018.09.006 19 20 V poskusih ugotavljamo, da imajo sorte soje večje pridelke zrnja in beljakovin na enoto zemljišča v primerjavi s sorte soje in priporočila Za iZbor sort krmnim grahom, krmnim bobom, sladkimi lupinami in nizkim fižolom. Tudi stabilnost pridelka zrnja in beljakovin je v teh poskusih večja pri soji v primerjavi z ostalimi omenjenimi stročnicami. Aleš Kolmanič Med zrnatimi stročnicami so pri nas največje potrebe po soji in sojinih tropinah. Uvozimo namreč skoraj vso potrebno količino tropin, ki jo večinoma namenimo živinoreji. Z lastno pridelavo soje bi lahko to odvisnost pomembno zmanjšali in obenem zmanjšali tudi porabo GS soje, ki prevladuje v uvozu. Ob omejenih njivskih površinah, ki jih pri nas imamo, je prepoznavanje in introdukcija genetskega napredka v obliki sort, ki so ob enakih tehnologijah sposobne oblikovati večji pridelek, strateškega pomena. V Sloveniji imamo na voljo precej sort soje, ki se med seboj razlikujejo tako po morfoloških značilnostih in dolžini rastne dobe kot tudi po samem potencialu za pridelek zrnja in beljakovin. Introdukcijo sort soje in njihovo primernost ter potencial za pridelavo preverjamo v okviru programa posebnega preizkušanja sort, ki je del Javne službe v poljedelstvu. rezultati letnega preizkušanja so objavljeni na spletnih straneh (https://www.kis.si/JS_POLJEDELSTVO/), povzetek preizkušanja letno objavijo tudi v strokovnih revijah s tega področja. Podatki so tako na voljo zainteresirani strokovni javnosti, ki jih lahko uporabi za izboljšanje pridelovalnih rezultatov. V razvoju so tudi metode in sistem preizkušanja sort zrnatih stročnic v ekološki pridelavi. Povprečni pridelki zrnja in beljakovin sort soje, krmnega boba in krmnega graha v poskusih Kmetijskega inštituta Slovenije v letih 2015–2020 (prikazane vrednosti so preračunane na suho snov) Za pravilno izbiro sorte je potrebno tako poznavanje rastnih razmer pridelovalnega območja kot poznavanje agronomskih lastnosti sort. Pomembno je, da izbrana sorta v primernem času doseže tehnološko zrelost, zato izbiramo med sortami, ki so ustrezno preizkušene v podobnih rastnih razmerah. Pri izbiri je smiselno upoštevati tudi primernost sorte za določeno tehnologijo pridelave. Tako na primer pri setvi na širše medvrstne razdalje izbiramo sorte, ki imajo večji potencial za oblikovanje stranskih vej, in s tem možnost izkoristka prostora in sklenitve vrst, s tem pa zaviranje kalitve in razvoja plevelov v tem pasu. Slednje je pomembno za ekološko pridelavo, kjer se zaradi mehanskih načinov zatiranja plevelov praviloma seje na medvrstno razdaljo večjo od 45 cm. Pri soji razlikujemo determinantni, poldeterminantni in nedeterminantni tip rasti. Sorte z determinantno rastjo imajo manjšo sposobnost tvorjenja stranskih vej in so zato primerne za setev na ožje medvrstne razdalje. Sortni poskusi s sojo na Kmetijskem inštitutu Slovenije (fotografija: A. Kolmanič) Nasprotno so sorte z nedeterminantnim tipom rasti izrazito nagnjene k tvorjenju stranskih vej in zato primerne 21 22 za setev na širše medvrstne razdalje. Na primer, sorta ES Mentor ima determinantni/poldeterminantni tip rasti in je primerna za strnjeno setev ter zelo dobro prenaša gostejšo setev. Ker ima ta sorta le majhno sposobnost oblikovanja stranskih vej, ni optimalna izbira, če se odločamo za setev na večjo medvrstno razdaljo. Če ni prepozna za pridelovalno okolje, bi v tem primeru raje izbrali sorto Pr91M10, ki je bolj nagnjena k razvoju stranskih vej. Do teh informacij lahko pridejo pridelovalci z lastnim preizkušanjem ali pa z upoštevanjem priporočil in rezultatov preizkušanja sort. V nadaljevanju bomo na kratko opisali pomembnejše značilnosti soje, ki jih je pri izboru sort smiselno upoštevati. Dolžina rastne DoBe in Zrelostne skupine pri soji Sorte soje razvrščamo v tako imenovane zrelostne skupine z oznakami od 0000 do II. Primernost sorte za pridelovanje na nekem območju je v tesni povezavi z dejavniki okolja, med katerimi sta najpomembnejša toplota in vlaga v rastni dobi, deloma pa na izbiro vpliva tudi kolobar (pri izbiri je smiselno upoštevati zahteve naslednje poljščine v kolobarju). Za naše pridelovalne razmere so primerne sorte zrelostnih skupin 0000, 000, 00 in 0, ob setvah v priporočenih rokih setve pa so najbolj primerne sorte skupine 00. V zadnjem času so se tudi pri nas pojavile zelo zgodnje sorte z oznako 0000, ki jih lahko pridelujemo tudi na višje ležečih njivah in v nekaterih pridelovalnih okoljih tudi za strniščno setev soje. Pomen oznak zrelostnih skupin soje in potrebna vsota efektivnih temperatur za pripadnost zrelostni skupini Zrelostna skupina Potrebna vsota efektivnih temperatur 0000 Zelo zgodnje sorte 1.049–1.182* 000 Zgodnje sorte 1.170–1.237 00 Srednje zgodnje sorte 1.184–1.293 Povprečni pridelki zrnja in beljakovin sort soje v poskusih Kmetijskega inštituta Slovenije v letih 2015–2020 po zrelostnih skupinah soje (prikazane vrednosti so preračunane na suho snov) 0 Srednje pozne sorte 1.209–1.348 I Pozne sorte 1.240–1.421* II Zelo pozne sorte Ni preverjeno V sortnih poskusih tudi opažamo, da lahko oznake o zgodnosti nekaterih sort ne ustrezajo dejanskemu stanju pri nas v praksi. Da se izognemo morebitnim presenečenjem, priporočamo spremljanje sortnih priporočil, kjer deklarirano zrelostno skupino sorte po potrebi korigiramo na dejansko, obenem pa prikazujemo tudi število * Izračunano na podlagi manjšega števila sort, ni še ustrezno preverjeno rastnih dni, ki jih sorta rabi od setve do tehnološke zrelosti. V letu 2021 smo iz večletnih podatkov preizkušanja sort izračunali tudi potrebne vsote efektivnih temperatur od setve do fiziološke zrelosti sorte po posameznih Z dolžino rastne dobe se teoretični potencial pridelkov povečuje, a po drugi strani lahko izbira prepoznih sort zrelostnih skupinah. povečuje izgube zaradi abiotskih in biotskih dejavnikov ter veča stroške pridelave zaradi sušenja zrnja. V naj-slabšem primeru sorta ne bo dosegla fiziološke zrelosti, obenem pa lahko spravilo pozno jeseni vpliva na setev naslednje poljščine v kolobarju. Nasprotno pa s prezgodnjimi sortami, ki so posejane v optimalnih rokih setve, pogosto ne dosegamo maksimalnega potenciala za pridelek v nekem okolju. Da izberemo sorto s primerno dolžino rastne dobe, je potrebno nekaj izkušenj, priporočljivo je tudi upoštevanje strokovnih priporočil. 23 24 Višina do prvega stroka je pomembna lastnost sorte Pomembna lastnost pri zrnatih stročnicah je tako ime-in je posredni kazalec morebitnih izgub pri žetvi, saj novano prezanje, ki se nanaša na izgube zrnja iz stro-prenizkih strokov kombajn ne more pospraviti oziro- kov. Pri soji v preizkušanjih ne opažamo večjih težav s ma jih lahko samo delno. Višina prvih strokov je tako prezanjem, večje izgube so občasno vidne pri zgodnjih sortna lastnost (genetska predispozicija), a v poskusih sortah, pri prepoznih žetvah in v primeru izmenjujo-opažamo, da je povezana tudi s tehnologijo pridelave. čega se vlaženja in hitrega sušenja dozorelih strokov. Na primer poznejše kot so bile setve, nižje so nastav- Za zmanjšanje teh težav priporočamo, da s spravilom ljeni prvi stroki, kar je verjetno povezano s fotoperi- dozorele soje po nepotrebnem ne odlašamo. odizmom pri soji, saj soja s krajšanjem dneva preide v generativno fazo. Iz tega sklepamo, da krajši kot je Nagnjenost sorte k tvorjenju stranskih vej omogoča čas vegetativnega razvoja, nižje na steblu rastline obli- boljše izkoriščanje prostora pri setvah na širše med-kujejo cvetne nastavke. Pogoste so tudi fitotoksičnosti vrstne razdalje. Te lastnosti trenutno v sortnih posku-aktivne snovi pendimetalin, ki rastlinam soje povzroči sih ne spremljamo, ker poskuse sejemo na medvrstno fiziološke motnje zaradi oviranja delitve celic, kar se razdaljo 25 cm. Smo jo pa preučevali v različnih teh-kaže v nižjih rastlinah in nizko nastavljenih strokih. noloških poskusih in potrdili razlike med sortami v tej Poznejše sorte imajo stroke praviloma nastavljene viš- značilnosti. Pričakovano je, da bo pomen prepozna-je kot zgodnejše, a je pri višini strokov opazna več- vanja sort s to lastnostjo v prihodnje naraščal, zato Primerjava dozorevanja med sortami soje različnih zrelostnih skupin (I, 0 in 00). Slike so bile posnete konec septembra v Jabljah ja variabilnost znotraj zrelostnih skupin. Tehnološko pričakujemo, da bo to v naslednjih letih vpeljano v (fotografije: A. Kolmanič) priporočilo za zmanjšanje morebitnih izgub zaradi program preizkušanja sort. prenizko nastavljenih strokov je zgodnja setev soje ter morfološke lastnosti soje setev na ravno pripravljena zemljišča, kjer lahko kom- bajni žanjejo kar se da nizko. Višina rastlin ne spada med pomembnejše gospodarske lastnosti pri soji. Višje rastline imajo običajno več listne mase, iz česar bi lahko sklepali, da imajo večjo asimilacijsko površino, in s tem večji potencial za pridelek. A v poskusih opažamo, da so te povezave šibke. Nasprotno pa je jasna povezava med višino rastlin in poleglostjo le-teh. Višje rastline imajo večjo možnost poleganja, spravilo poleženih rastlin pa je tudi v najboljšem primeru lahko težavno. Pravega vzroka za večje poleganje pri nekaterih sortah še ne poznamo, a sklepamo, da je povezano z gostoto setve in tekmovalnostjo med rastlinami. Poleganje je lahko povezano tudi z drugimi agrotehničnimi ukrepi, na primer preveliko količino dušika zaradi dognojevanja z mineralnimi gnojili, v nekaterih primerih tudi z glivičnimi boleznimi stebla. Sortam, ki so dovzetnejše za poleganje, se je priporočljivo izogibati, oziroma jih vsaj posejati bolj redko. olmanič) vzetnosti rafiji: A. K Pri setvi na večje medvrstne razdalje je priporočeno izbirati Višina spodnjih strokov vpliva na izgube pri žetvi soje sorte, ki prej sklenejo vrste in zasenčijo prostor (fotografija: A. razlika v do sort soje za poleganje (fotog (fotografija: A. Kolmanič) Kolmanič) 25 26 priDelek soje 30 %, v skrajnih primerih, ob pojavu jesenskega dež- Priporočene sorte soje za leto 2021 iz rezultatov preizkušanja sort v okviru Javne službe v poljedelstvu ja, je lahko tudi spravilo nemogoče. V naših poskusih Pri pridelovanju poljščin je uporaba primernih sort, je najbolj primerno razmerje med pridelkom, časom vseb-ki so prilagojene na rastne razmere, imajo dober pri- spravila in vlago zrnja pri sortah zrelostnih skupin 00 višina vlaga vseb- Absolu- Zre- Pride- nost Pridelek Pridelek delek ustrezne kakovosti in so dovolj odporne na in 000 (glavni posevek). višina do ob nost tna Ime sorte lostna Poleg lek surovih surovih surovih bolezni in škodljivce, ključnega pomena za uspeš- rastlin prvega spra- surovih masa Pridelava soje za namene beljakovinske krme je pri skupina zrnja beljako- beljakovin maščob no pridelavo. Potencial za pridelek v nekem okolju stroka vilu maščob zrnja nas prevladujoča. Vsebnosti surovih beljakovin se vin je za pridelovalca med najpomembnejšimi razlogi za razlikujejo med sortami, močan vpliv na vsebno-ALTONA 00 + + – + +++ + +++ ++ +++ + izbiro sorte. Potencial za velikost pridelka je genet- sti imajo tudi okoljske razmere v specifičnem letu. sko zasnovan in je skupen rezultat vseh agronomskih IKA 0/i + ++ ++ – +++ + +++ + +++ – S sortami v preizkušanju smo v povprečju dosegali lastnosti sort ter zunanjih dejavnikov rasti in razvoja. vsebnosti surovih beljakovin 381 g/kg, preračuna-pr91m10 0 + + ++ – ++ + +++ + ++ + Med zunanjimi dejavniki najbolj vplivajo vremenske no na suho snov. V rakičanu so vsebnosti manjše, v in talne razmere ter izvedeni agrotehnični ukrepi. Po-betina 00 + – – + ++ – ++ + +++ + Jabljah pa večje od tega povprečja in tam večinoma tencial za pridelek se povečuje z dolžino rastne dobe, silvia pZo 00 + ++ +++ ++ ++ + ++ + +++ + presegajo 400 g/kg. Zgodnejše sorte imajo v poskusih a obenem se s podaljševanjem rastne dobe povečuje praviloma večje vsebnosti surovih beljakovin. Pride-NS tudi vlaga zrnja ob žetvi. Pri poznih sortah obstaja 00 ++ + + ++ ++ – ++ + ++ – lek surovih beljakovin dobimo s preračunom pridel- mercury tudi tveganje, da se sicer suho zrnje ob padavinah ka suhe snovi in vsebnosti surovih beljakovin. Sorte, ponovno navlaži in ob tem postane elastično, kar RGT s katerimi smo pridelali večje količine beljakovin na 000 + + – ++ ++ ++ +++ + +++ – ovira žetev. Med sortami soje v preizkušanju sort schouna enoto površine, so lahko zanimivejše pri pridelavi soje opažamo precejšnje razlike v potencialu za velikost za lastno uporabo. Sorte, ki vsebujejo večje količine SIGALIA 00 + + + ++ ++ – ++ + ++ + pridelka, razlike so tako med zrelostnimi skupina- beljakovin so lahko zanimive za posebne namene, na boGlar 00 ++ – – + ++ + + + ++ – mi kot med sortami znotraj iste zrelostne skupine. primer za predelavo v tofu. Soja je v tujini pomembna Praviloma so novejše sorte bolj prilagojene na naše demetra 0 – + + – ++ + ++ + ++ – oljnica, pri nas smo se tega začeli zavedati šele pred razmere in dosegajo večje pridelke kot starejše sorte. kratkim. Vsebnosti surovih maščob so v rakičanu aurelina 000 + + – + + ++ ++ + ++ ++ Opaženo je podprto tudi s sistemom registracije sort, višje, v Jabljah pa nižje od povprečja (pri beljakovi-kjer morajo sorte za vpis na sortno listo presegati po- cordoba 00 + ++ + + + – + + + + nah je obratno). V vsebnosti surovih maščob lahko tencial standardov v vsaj eni gospodarsko pomemb- ALEXA 000 + + – + + ++ ++ + + + opazimo manjše razlike med sortami, ponovno zelo ni lastnosti (večinoma je to pridelek zrnja). Tudi sis- vpliva na vsebnosti leto pridelave (okoljske razmere v es mentor 00 +++ + – + + + ++ + + + tem priporočenih sort, ki se na podlagi potrebe iz specifičnem letu). Pridelek surovih maščob dobimo s prakse, sklepov sestanka Javne službe v poljedelstvu LENKA 00 + ++ – + + ++ ++ + + +++ preračunom pridelka suhe snovi in vsebnosti surovih ter KGZS – Strokovne skupine za poljedelstvo ter ns favorit 000 + + – + + + + + + + maščob. Sorte, s katerimi smo pridelali večje količine podpore MKGP vzpostavlja pri nas, temelji na pre- maščob na enoto površine, so lahko zanimive za živil-Zelo zgodnje sorte: seganju drsečega večletnega povprečja sort, in s tem skopredelovalno industrijo. na pričakovanju, da bodo novejše sorte v triletnem sculptor 0000 + – – + – + – + – + preizkušanju presegale to povprečje. Na podlagi na- tiGuan 0000 + – – + – ++ – ++ – ++ vedenega je osnovno priporočilo, da izbiramo no- ERICA 0000 + – – ++ – + – + – + vejše, a v naših razmerah ustrezno preverjene sorte. Med pomembnejšimi pokazatelji primernosti sorte – sorta v triletnem preizkušanju izkazuje vrednost, ki je 10 % ali več pod večletnim povprečjem za pridelavo, ki neposredno vpliva tudi na ekonomi- + sorta v triletnem preizkušanju izkazuje povprečno vrednost ko pridelovanja, je vlaga v zrnju ob spravilu. Poznejše ++ sorta v triletnem preizkušanju izkazuje vrednost, ki od večletnega povprečja odstopajo 5 % do 15 % sorte imajo večjo vlago, ki lahko znaša tudi več kot +++ sorta v triletnem preizkušanju izkazuje vrednost, ki od večletnega povprečja odstopajo vsaj 15 % 27 28 VIrI IN LITErATUrA AGES (Hrsg.). (2021). Österreichische Beschreibende Sortenliste 2021 (Auszug) Landwirtschaftliche Pflanzenarten (Schriftenreihe 10/2021). https://bsl.baes.gv.at/fileadmin/BSL/pdfVersion/Neu_zugelassene_Getreidesorten_2020.pdf Bavec, F., Grobelnik Mlakar, S., Jakop, M., Kocjan Ačko, D., Kolmanič, A., romih, N., ribarič-Lasnik, C. in Šantavec, I. (2017). Končno poročilo CRP Soja; (V4-1407). Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Grobelnik Mlakar, S., Kocjan Ačko, D., Kolmanič, A., Verbič, J., Šantavec, I., Jakop, M. in Bavec, F. (2017). Predlog izhodišč protein-ske strategije za Slovenijo (F. Bavec, Ur.). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/ book/271 (10.18690/978-961-286-083-7) Jeroch, H., Lipiec, A., Abel, H., Zentek, J., Grela, E. in Bellof, G. (2017). Körnerleguminosen als Futter- und Nahrungsmittel. DLG-Verlag. Kocjan Ačko, D. (2015). Poljščine: pridelava in uporaba. Kmečki glas. Kocjan Ačko, D. in Ačko Hrovat, A. (2016). Zrnate stročnice: pridelava in uporaba. Kmečki glas. Kolmanič, A. (31. 3. 2021). Izbor sort soje. Kmečki glas, 78(13), 8–9. Kolmanič, A. (2020). rezultati preizkušanja sort zrnatih stročnic v letu 2019. https://www.kis.si/f/docs/Zrnate_strocnice_1/rE- ZULTATI_zrnate_strocnice_2019.pdf Kolmanič, A., Žerjav, M., Vončina, A. in Leskovšek, r. (b. d.). Smernice integrirane pridelave soje. Smernice Integrirano varstvo rastlin. IVr. https://www.ivr.si/rastlina/soja/ 29 30 hranil v tleh. Sposobna je večjih prilagoditev in kom- Gnojenje Z Dušikom GNOjENjE SOjE penzacij med posameznimi komponentami pridelka, kot so sklop rastlin, število strokov na površino in na Zaradi visokega deleža beljakovin v zrnju ima soja rastlino, število zrn na površino in na rastlino, absolu- velike potrebe po dušiku. Največ dušika potrebuje v Manfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar, Urška Lisec tna masa semena, masa posamezne rastline, pridelek razvojnih fazah tvorbe cvetnih popkov, cvetenju in Visoke pridelke soje lahko pričakujemo samo v tleh semo: 60 kg N, 15 kg P O , 17 kg K O in 5 kg MgO. zrnja na rastlino in na posamezni strok. Dober primer nalivanju zrnja. Ocenjujemo, da potrebuje soja, glede 2 5 2 z urejenim vodno-zračnim režimom in hranili, ki so Ostanek hranil vrnemo v tla z žetvenimi ostanki, ka-prilagoditve posameznih komponent pridelka smo na pričakovano višino pridelka, 60 kg N/ha. Količino dostopna rastlini. Pri pripravi gnojilnega načrta za mor jih z različnimi stroji v celoti ali delno zadelamo. zaznali tudi v poskusu, ki je v okviru projekta pote- je možno zagotoviti v pogojih z dobro mineralizacijo sojo upoštevamo založenost tal s hranili, gnojenje kal leta 2019 v Brežicah. Tam je bilo število rastlin in posledično veliko zalogo mineralnega dušika v tleh na njivi v preteklosti, pričakovan pridelek, reakcijo Vsebnost dušika, fosforja, kalija in magnezija v na njivi zaradi poškodb, ki so jih povzročile ptice, več (NO -N, NH -N). Z dodajanjem dušika ob osnovnem 3 4 tal (pH), delež organske snovi v tleh in predposevek. rastlinah soje kot prepolovljeno. rastline soje, ki so rasle na zračnih, gnojenju ali ob dognojevanju želimo premostiti čas, Gnojenje na njivi v preteklosti v povezavi z doseže-humusnih tleh in bile dobro preskrbljene s hranili, so ko simbiotske bakterije še ne oskrbujejo rastlin z dušinim pridelkom predposevka pomembno vpliva na N P O K O MgO zmanjšan sklop nadomestile z večjim številom stran- 2 5 2 kom, mineralizacijski procesi v tleh pa zaradi omejitev razpoložljivost hranil za naslednji kolobarni člen. Od skih vej in na njih večjim številom strokov. rezultat (hladna, zbita tla, neprimeren pH in vlaga v tleh) še ne (kg/t) vrste predposevka in doseženega pridelka je namreč tega je bil večje število zrn na rastlino in površino ter zagotavljajo dovolj dušika za potrebe rasti posevka. Zrnje 60 15 17 5 odvisna količina ostanka dušika v tleh in ustvarjanje kljub občutno znižanem sklopu posevka visok pride- pogojev primernih za mineralizacijske procese. lek zrnja (več kot 3 t/ha). rastlinski deli 40 13 40 12 DA SOJE NE BO POTREBNO GNOJITI Z Skupaj 100 28 57 17 MINERALNIM DUŠIKOM: • PrED SETVIJO POSKrBIMO ZA Vir: Anbauanleitung für Sojabohnen (2021) PrIMErNI pH, Hranila lahko soji dodamo z mineralnimi ali živin- • SEJEMO INOKULIrANO SEME, skimi gnojili, velikokrat s kombinacijo obojih. Pri • V PrIMErU BOJAZNI, DA INOKULANTI mineralnih gnojilih uporabljamo enostavna ali kom- NA SEMENU NISO AKTIVNI, SEMENA binirana PK gnojila, na površinah, kjer pričakujemo, da bo nodulacija poznejša, tudi NPK gnojila. V tem DODATNA INOKULIrAMO, primeru uporabljamo gnojila z razmerji med hranili, • OSNOVNO IN PrEDSETVENO PrIPrA- kjer je dušika malo (npr. NPK 7-20-30, 6-12-24, 6-30- VO IZVEDEMO V POGOJIH PrIMErNE 30 …). Med živinskimi gnojili pridelovalci največkrat VLAŽNOSTI TAL, uporabljajo goveji ali perutninski gnoj in gnojevko. Pri • POSEVEK OKOPAVAMO/ČEŠEMO S ČI- uporabi gnojevke moramo paziti, saj lahko negativno vpliva na rast soje. Manjše odmerke živinskih gnojil MEr PrEPrEČIMO NASTANEK SKOr- uporabljamo na rodovitnih, zračnih in humusnih tleh, JE NA POVrŠINI TAL, KAr POSPEŠI kjer ne želimo prevelikega sproščanja dušika, in s tem FIKSACIJO IN MINErALIZACIJO N. Gnojenje z gnojevko s sistemom za nizkek izpust zmanjšane aktivnost simbiotskih bakterij. Da zagoto- (fotografija: M. Jakop) vimo potrebna hranila, lahko živinska kombiniramo z enostavnimi ali sestavljenimi mineralnimi gnojili. Dodajanje dušika soji sproža številne pomisleke, ki niso Za tvorbo ene tone zrnja s pripadajočo zeleno maso povezani le z okoljem in nepotrebnim povečevanjem potrebuje soja od 60 do 100 kg N, 11 do 30 kg P O , 2 5 Številni poskusi in raziskave iz različnih delov sveta obremenitve z nitrati zaradi možnosti izpiranja, temveč 30 do 60 kg K O, 18 do 45 kg CaO in od 10 do 15 Sposobnost tvorbe stranskih vej med različnima sortama soje 2 dokazujejo, da je soja rastlina, ki je zelo prilagodlji- (fotografija: M. Jakop) tudi z ekonomsko upravičenostjo izvedbe ukrepa. kg SO /ha. Ob žetvi z eno tono zrnja z njive odne- 4 va na različne pogoje rasti, stresne razmere in zaloge 31 32 Ekonomičnost uporabe dušika v soji je odvisna od šti- Primeri priporočil gnojenja z dušikom iz tujine Gnojenje s fosforjem in kalijem Gnojenje Z ostalimi hranili rih dejavnikov: cene gnojil, potrebne količine gnojil, V ZDA pri pridelku soje do 4 t/ha odsvetujejo gnoje-cene soje in povečane količine pridelka zaradi gnoje- Skupaj z dušikom in kalijem spada fosfor med naj- Zaradi visoke vsebnosti beljakovin v zrnju je žve-nja z dušikom, pri pričakovanem pridelku do 5,5 t/ha nja. rezultati številnih gnojilnih poskusov iz različnih pomembnejša hranila za doseganje primernega pri- plo, kot osrednji gradnik beljakovin, pomembno pri pa priporočajo do 33 kg N/ha, ob predpostavki, da so delov sveta kažejo, da v globokih in strukturnih tleh s delka. Soja ga zelo dobro izkoristi, če je razporejen pridelavi soje. Da je gnojenje z žveplom zmeraj bolj v tleh dobri pogoji za procese mineralizacije. povprečno količino organske snovi in ob mineraliza- v območju korenin, zato gnojenje v pasovih ob setvi pomembno, je vzrok zmanjšan vnos tega hranila iz ciji, ki že poteka v času ob setvi, gnojenje z dušikom V Nemčiji določajo izhodišče za gnojenje z dušikom ni priporočljivo. Fosfor je pomemben pri prenosu in zraka. V tleh je žveplo predvsem organsko vezano. ni potrebno. na podlagi štirih dejavnikov: pričakovanega pridelka skladiščenju energije, nastale pri fotosintezi, ki se nato Z mineralizacijo se pretvori v sulfat (SO 2-) in se po-4 soje, količine dušika v tleh do globine 60 cm, vrste porabi pri rasti in razvoju rastline ter pomaga pri pre- dobno kot nitrat izpira v globlje plasti. Potrebe soje SOJA SI OB PRIMERNIH KLIMAT-predposeveka in vmesnega posevka ter količine humu- magovanja stresa. Pomanjkanje hranila povzroči ome- po žveplu znašajo 10 do 15 kg/ha. Obsežna raziskava sa v tleh. Predposevek in vmesni posevek vplivata na SKIH IN TALNIH RAZMERAH SAMA jeno rast korenin in vejanje stebla, kar povzroči po- številnih vzorcev soje, pridelanih v Nemčiji, Franciji količino ostanka dušika v tleh za naslednji kolobarni znejše dozorevanje in manjši pridelek. Fosfor je tudi in Avstriji, je pokazala, da vsebuje evropska soja do-PRISKRBI 50–75 % POTREBNEGA člen, količina humusa v tleh pa je podlaga za izračun sestavni del celičnih membran in del strukture DNK. volj žvepla v zrnju. Dodatno gnojenje površin z žve-DUŠIKA IZ ZRAKA S POMOČJO DU- mineralizacijskega potenciala za posamezen tip tal. Na Soja fosfor najbolj potrebuje v fazah oblikovanja in plom namreč ni povečalo pridelka soje. Tudi v tleh ŠIKOVIH BAKTERIJ NA KORENI-splošno gnojenje soje z dušikom v državi ne pripo- dotekanja asimilatov v zrnje. Pomembno vpliva tudi z nižjo vrednostjo žvepla dolgoletni pridelovalci soje NAH. OSTALO RAZLIKO K BILANCI ročajo. Kot izjema za dodajanje dušika navajajo nep- na razvoj simbiotskih bakterij na koreninah in na de- niso opazili pozitivnih učinkov gnojenja s hranilom na DUŠIKA PRISPEVA MINERALIZA-rimerne vremenske razmere (veliko padavin, hladno lež olja v zrnju. pridelek. Kljub vsemu moramo povedati, da vsebuje- CIJA V TLEH ALI DUŠIK V OBLIKI vreme), zastajanje vode v območju korenin, zbita tla s jo vsa organska in mineralna gnojila večje ali manjše pH v neprimernem območju ali slabo rodovitna tla z Potreba po gnojenju s fosforjem in kalijem je odvisna količine žvepla, kar pomeni, da ob gnojenju z njimi DODANIH MINERALNIH ALI OR-neprimernim vodno-zračnim režimom, ki ne omogo- od stopnje založenosti s hraniloma v tleh. Soja zelo posevku dejansko dodamo tudi žveplo. GANSKIH GNOJIL. čajo razvoja dovolj velikega števila nodulov na koreni- dobro koristi hranila, ki jih predhodni posevki niso iz- Z magnezijem in borom gnojimo sojo v primeru, ko nah, in s tem primerne oskrbe rastline z dušikom. koristili. To omogoča, da lahko del ali celotno količino so tla s hraniloma slabo založena (stopnja založenosti Trditev, da osnovno gnojenje in dognojevanje soje z hranil, potrebnih za uspešno pridelavo soje, dodamo V Avstriji priporočajo gnojenje na podlagi smernic za A ali B). Tako dodamo 60 kg/ha magnezija v tla s dušikom ni potrebno, podpirajo tudi rezultati poljskih že predhodnim kolobarnim členom. Velike količine gnojenje in akcijskega programa za nitrate. Gnojenje stopnjo založenosti A (na lahkih tleh založenostjo z poskusov izvedenih v okviru projekta na srednje tež- hranil, dodane neposredno pred ali ob setvi, lahko ne- prilagojeno vremenskim razmeram in pričakovanemu manj kot 3 mg/100 g tal in na težjih tleh z manj kot kih in težkih tleh (lokacija v Mengšu in Šetarovi). V gativno učinkujo na rast soje. pridelku (nizeki, srednji in visok pridelek) in izvedbo 5 mg/100 g tal) in 30 kg/ha ob stopnji založenosti B poskusih smo posevke oskrbeli z različnimi količinami tudi ustrezno kontrolirajo. Na splošno gnojenja soje z (na lahkih tleh založenost z manj kot 6 mg/100 g tal Kalij je aktivator številnih encimov in je pomemben dušika ob setvi in/ali pred cvetenjem soje (z 0, 40, 80 dušikom ne priporočajo. Izjemoma pridelovalci sojo in na težjih tleh z manj kot 9 mg/100 g tal). Bora v pri vzpostavitvi ustreznega vodnega režima rastline in 120 kg/ha). Analiza podatkov je pokazala, da dodan pognojijo z odmerkom dušika do 60 kg/ha, če na neki primeru uporabe standardnih borovih gnojil, kot sta (osmoregulacija) in sintezi aromatičnih snovi, vpliva dušik ni povečal pridelka zrnja niti vsebnosti beljako- površini pridelujejo sojo prvič, seme ni inokulirano ali solubor (21 % B) ali boraks (11 % B), dodamo 2 kg/ na transport asimilatov, spodbuja sintezo številnih vin in olja v zrnju. Dodan dušik ob setvi je vplival le na se noduli na rastlini niso razvili. ha oziroma 4 kg/ha, kar znaša 0,4 kg B/ha. spojin, sladkorja, beljakovin, škroba, celuloze in vi- značilno višjo zasnovo prvega stroka na steblu rastli- taminov. Kalij poveča odpornost rastlin na nizke in ne, in s tem posledično na manjše izgube ob žetvi, kar Na povprečno in bolj rodovitnih njivah se težave s po- visoke temperature ter odpornost na nekatere bolezni pa ob spravilu ni značilno vplivalo na pridelek zrnja. DOGNOJEVANJE Z DUŠIKOM OB ZAČETKU manjkanjem drugih mikroelementov redko pojavljajo. in škodljivce. Vpliva tudi na boljšo izrabo hranil, pred- Na podlagi dosedanjih rezultatov poljskih poskusov, CVETENJA JE SMISELNO LE V PRIMERU ČE: Po navadi prihaja do njihovega pomanjkanja v tleh z vsem dušika in vode. V pepelu večine gojenih rastlin izvedenih v različnih klimatskih in talnih razmerah, ter neprimerno reakcijo – v kislih ali v bazičnih tleh. Klo- • SO LISTI SOJE SVETLO ZELENE BArVE predstavlja kalij pogosto več kot 40 % pepela. Največ- izmerjenih količin N v tleh ob setvi (od 30 do 75 min roze, ki nastanejo zaradi pomanjkanja železa, se lahko IN SO PrIČELI rUMENETI TEr ja potreba po kaliju pri soji nastopi v fazi cvetenja in kg/ha na globini od 0 do 60 cm), dodajanje dušika ob pojavijo tudi na zemljiščih, kjer ga je v tleh dovolj na razvoja zrnja. setvi ali z dognojevanjem ne moremo priporočiti kot • VEČ KOT 30 % rASTLIN NIMA NASTAV- razpolago. Do tega pojava lahko pride v karbonatnih upravičen ukrep, saj ne vpliva na večji pridelek zrnja in KOV NODULOV. (bazičnih) in tleh z nizkim pH v času hladnega in mo- na količino pridelanih surovih beljakovin na površino. krega vremena. 33 34 Pri mnogih poljščinah je foliarno gnojenje skorajda VIrI IN LITErATUrA standardni del oskrbe rastlin s hranili. V pridelavi soje se takšen način dodajanja hranil le redko uporablja in na podlagi rezultatov številnih poskusov iz tujine ne moremo z gotovostjo trditi, da dodajanja gnojil preko Baumgarten, A. (2017). Richtlinie für die sachgerechte düngung im ackerbau und grünland anleitung zur interpretation von bodenuntersuchungser-listov značilno vpliva na pridelek soje. gebnissen in der landwirtschaft (7. Auflage). Ministerium für ein lebenswertes Österreich. https://www.ages.at/download/0/0/4bfee- 71413a6aa535d2e753fef27f17769bb2507/fileadmin/AGES2015/Service/Landwirtschaft/Boden_Datein/Broschueren/richtlini- V sistemih zmanjšane obdelave tal (direktna setev, oh- en_fuer_die_sachgerechte_Duengung_im_Ackerbau_und_Gruenland_7_Auflage.pdf ranitvena obdelava) odpira gnojenje soje z makroh- Fischinger, S., von Beesten, F. in Schulz, F. (b. d.). Schwefeldüngung, Kein Effekt auf Sojaerträge. Deutscher Soja Förderung https:// ranili številna vprašanja, ki se nanašajo na učinkovito www.sojafoerderring.de/anbauratgeber/duengung/schwefelduengung/ [25. 7. 2021] razporeditev hranil v območje korenin. Fosfor in kalij v tleh namreč nista mobilna, zato je gnojenje po po- Imgraben, H. (2021). Anleitung für den Sojaanbau 2021 in Stichworten (Stand: 15. 2. 2021). https://www.sojafoerderring.de/anbauratge- vršini tal največkrat manj učinkovito. rešitev ponujajo ber/diverse-anbauratgeber/ posamezna podjetja – ponudniki sejalnic za direktno Jenny, r. (b. d.). Fertilizing soybean. AGVISE. https://www.agvise.com/fertilizing-soybean/ [20. 7. 2021] setev. Sodobne sejalnice so oblikovane tako, da ob set- vi pod seme hkrati odlagajo mineralna gnojila, in s tem Kaiser E., D., Fernandez, F. in Wilson, M. (b. d.). Soybean fertilizer recommendations. https://extension.umn.edu/crop-specific-needs/ zagotovijo večjo dostopnost dodanih hranil. Pri siste- soybean-fertilizer-recommendations mih z ohranitveno obdelavo računamo na intenzivno Kastori, r., Ilin, Ž., Maksimović, I. in Putnik-Delić, M. (2013). Kalijum u ishrani biljaka: kalijum i povrće. Poljoprivredni fakultet Novi biološko premeščanje hranil v globino preko korenin Sad. https://www.ipipotash.org/uploads/udocs/411-potassium-in-plant-nutrition-potassium-and-vegetables.pdf in različnih organizmov talne favne. Krumphuber, C. (24. 11. 2016). Experiences and prospects of soybean production in Austria. Sustainable Soya, Sustainable Europe: Donau Soja Congress 2016, https://www.donausoja.org/fileadmin/user_upload/DS_Congress/Congress_2016/Speaker_Presenta- tions/r_I_sessionB_4_LKOE_Krumphuber.pdf Lošák, T., Ševčík, M., Plchová, r., Von Bennewitz, E., Hlušek, J., Elbl, J., Buňka, F., Polášek, Z., Antonkiewicz, J. in Varga, L. (2018). Nitrogen and sulphur fertilisation affecting soybean seed spermidine content. Journal of Elementology, 23(2), 581–588. https://doi. org/10.5601/jelem.2017.22.3.1516 Prock, P. (12. 2. 2018). Neue Nitrat-Aktions-Programm-Verordnung (NAPV). Ikonline. https://wien.lko.at/neue-nitrat-aktions-pro- gramm-verordnung-napv+2400+2701187 Salvagiotti, F., Cassman, K. G., Specht, J. E., Walters, D. T., Weiss, A. in Dobermann, A. (2008). Nitrogen uptake, fixation and response to fertilizer N in soybeans: A review. Field Crops Research, 108(1), 1–13. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j. fcr.2008.03.001 Schmidt P., J. (b. d.). Nitrogen Fertilizer for Soybean? https://www.pioneer.com/us/agronomy/nitrogen_fertilizer_soybean.html Seufert, V., ramankutty, N. in Foley, J. A. (2012). Comparing the yields of organic and conventional agriculture. Nature, 485(7397), 229–232. https://doi.org/10.1038/nature11069 Slapnik, M., Kocjan Ačko, D. in Flajšman, M. (24. 3. 2021). Kako je z odkupom soje v Sloveniji? Kmečki glas, 78(12), 9. Wood, C. W., Torbert, H. A. in Weaver, D. B. (1993). Nitrogen Fertilizer Effects on Soybean Growth, Yield, and Seed Composition. Journal of Production Agriculture, 6(3), 354–360. https://doi.org/https://doi.org/10.2134/jpa1993.0354 35 36 inokulacija semena SOJA V SIMBIOZI Z BAKTERIJAMI Rhizobium japonicum IN Bradyrhizobium japonicum VEŽE ZRAČNI DUŠIK. V NAŠIH Miha Slapnik, Darja Kocjan Ačko, Marko Flajšman TLEH TEH BAKTERIJ NI, ZATO MORA- MO SEJATI SEME, KI MU PRED SET- Soja v simbiozi z bakterijami Rhizobium japonicum in DejaVniki uspešne inokulacije VIJO NA POVRŠINO NANESEMO ŽIVO Bradyrhizobium japonicum veže zračni dušik. Ponekod in VeZaVe Dušika KULTURO SIMBIOTSKIH BAKTERIJ. po svetu so v tleh naravno prisotne bakterije teh vrst, ki so s sojo sposobne simbioze. Ker pri nas teh bak- KOLIČINA DUŠIKA, PRIDOBLJENA IZ terij v tleh ni, lahko proces vezave dušika poteka le, Dejavniki okolja, ki vplivajo na uspešno vezavo (fi-ZRAKA, V TLEH OB KORENINAH SOJE če so bile pred setvijo na seme soje nanešene žive ksacijo) zračnega dušika, so: zračnost tal, temperatu-ZNAŠA DO 120 kg/ha NA LETO. bakterije, ki so jih pridobili v laboratorijskih razme- ra tal vsaj 8 °C oziroma optimalna od 15 do 26 °C, rah. Ugotovili so, da se na njivah, kjer je v preteklosti pravšnja količina dušika v tleh, optimalen pH tal od 6 uspevala soja v simbiozi z bakterijami, simbiontske do 7, dovolj dostopnega fosforja, železa in molibdena. bakterije v tleh ohranijo in oblikujejo gomoljčke ali Količina dušika, ki se veže iz zraka v tleh s pomočjo nodule na koreninah naslednjega posevka soje brez simbioze, je nekje do 120 kg/ha na leto. V literatu-predhodne inokulacije semena. Vendar je za zagota- ri nekatere številke presegajo 300 kg N/ha na leto. vljanje učinkovite vsakoletne simbioze priporočljivo Vsekakor inokulacija semen pri soji zmanjša potrebe uporabljati inokulirano seme pri vsaki setvi. Danes rastlin po dušiku in vpliva na večje število gomoljčkov semenarske hiše večinoma prodajajo seme soje, ki je na koreninah, večjo maso nadzemnega dela rastlin in Sveže inokuliranje semena soje tik pred setvijo inokulirano s strani dodelovalcev semen. To je pred- večji pridelek. Vpliv inokulacije zmanjša tudi potrebe (fotografija: M. Slapnik) nost, saj pridelovalci seme pred setvijo samo stresejo v po gnojenju z dušičnimi gnojili, še vedno pa potrebu-sejalnico in posejejo, ne da bi bilo treba izvesti posto- jejo mlade rastline soje dovolj dušika v tleh, še posebej Kljub tovarniški inokulaciji lahko zaradi nepravilnega pek inokuliranja. Inokuliranje semena zahteva upora- pred ogomoljčkanjem, ki se okrepi v času cvetenja in ravnanja s semenom pri proizvajalcih ali kmetih bak-bo določene opreme in predstavlja predvsem dodaten po njem. V literaturi večkrat omenjajo tudi negativ-terije v inokulantu propadejo. S svežo inokulacijo tik delovni napor. Inokulacija pri dodelovalcih semen pa ne vplive herbicidov, ki ovirajo simbiontsko povezavo pred setvijo lahko povečamo število gomoljčkov na ima poleg prednosti tudi slabost, ker je bila le-ta izve- med bakterijami in sojo. Težava je pogostejša pri gen-koreninah, in s tem vezavo dušika v tkiva soje. Nanos dena običajno 2 do 3 mesece pred setvijo. To pomeni, sko spremenjenih kot pri standardnih sortah. bakterij lahko opravijo pridelovalci sami, običajno z da mora biti seme po inokulaciji primerno skladiščeno mešanjem semena in inokulanta v mešalnikih, ki se in transportirano, sicer lahko pride do propada inoku- sicer uporabljajo v gradbeništvu, pri manjših količi- NA POJAV SIMBIOZE MED BAKTERI- lanta na semenu. Pomembno je, da vreč soje z inoku- nah semena pa tudi ročno. Inokulantski pripravek je JAMI IN STROČNICAMI VPLIVAJO liranim semenom ne hranimo v toplem prostoru ali v sestavljen iz bakterij, ki se nahajajo na šotnem nosil- pH TAL, TEKSTURA TAL (VODNO-ZRAČ- razmerah, kjer bi bile izpostavljene neposredni sončni cu. Tega moramo pred uporabo raztopiti v vodi in ga toploti. Škodljivo je tudi izpostavljanje semena v od- NI REŽIM), VREMENSKE RAZMERE, nato dodati semenu med mešanjem. Voda za razta- prtih vrečah neposredni sončni svetlobi v času setve. ZALOŽENOST TAL S HRANILI, DO- pljanje ne sme biti klorirana, saj klor negativno vpliva Pri upravljanju sejalnice moramo zapreti pokrov na- na bakterije. Med mešanjem pazimo, da to ni preveč STOPNOST MIKROHRANIL, UPORABA sipnice. Pomembno je tudi dobro pokrivanje poseja- mehansko intenzivno, da ne poškodujemo semenske HERBICIDOV IN NARAVNA PRISO- nega semena z zemljo, kar sicer uravnavamo tudi z lupine. Bakterijske inokulante prodajajo tudi v tekoči Nanos inokulanta na seme soje na kmetijskem gospodarstvu TNOST BAKTERIJ V TLEH. nastavitvijo pravilne globine setve. obliki, takšni so inokulanti iz Avstrije. Kure (fotografija: M. Slapnik) 37 38 iZkušnje Z inokulacijo semena na kmetijah GruBič in kure V letih 2019 Do 2021 Makrodemonstracijske poljske poskuse smo v okvi- ru projekta izvajali na kmetijskih gospodarstvih (KG) Grubič v Brežicah in Kure v Beli krajini v letih od 2019 do 2020. V poskusih smo testirali vpliv dodatne inokulacije semena pred setvijo na morfološke last- nosti rastlin, pridelek ter vsebnost beljakovin in ma- ščob v zrnju soje. Na obeh KG smo v vseh treh letih sejali sorto ES Mentor (00), na KG Grubič v letu 2019 tudi sorto Pr91M10 (0) in v letu 2020 sorto Altona (00). Uporabili smo tri različne inokulacije semena: tovarniška inokulacija (kontrola), tovarniška inokula- cija in dodatna sveža inokulacija semena pred setvijo s pripravkom NS Nitragin (Inštitut za poljedelstvo in rastline soje z noduli na kmetijskem gospodarstvu Kure (foto- Poskusno polje, posejano s sojo na kmetijskem gospodarstvu zelenjadarstvo, Novi Sad) ter tovarniška inokulacija in grafija: M. Slapnik) Kure (fotografija: M. Slapnik) dodatna sveža inokulacija semena pred setvijo s pri- pravkom Biofixin (Agronomska fakulteta, Zagreb). V času polnega cvetenja smo opravili analizo nodula-Oba pripravka za dodatno inokulacijo sta vsebovala Koreninski sistem soje z dobro razvitimi noduli OB POVPREČNEM PRIDELKE SOJE cije, kar pomeni, da smo izkopali rastline s koreninami (fotografija: M. Jakop) bakterije B. japonicum. Na kmetijah so pred setvijo iz- in prešteli število bakterijskih nodulov na koreninah. OKOLI 3 t/ha SE JE V NAŠIH DE- vedli klasično obdelavo tal in posevkov. razlika je bila V povprečju treh let se je na KG Kure, kjer smo imeli Na KG Grubič smo v poskusih uporabili tri sorte (ES MONSTRACIJSKIH POLJSKIH v gnojenju, v teksturi tal, na katerih smo izvajali po- v poskusih sorto ES Mentor in tri medvrstne razdalje Mentor, Pr91M10 in Altona) in iste tri načine inoku-POSKUSIH V LETIH 2019–2021 skuse, založenosti s hranili in v vremenskih razmerah (12,5 cm, 25 cm in 37,5 cm), pokazalo, da sta oba ino-lacije kot opisane prej. Medvrstna razdalja pri setvi je v vsaki rastni sezoni. POKAZALO, DA JE DODATNO INO- kulanta (Nitragin in Biofixin) pripomogla k nastanku bila 12,5 cm. Uporaba inokulatna Nitragin je najbolje KULIRANJE SEMENA PRED SETVIJO večjega števila nodulov na koreninah (okoli 27 na ra- vplivala na število nodulov, saj smo prešteli po 50 no- Gnojenje poskusov SMISELN UKREP, SAJ LAHKO NA stlino) v primerjavi s setvijo samo tovarniško inokuli- dulov na rastlino, medtem ko Biofixin ni vplival in je ranega semena (18 nodulov na rastlino). V povprečju bilo število nodulov enako tovarniško inokuliranemu TA NAČIN DOSEŽEMO POVEČANJE Leto KG Grubič KG Kure treh let je bila višina do 1. stroka zaradi uporabe sve- semenu (37 nodulov na rastlino). V višini do 1. stroka PRIDELKA SOJE TUDI DO 11,3 %. žih inokulantov za okoli 3,5 cm manjša v primerjavi s nismo opazili vpliva uporabe sveže inokulacije, višina SVEŽA INOKULACIJA SEMENA SOJE kontrolnim posevkom, kjer je bila višina do 1. stroka je bila v povprečju 10,1 cm. V pridelku zrnja pa se 250 kg/ha fosfactyl PRED SETVIJO JE TEMELJ USPEŠ- 17,3 cm. Pridelek zrnja je bil pri uporabi samo tovar- je pokazalo, da je uporaba inokulanta Nitragin pove- 2019 167 kg/ha urea ob setvi + 100 kg/ NE SIMBIOZE MED RASTLINAMI niško inokuliranega semena 3.146 kg/ha (z 9 % vla- čala pridelek za 11,3 %, uporaba inokulanta Biofixin 2020 ob setvi ha KAN (dognoje- IN BAKTERIJAMI, ČE SO UGODNE ge). Z uporabo inokulanta Biofixin smo dosegli 7,5 pa za 2,8 % v primerjavi s tovarniško inokuliranim vanje) TUDI OKOLJSKE RAZMERE, KOT % višji pridelek, medtem ko se je pridelek pri uporabi semenom, kjer je bil povprečen pridelek treh sort v inokulanta Nitragin zmanjšal za 5,4 %. Inokulacija ni treh letih 2.999 kg/ha. Način inokulacije ni vplival na SO pH TAL, TEKSTURA IN ZALOŽE- 2021 150 kg/ha KAN vplivala na vsebnost beljakovin (povprečje 41,2 %) in vsebnost beljakovin (povprečje 41,6 %) in maščob v NOST TAL S HRANILI. ob setvi maščob v zrnju (povprečje 20,6 %). zrnju (povprečje 20,3 %). 39 40 VIrI IN LITErATUrA Buttery, B. r., Tan, C. S., Drury, C. F., Park, S. J., Armstrong, r. J. in Park, K. Y. (1998). The effects of soil compaction, soil moistu-re and soil type on growth and nodulation of soybean and common bean. Canadian Journal of Plant Science, 78(4), 571–576. https:// doi.org/10.4141/P97-132 Hungria, M. in Vargas, M. A. T. (2000). Environmental factors affecting N2 fixation in grain legumes in the tropics, with an emphasis on Brazil. Field Crops Research, 65(2), 151–164. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/S0378-4290(99)00084-2 Lin, M.-H., Gresshoff, P. M. in Ferguson, B. J. (2012). Systemic regulation of soybean nodulation by acidic growth conditions. Plant physiology, 160(4), 2028–2039. https://doi.org/10.1104/pp.112.204149 Salvagiotti, F., Cassman, K. G., Specht, J. E., Walters, D. T., Weiss, A. in Dobermann, A. (2008). Nitrogen uptake, fixation and response to fertilizer N in soybeans: A review. Field Crops Research, 108(1), 1–13. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j. fcr.2008.03.001 Statistični urad republike Slovenije [SiStat].(b.d.). Pridelava poljščin (ha, t, t/ha), Slovenija, letno. SUrS. https://pxweb.stat.si/SiStatData/ pxweb/sl/Data/-/1502402S.px Thilakarathna, M. S. in raizada, M. N. (2017). A meta-analysis of the effectiveness of diverse rhizobia inoculants on soybean traits under field conditions. Soil Biology and Biochemistry, 105, 177–196. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.soilbio.2016.11.022 41 42 pomen iZbire medvrstne raZdalje pri setvi soje Miha Slapnik, Darja Kocjan Ačko, Marko Flajšman Pri soji razlikujemo tri oblike rasti: determinantno, uporabljao različne medvrstne razdalje, najpogosteje Pri zgodnejših sortah zrelostnega razreda 000–00 naj-poldeterminantno in nedeterminantno rast. Prva ob- 12,5 cm, 25 cm in 37,5 cm, pri čemer za setev upora-ZA POLDETERMINANTNE IN pogosteje uporabljajo medvrstno razdaljo 25 cm, pri lika je primerna za setev na ožje medvrstne razdalje, bljajo žitno sejalnico za strnjeno setev. V okviru pro-ZGODNJE (00) SORTE SOJE, KOT bolj poznih sortah (zrelostni razred 0 do I) pa lahko saj gre za sorte z omejeno in manj bujno rastjo. Dru- jekta smo na KG Kure v Beli krajini v letih 2019 do zaradi večjega habitusa uporabimo medvrstne razdalje JE NA PRIMER SORTA ES MEN- gi dve obliki sta primerni za širše medvrstne razdalje, 2021 testirali tri medvrstne razdalje (12,5 cm, 25 cm in tudi od 45 do 70 cm, saj lahko zaradi večje razrasti ra-saj imajo sorte neomejeno rast. Medvrstna razdalja 37,5 cm) pri isti količini semena za setev (okoli 100 kg/ TOR, JE PRI SETVI NAJBOLJ stline hitreje in bolj učinkovito sklenejo vrste, in s tem vpliva na rast in razvoj rastlin soje, na pridelek ter na ha) sorte ES Mentor, ki je zgodnja (00) in poldetermi-SMISELNO UPORABITI OŽJO zadušijo plevele. Pri intenzivnem mehanskem zatira- kemično sestavo zrnja zaradi sprememb pri prestreza- nantna sorta. Na vsebnost beljakovin (41,2 %) in ma-MEDVRSTNO RAZDALJO 12,5 CM, nju z okopavanjem je priporočljivo povečati setveno nju svetlobe, evapotranspiraciji in privzemanju vode. ščob (20,6 %) medvrstna razdalja sicer ni imela vpliva, SAJ BOMO NA TA NAČIN DOSEG-gostoto še za 10 odstotkov glede na izbrano razdaljo. Lastnosti morfološkega videza neke sorte so za nor- je pa imela izbira medvrstne razdalje vpliv na višino LI NAJVEČJI PRIDELEK ZRNJA Pomemben učinek, ki ga dosežemo z izbiro ustrezne malen razvoj posevka zaradi tekmovanja med rastli- rastlin do 1. stroka. Tako je bila največja višina (15,7 medvrstne razdalje, je hitra sklenitev vrst, in s tem SOJE. nami za prostor, hranila, vodo in svetlobo, ključnega cm) dosežena pri najširši medvrstni razdalji (37,5 cm), boljša konkurenčnost s pleveli. pomena pri izbiri medvrstne razdalje. Tekmovanje se medtem ko je bila višina do 1. stroka pri medvrstni raz-lahko pokaže tudi na mikrobiološki ravni, ko lahko dalji 12,5 cm za 7,6 % odstotka manjša, pri medvrstni pride do tekmovanja med sevi bakterij rhizobium ja- razdalji 25 cm pa za 5,8 % odstotka manjša. Še bolj je ponicum, česar posledica je manjše število oblikova- medvrstna razdalja vplivala na pridelek zrnja. Največji nih gomoljčkov. Glede na lastnosti posamezne sorte povprečni pridelek smo določili pri najožji medvrstni moramo izbrati primerno medvrstno razdaljo za do- razdalji (12,5 cm), in sicer 3.383 kg/ha (9-odstotna vla-seganje optimalnih do največjih pridelkov. različni žnost zrnja), kar je 14,4 % več kot pri medvrstni raz-avtorji poročajo o povečanju pridelkov zrnja soje z iz- dalji 37,5 cm in 7 % več kot pri medvrstni razdalji 25 biro manjše medvrstne razdalje (12,5 cm ali 25 cm) v cm. Tudi v 3-letnem poskusu na Biotehniški fakulteti primerjavi z večjo – do 50 cm, ki se je za večino sort v v Ljubljani v obdobju 2015–2017 smo ugotovili, da je EU izkazala kot manj primerna ali celo problematična bila za sorto ES Mentor manj primerna širša medvr-zaradi potrebe po okopavanju. stna razdalja (37,5 cm), kjer je bil pridelek 3.991 kg/ha, pridelek pri ožjih medvrstnih razdaljah (12,5 in 25 cm) pa je bil v povprečju večji za 10 %. naše iZkušnje pri iZBiri Soja posejana na medvrstno razdaljo 13 cm, 45 cm in 75 cm (fotografije: M. Jakop) Pri sejalnici za presledno setev sejemo sojo na razdalje meDVrstne raZDalje od 40 do 75 cm, kar je običajna praksa predvsem v Srbiji, kjer uporabljajo širšo medvrstno razdaljo, pred- Za optimalno pridelavo in velik pridelek moramo vsem zaradi možnosti mehanskega zatiranja plevela to upoštevati sorto in zanjo optimalne agrotehnične po- je z okopavanjem. stopke in ukrepe. Izbiro medvrstne razdalje prilagodi- mo morfološkemu videzu izbrane sorte, namenu rabe (za zelinje, zrnje), tipu tal in tehniki zatiranja plevelov ter vrsti sejalnice. V Sloveniji v praksi pri pridelavi soje 43 44 VIrI IN LITErATUrA Bavec, F., Grobelnik Mlakar, S., Jakop, M., Kocjan Ačko, D., Kolmanič, A., romih, N., ribarič-Lasnik, C. in Šantavec, I. (2017). Končno poročilo CRP Soja (V4-1407). Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Bernard, r. L. (1972). Two Genes Affecting Stem Termination in Soybeans. Crop Science, 12(2), 235–239. https://doi.org/10.2135/ cropsci1972.0011183X001200020028x Flajšman, M., Šantavec, I., Kolmanič, A. in Kocjan Ačko, D. (2019). Bacterial Seed Inoculation and row Spacing Affect the Nutri-tional Composition and Agronomic Performance of Soybean. International Journal of Plant Production, 13(3), 183–192. https://doi. org/10.1007/s42106-019-00046-8 Hungria, M. in Vargas, M. A. T. (2000). Environmental factors affecting N2 fixation in grain legumes in the tropics, with an emphasis on Brazil. Field Crops Research, 65(2), 151–164. https://doi.org/10.1016/S0378-4290(99)00084-2 Martin, J. H., Waldren, r. P. in Stamp, D. L. (2006). Soybean. V Principles of field crop production (4. izdaja, str. 613–632). Pearson Prentice Hall. Terres Inovia. (b. d.). Soja. https://www.terresinovia.fr/soja Timlin, D., Pachepsky, Y. in reddy, V. r. (2001). Soil water dynamics in row and interrow positions in soybean ( Glycine max L.). Plant and Soil, 237(1), 25–35. http://www.jstor.org/stable/42951402 45 46 ukoreninijo, zmanjša pa se tudi verjetnost poškodb se- mehansko Zatiranje plevelov v soji men soje pri uporabi česala po setvi in pred vznikom rastlin. Pri mehanskem zatiranju plevelov je pomemb- na tudi enakomerna porazdelitev semen v vrsti. Manfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar, Urška Lisec Učinkovito in uspešno uravnavanje plevelne popula- seže faze razvoja dveh pravih listov. Če na površinah SOJA SPADA MED OKOPAVINE, cije v posevku soje je eden najpomembnejših ukre- izvajamo obdelavo tal brez oranja, lahko pričakujemo ZATO NAJDEMO V POSEVKU PO-pov za doseganje velikih pridelkov ustrezne kakovosti. po setvi od 20 do 60 % več kalivih semen plevelov v DOBNE PLEVELE, KI SO ZNAČILNI Delež izgub pridelka zaradi neučinkovitega zatiranja primerjavi z oranjem. Če smo zaradi strukture tal ali 1 plevelov v svetu presega 35 %, v slovenskih razmerah predposevka (rastlinskih ostankov) primorani izves-TUDI ZA KROMPIR IN KORUZO. pa po ocenah od 15 in 20 %. ti osnovno obdelavo tal v več prehodih, naj bo med njimi več dni razlike (osem do deset), saj bomo tako Neenakomerna razporeditev semen namreč zmanjšu- uničili kaleče plevele v zgornjem – setvenem sloju. PLEVELE V SOJI LAHKO ZATIRAMO NA je učinkovitost česala in povečuje možnost poškodb TRI NAČINE: rastlin soje. Medvrstna razdalja setve je odvisna od • S POMOČJO FITOFArMACEVTSKIH morfoloških lastnosti sort in njihove zgodnosti (zre- lostne skupine). Pri mehanskem zatiranju plevelov o SrEDSTEV (FFS), medvrstni razdalji odloča tudi način mehanskega zati- • S STrOJI ZA MEHANSKO ZATIrANJE IN ranja (s česalom in/ali z okopalniki) in obseg okopa- • S KOMBINACIJO APLIKACIJE FFS IN vanja (celotna površina ali samo medvrstni prostor). Mehansko zatiranje plevelov s česanjem priporočamo MEHANSKIM ZATIrANJEM PLEVELA. pri vseh medvrstnih razdaljah, pri uporabi okopalni- kov priporočamo širše medvrstne razdalje, in sicer 36, 48 ali 70 cm. DejaVniki uspešneGa mehanskeGa 2 Zatiranja pleVeloV Ob setvi in v zgodnjih razvojnih fazah posevka soje pričakujemo razvoj zgodnje- in poznospomladanskih V suhih tleh ali v primeru slabega pokrivanja semen zaradi grobih setviščnih agregatov po setvi uporabimo kembrič valjar plevelov. Na večini njiv so to vrste iz rodov kamilic, PRI MEHANSKEM NAČINU ZATIRANJA (fotografija: M. Jakop) mrtvih kopriv, jetičnikov, kislic, šašev, ščirov, lobod, PLEVELOV MORAMO UPOŠTEVATI DO- metlik, rogovilčkov, velikokrat tudi pirnica, osat in LOČENA IZHODIŠČA ŽE PRI PRIPRAVI Setev preslica. Med zelo trdovratne plevele z močnim ko- SETVENE POVRŠINE, SETVI IN PRI reninskim sistemom spada tudi kostreba. Po naših iz- Sejemo v zgodnejših rokih, kar izboljša tekmovalno SAMI IZVEDBI UKREPOV ZATIRANJA. kušnjah je potrebno v soji za učinkovito zatiranje s sposobnost soje s pleveli, pri čemer pa moramo upo- klasičnim česalom, prehod izvesti pri zapleveljenosti z števati potrebno minimalno temperaturo tal za kalitev enoletnimi ozkolistnimi pleveli do razvojne faze enega Pred končno pripravo setvene površine pozornost soje, ki je od 10 do 12 oC. Čeprav je soja sposobna pravega lista in pri zapleveljenosti z enoletnimi široko-posvetimo ukrepom, ki spodbujajo kalitev plevelov nadomestiti izgubo do 15 % gostote rastlin, pripo-3 listnimi pleveli do faze dveh pravih listov. Za učinko- – s pravočasnim ravnanjem zimske ali spomladanske ročamo ob setvi za 10 % povečano gostoto zaradi vito mehansko zatiranje s prstastim okopalnikom je za brazde z enim ali dvema, od 3 do 4 cm globokima možnih poškodb in loma rastlin pri česanju ali oko-zatiranje enoletnih ozkolistnih plevelov najustreznejša prehodoma s predsetvenikom. Ukrep izvajamo v raz- pavanju. Globina setve soje mora biti enakomerna, Izvedba okopavanja soje s prstastim okopalnikov v razvojni fazi razvojna faza do dveh pravih listov, za enoletne širo- začetka oblikovanja prvega trolista (BBCH 12) (1), pravilno nasta-miku od osem do štirinajst dni. Priporočljivo je, da ob z izhodiščem odlaganja semena na globini od 3 do 4 vitev vrtečega dela okopalnika z 1–2 cm razmikom med prsti (2), kolistne plevele pa do faze dveh do štirih pravih listov. prehodu s strojem večina populacije plevelov ne pre- cm. rastline, posejane na takšno globino, se čvrsteje pravilna nastavitev varovalnih diskov in globine okopavanja (3) 47 48 Za učinkovito mehansko zatiranje plevelov je potreb- uporabo česala in okopalnika v popoldanskih urah, Pri kombinirani uporabi česala in prstastega okopalni-no, da so tla primerno suha. Preveč vlažna ali presuha ko je v celicah rastlin manj vode in je rastlina manj PRIDELEK ZRNJA EKOLOŠKE SOJE ka lahko za učinkovito zatiranje plevelov priporočamo in zaskorjena tla so neprimerna za izvajanje ukrepa. čvrsta, kar poveča njeno neobčutljivost na mehanske JE BIL V OBEH OBRAVNAVANJIH dva prehoda s česalom; prvič 6 do 8 dni po setvi in Za učinkovito uničenje plevelov pri mehanskem nači- poškodbe. (S PRSTASTIM OKOPALNIKOM IN V drugič v fazi dveh pravih listov soje. V tej fazi razvo- nu zatiranja moramo upoštevati tudi vremenske raz- KOMBINACIJI UPORABE KLASIČNE- ja je potrebno hitrost in intenzivnost delovanja česal mere pred in po izvedbi ukrepa. Najbolj učinkovito iZkušnje pri mehanskem primerno prilagoditi, in s tem zmanjšati poškodbe po- zatremo plevele, če ujamemo obdobje 1 do 2 dni brez GA ČESALA IN PRSTASTEGA OKOPAL- sevka. Primerna hitrost vožnje je okrog 3 km/h, roglje Zatiranju pleVeloV na kmetiji padavin pred česanjem ali okopavanjem in po njem. NIKA) 3,2 t/ha (9 % VLAGA ZRNJA). česala nastavimo na 40 % maksimalne agresivnost pri- topoloVec in na kmetijskem tiska delovanja. V kombinaciji s česalom lahko prstasti okopalnik uporabimo enkrat, 21. dan po vzniku, pri ZA SOJO JE ZNAČILNO, DA IMA GospoDarstVu žipo večji zapleveljenosti posevka pa okopalnik uporabimo POČASEN MLADOSTNI RAZVOJ IN Pri testiranjih v okviru projekta smo v ekološki pri- ponovno neposredno pred cvetenjem. SLABO TEKMOVALNO SPOSOBNOST S delavi soje preizkušali učinkovitost več različnih sis- PLEVELI. POSEVEK SOJE MORA BITI temov mehanskega zatiranja plevelov. V poskusu smo TAKO NEZAPLEVELJEN VSAJ ŠE 6 DO posejali sorto MS Mentor pri širši medvrstni razdalji 8 TEDNOV PO SETVI, SICER SO IZ- (70 cm). Ob vzniku soje je na delu njive, kjer ni bila iz- GUBE PRIDELKA PREVELIKE. vedena slepa setev, gostota plevelnih rastlin znašala od 320 do 410 rastlin/m2, kar parcelo uvršča med zmer- no zapleveljene. V načinu setve s širšimi medvrstnimi Če za mehansko zatiranje plevelov uporabljamo česa- razdaljami se je za učinkovito uničevanje plevelov iz-lo (klasično ali zvezdasto), moramo pričeti s prehodi kazala uporaba prstastega okopalnika ter kombinaci-takoj po setvi soje. Priporočamo, da prvi prehod s če- ja česala in prstastega okopalnika. V obeh primerih salom opravite 4 do 7 dni po setvi, preden prične soja je bila pred setvijo soje izvedena slepa setev v dveh 1 kaliti. Tla pri tem ne smejo biti premokra. roglje česa- terminih. Prvi prehod smo izvedli v sredini marca in la nastavimo na 60 do 75 % maksimalne agresivnosti drugega 14. aprila – tri dni pred setvijo. delovanja in prodiranje od 1 do 1,5 cm v globino, pri zvezdastem česalu do 2 cm v globino. Hitrost vožnje Pri mehanskem zatiranju plevelov s prstastim okopal-3A 3B je lahko nekoliko večja – 5 do 8 km/h, še posebej, če nikom smo na kmetiji Topolovec plevele zatirali v fazi so tla zaradi padavin zaskorjana. V fazi vznikanja soje razvoja prvega trolista (16. dan po vzniku) in v fazi so poškodbe pri uporabi česala največje, tudi 18 do razvitih dveh trolistov (23. dan po vzniku). Po naših 20 %, zato mehansko zatiranje plevelov v tej razvojni izkušnjah v primeru pogostih padavin, ko se te pojav-fazi soje ni ekonomsko upravičeno in ga odsvetujemo. ljajo na nekaj dni, moramo plevele mehansko zatirati V razvojni fazi prvih pravih listov (BBCH 11) in fazi vsaj trikrat (v 2., 3. in 7. tednu po vzniku). V letih z prvega trolista (BBCH 12) so lahko poškodbe rastlin manj pogostimi padavinami sta dovolj dva prehoda; manjše – do 10 % ali še manjše (3–4 %) v poznejših prvi dva do tri tedne po vzniku in drugi sedem tednov razvojnih fazah soje (BBCH 15). V naših poskusih z po vzniku – na začetku faze cvetenja, ko so rastline mehanskim zatiranjem plevelov poškodbe soje v no- visoke okoli 30 cm. 2 beni od faz niso presegle 4 %. Pri uporabi klasičnega ali prstastega okopalnika moramo v zgodnjih fazah razvoja mlade rastline soje zaščititi pred zasipanjem Uporaba česala v soji v fazi drugega trolista BBCH 13 (1), pravilna nastavitev agresivnosti delovanja posameznih jeklenih žic ob z namestitvijo zaščitnih diskov. Pri soji priporočamo ustrezni delovni hitrosti je ključna za uspešno mehansko zatiranje s česalom (2), slaba učinkovitost česala zaradi zbitih in zaskorje-nih tal (3a), učinkovito delovanje česala na nezbitih tleh kljub nekoliko večjim travnatim plevelom v fazi 2–3 pravih listov (3b) 49 50 Izkušnje in rezultati delovanje krožnega česala v pri- podobne, kot pri uporabi klasičnega česala, večje je merjavi s klasičnim česalom so na težjih glinasto-i- bilo le osipanje rastlin, kar pa po dveh do treh dneh ni Razvojna lovnatih tleh v Pesniški dolini (na KG Žipo) pokazali bilo več opazno. Večjih poškodb listov in mladih po-Poravnanost učinkovitejše delovanje krožnega česala pri odstranje- faza ganjkov, povzročenih zaradi kovinskih delov krožne- vanju tudi večjih plevelov, ki so imeli razvita več kot setvene plevelov ga česala, nismo opazili. Učinkovitost delovanja stroja dva prava lista (do šest listov). površine Razvojna prilagajamo z delovno hitrostjo in s pritiskom vrtečih se delov česala na tla, kar lahko nastavimo po stopnjah faza od 1 do 5. V našem primeru smo imeli ob prvem pre- ZVEZDASTO ČESALO V PRIMERJAVI S soje hodu s krožnim česalom (v razvojni fazi prvega tro- KLASIČNIM ČESALOM OMOGOČA VEČ- lista) na obravnavanju ohranitvene obdelave pritisk JE DELOVNE HITROSTI, UČINKOVI- posameznih elementov nastavljen na stopnjo 4 in na Velikost oranem delu poskusa na stopnjo 3. Delovna hitrost je TEJE RAZBIJA TALNE AGREGATE IN talnih bila v povprečju 8 km/h. Drugi prehod smo izvedeli SKORJO NA POVRŠINI TAL TER ZAT- Dejavniki, Vremenske agregatov v fazi, ko je imela soja popolnoma razvit drugi trolist RE TUDI VEČJE PLEVELE (KOSTREBA). ki vplivajo na razmere pred (BBCH 13). Na vseh obravnavanjih je bil pritisk ele- mentov nastavljen na stopnjo 2,5 pri hitrosti 8 km/ha. uspešno mehansko in po Opazili smo, da so večje rastline utrpele tudi več me- Prav tako je drobljenje talnih agregatov in skorje na ukrepu hanskih poškodb (od 3 in 5 % v fazi BBCH 13). V tem površini tal boljše, večja je lahko tudi delovna hitrost zaranje obdobju je bila v posevku, zaradi intenzivnih padavin (7 do 9 km/ha), kar pomeni večjo storilnost kmetij- tri tedne pred zatiranjem, skorja na površini tal debela skega stroja. Do faze cvetenja so bile poškodbe rastlin Globina plevela 1,5 cm. Krožno česalo je skorjo uspešno zdrobilo. česanja, okopavanja Delovna hitrost Zbitost Vlaga 1 tal v tleh 3 4 Zvezdasto česalo (1), prvo česanje v fazi začetka razvoja prvega troli- sta (2), tla in rastline soje po prvem prehodu z zvezdastim česalom (3), petstopenjski sistem za nastavitev moči pritiska zvezdastega česala v tla (4) 2 (fotografije: M. Jakop) Dejavniki, ki vplivajo na uspešno mehansko zatiranje plevelov 51 52 Zvezdasto česalo je primerno tudi v sistemih VIrI IN LITErATUrA brez oranja, saj se vrteči deli sami očistijo ra- stlinskih ostankov, ki so na površini tal. V po- skusu smo v fazi začetka cvetenja soje želeli Einböck GmbH. (2020). Das Handbuch des Bio-ackerbaus. https://www.einboeck.at/newsroom/news/das-handbuch-des-bio-ackerbaus uporabiti česalo še tretjič. Zaradi sušnih razmer v letu preizkušanja so bile rastline soje v tej fazi EIP projekt »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba« (b. d.). http://zrnatestrocnice.um.si/ sicer nizke (višina ni presegala 40 cm), vendar Jakop, M., Lisec, L., Cigič, B., Čeh, B., Čremožnik, B., Flajšman, M., Grobelnik Mlakar, S., Kocjan Ačko, D., Kolmanič, A., Korošec, pa so bile poškodbe soje zaradi česanja preveli-T., Slapnik, M., Strgulec, M. in Verbič, J. (2019–2021). Šestmesečna poročila o izvajanju projekta EIP Zrnate stročnice za obdobje ke. Velik delež poškodovanih rastlin (10–15 %) 2019–2021. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. je bil najverjetneje posledica povečane čvrstosti stebla in vej, ki nastopi ob cvetenju, delno pa je Jakop, M., Lisec, U. in Grobelnik Mlakar, S. (7. 4. 2021). Izhodišča za učinkovito mehansko zatiranje plevelov v soji. Kmečki glas, bila povečana lomljivost stebla in vej posledica 78(14), 8. manjše prožnosti rastlin zaradi suše, ki je priza- Lešnik, M., Ivančič, A., Simončič, A. in Bavec, F. (2007). Tehnika in ekologija zatiranja plevelov. Kmečki glas. dela posevek. Malidza, G. (2016). Priručnik za gajenje organske soje: [podrška organskoj proizvodnji soje iz Evrope]. Dunav soja regionalni centar; Istraži-Mnogokrat pozabljamo, da mehansko zatiranje vački institut za organsku poljoprivredu FiBL. https://www.fibl.org/fileadmin/documents/shop/4359-organski-proizvedena-soja.pdf plevelov prinaša tudi druge pozitivne učinke na Sicard, H. in Fontaine, L. (2012). Optimising and promoting mechanical weed control (Casdar project, 2009/2012). https://orgprints.org/id/ tla in rast soje. Ti koristni učinki, ki še dodat- eprint/30571/12/DM-Brochure-Full-Eng-compressed.pdf no prispevajo k uspešni pridelavi soje, so: dro- bljenje talnih agregatov, zračenje tal, povečano Stajnko, D. (2017). Obdelovanje tal in protierozijska zaščita na vodovarstvenih območjih. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. http:/ zadrževanje vlage v tleh zaradi prekinitve kapi- dx.doi.org/10.18690/978-961-286-066-0 larnega dviga vode, povečanje izkoristka hranil, večja mineralizacija in večja aktivnost simbiot- skih bakterij na koreninah. Posevek soje v fazi začetka cvetenja, 8 tednov po vzniku. razplje- veljenost smo dosegli z izvedeno dvakratno slepo setvijo in dvema prehodoma s prstastim okopalnikom (fotografija: M. Jakop) 53 54 Najpomembnejše plevelne vrste v soji inteGrirano varstvo soje pred pleveli Plevelna vrsta Slovensko ime Znanstveno poimenovanje Aleš Kolmanič Enoletni pleveli Pleveli so po gospodarski pomembnosti pri pridelavi soje v naših razmerah najpomembnejši škodljivi organiz- • Širokolistni pleveli srhkodlakavi ščir Amaranthus retroflexus L. mi in njihovo obvladovanje med najpomembnejšimi tehnološkimi ukrepi za uspešno pridelavo soje. Soja ima zaradi počasnega zgodnjega razvoja slabo konkurenčno sposobnost, zato lahko tehnološke napake pri oviranju bela metlika Chenopodium album L. kaljenja in razvoja plevelov v tem času zmanjšajo pridelke tudi do 80 odstotkov. mnogosemenska metlika Chenopodium polyspermum L. Predvsem v konvencionalni pridelavi se kmetovalci premalo zavedamo vpliva različnih tehnoloških ukrepov ali baržunasti oslez Abutilon theophrasti Medik. praks na plevelne populacije, in s tem vpliva teh praks na uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Na primer slepa setev, sestava kolobarja, uporaba organskih gnojil, način obdelave tal, medvrstna razdalja, čas in gostota drobnocvetni rogovilček Galinsoga parviflora Cav. setve, izbira sorte itd. so samo nekateri ukrepi pri pridelavi soje, ki vplivajo na to, kateri pleveli bodo na njivi škrlatnordeča mrtva kopriva Lamium purpureum L. in v posevku prevladovali, kakšna bo njihova populacija in kateri ukrepi zatiranja plevelov in s tem povezani stroški, bodo potrebni, da zmanjšamo vpliv na posevek. V poskusih ugotavljamo, da lahko s primernimi ukrepi ptičja dresen Polygonum aviculare L. zmanjšamo odmerke talnih herbicidov tudi do 50 %, brez negativnega vpliva na pridelek. Na tem mestu se ne ščavjelistna dresen Polygonum lapathifolium L. bomo podrobno spuščali v interakcije med posameznimi tehnološkimi ukrepi in njihovim vplivom na plevele, podali bomo le nekaj osnovnih informacij za osnovno razumevanje teh interakcij v praksi. breskova dresen Polygonum persicaria L. pasje zelišče Solanum nigrum L. najpomemBnejše pleVelne Vrste V soji pri nas navadna zvezdica Stellaria media (L.) Vill. Pri nas so najpomembnejši pleveli iz družine trav (Poaceae), kot sta npr. navadna kostreba Echinochloa crus-galli • Ozkolistni pleveli krvavordeča srakonja Digitaria sanguinalis (L.) Scop. (L.) Beauv. in zeleni muhvič Setaria viridis (L.) Beauv. Omenjeni vrsti povzročata težave tudi v večini evropskih navadna kostreba Echinocloa crus-galli (L.) Beauv. držav. Med širokolistnimi pleveli so najpomembnejši srhkodlakavi ščir ( Amaranthus retroflexus L.), dresni ( Polygonum sp.), metlike ( Chenopodium sp.) in njivski slak ( Convolvulus arvensis L.). Pomembnejši postajajo tudi nekateri golo proso Panicum dichotomiflorum Michx. invazivni pleveli, kot so npr. vrste iz rodu Ambrosia in Cyperus, predvsem zaradi omejenih možnosti za njihovo sivozeleni muhvič Setaria pumila (Poir.) roem. & Schult. zatiranje. zeleni muhvič Setaria viridis (L.) P. Beauv. Večletni pleveli • Širokolistni pleveli njivski osat Cirsium arvense (L.) Scop. njivski slak Convolvulus arvensis L. • Ozkolistni pleveli plazeča pirnica Elytrigia repens (L.) Desv. ex Nevski divji sirek Sorghum halepense (L.) Pers. 55 56 inteGrirano VarstVo rastlin pogojih in izvedbi česanje lahko zelo učinkovit dopol- V Sloveniji imamo za uporabo v soji dovoljenih malo jo sejemo kasneje kot nekatere druge okopavine, je nilni ukrep zatiranja plevelov tudi v pridelavi soje. herbicidov, natančneje le malo različnih aktivnih sno- tudi pritisk toploljubnih plevelov precejšen. V posev-Populacijo in razvoj plevelov v soji pri nas najpogoste- vi. Kljub temu v preizkusih ugotavljamo, da lahko z kih soje so zato praktično vedno presežena kritična je uravnavamo samo z uporabo FFS. Uporaba samo njihovo pravilno uporabo dosežemo dobro učinko- števila plevelov, s tem pa so tudi izpolnjeni pogoji za KOMBINACIJE MEHANSKEGA IN mehanskih načinov zatiranje plevelov je redka in je vitost zatiranja večine gospodarsko pomembnejših izvajanje ukrepov kemičnega zatiranja. V kolikor že-KEMIČNEGA ZATIRANJA PLEVELOV prisotna v ekološki pridelavi, manj razširjena je tudi plevelov v soji. Pomemben del integriranega pristopa limo preprečiti izgube pridelka, moramo zagotoviti, SO SKLADNE Z NAČELI INTEGRI-kombinacija mehanskega in kemičnega zatiranja. ra- pri uravnavanju plevelne vegetacije je tudi opazovanje da je posevek soje približno dva meseca po setvi brez zlogov za to je več in jih lahko iščemo v pomanjkanju RANEGA VARSTVA RASTLIN, A JE stanja oziroma učinkovitosti po izvedenih ukrepih za- konkurence plevelov. znanja, izkušenj in mehanizacije za mehansko zatira- tiranja plevela. Na ta način lahko na podlagi rezultatov ZA NJIHOVO USPEŠNO SINERGIJO nje plevelov, v slabšem poznavanju tehnologij pride- ali izkušenj s posameznimi ukrepi le-te v naslednji se- POTREBNO PRECEJ ZNANJA, USPO- lave in sortimenta soje, prevladujoči pridelavi soje s zoni ustrezno spremenimo ali prilagodimo in tudi dol- SOBLJENOSTI IN TUDI DOSTOP- setvijo na ožje medvrstne razdalje ter dostopnosti do goročno uspešno obvladujemo plevelne populacije. NOSTI DO USTREZNE OPREME. učinkovitih talnih herbicidov za uporabo v soji. V letu 2021 imamo za zatiranje plevelov v soji pred Prevladujoč način konvencionalne pridelave soje pri vznikom teh in posevka na voljo herbicide na podlagi Z dobro izvedbo ukrepov mehanskega zatiranja nas zaradi prevladujoče uporabe FFS ni povsem skla- aktivnih snovi klomazon (Centium 36 CS, Command plevelov lahko uporabo FFS zmanjšamo z: den z načeli integriranega varstva rastlin, zato bomo 36 CS, Dr. Metrob klomazon, Clomate), S-metolak- najprej nekaj besed namenili smiselnosti vpeljave lor (Dual gold 960 EC, Effica 960 EC) in pendimeta- • uporabo zmanjšanih odmerkov (zadržujemo ra- ukrepov mehanskega zatiranja v pridelavo soje. Soja lin (Sharpen 33 EC, Sharpen plus, Stomp Aqua). Za zvoj plevelov po mehanskem zatiranju do faze, ko je okopavina, ki se dobro odziva na rahljanje in zrače- zatiranje plevelov po vzniku soje in plevelov pa ima- je soja tekmovalna s pleveli), nje medvrstnega prostora. Za okopavanje je potrebna mo na voljo aktivne snovi bentazon (Basagran 480) setev na medvrstne razdalje, širše od 45 cm, odvisno • zmanjšanjem števila nanosov (na podlagi učinko-in tifensulfuron-metil (Harmony 50 SX) za zatiranje od okopalnika, ki ga mislimo uporabiti. Z vidika in- vitosti mehanskega zatiranja se lahko odpovemo širokolistnih ter cikloksidim (Focus ultra) in kvizalo- tegriranega varstva rastlin bi pridelava soje na širših uporabi določenih herbicidov), fop-p-etil (Wish top) za zatiranje ozkolistnih plevelov. medvrstnih razdaljah omogočila uporabo mehanskih Ker se registracije herbicidov spreminjajo, moramo • nanosi FFS samo v ozke pasove z uporabo posebne ukrepov s kombiniranjem česal in okopalnikov in ob pred izbiro in uporabo herbicida preveriti veljavnost škropilne tehnike (v teh pasovih s stroji za mehan- njihovi pravilni uporabi tudi zmanjšanje uporabe FFS. izbranega sredstva za uporabo v soji, kar najlažje pre- razvoj soje in plevelov brez uporabe herbicidov ali mehanskega sko zatiranje ne moremo dovolj učinkovito zatreti zatiranja. Fotografiji (A. Kolmanič) sta iz herbicidnih poskusov verimo na portalu FITO-INFO (http://www.fito-in- s sojo v Jabljah Pridelava soje na 45–75 cm širokih medvrstnih razda-plevele, medtem ko lahko v medvrstnem prostoru fo.si/). Pri uporabi moramo upoštevati navodila za ljah se pri nas uveljavlja počasi in trenutno prevladu- plevele zatiramo samo na mehanske načine). uporabo, kot je zapisamo v Pravilniku o uporabi FFS Pri nas v pridelavi soje prevladuje kombinacija upora-je setev soje na medvrstno razdaljo 25–37 cm. Mož- (Uradni list rS, št. 71/14 in 28/18). Dodatno moramo be herbicidov pred in po vzniku soje. Talne herbicide nost uporabe mehanskih ukrepov je pri setvi na ožje t e upoštevati tudi druge morebitne omejitve, kot je npr. uporabimo po setvi soje ter pred vznikom soje in ple-medvrstne razdalje omejena na izvedbo slepih setev ve- ij- nar nat prepoved uporabe aktivnih snovi bentazon in S-me- velov. Ko imajo rastline soje razvit 1. do 2. trolist, pa in česanje oziroma okopavanje z uporabo specialnih rac Zr tolaklor na vodovarstvenih območjih (VVO) in NUV opravimo aplikacijo herbicidov za zatiranje plevelov okopalnikov. Česanje je lahko zelo učinkovit ukrep za-krožno iranja ple monst ) območjih ob vključenosti v ukrepe KOPOP. po vzniku (največkrat kombinacija herbicida za širo- tiranja plevelov, če ga izvedemo pravočasno v razvoju ega ( a EIP kolistne plevele in graminicida). S tem v večini prime- posevka in v zgodnji razvojni fazi plevela ter z ustre- kt ga zat Smernice integriranega varstva pri uravnavanju plevel- rov dosežemo dobro zatiranje večine pomembnejših zno mehanizacijo. Zaradi razmeroma kratkega časov-hansk ne olmanič ne populacije se nagibajo k ciljni uporabi herbicidov plevelov v soji in dobro osnovo za pridelek zrnja. Če nega obdobja za optimalno izvedbo česanja, variabil-rano na de emič po vzniku plevelov, a izkušanje iz preučevanja učinko- ija me nam medvrstna razdalja omogoča okopavanje, le-to nosti vremenskih razmer in možnosti poškodb rastlin, rafi odku proje ja: A. K og na poljih KMG Žipo Le vitosti herbicidov kažejo, da se v naših pridelovalnih izvedemo pred uporabo herbicidov po vzniku in pred če češemo izven tega obdobja, je česanje v praksi slab-in k ot nice rafi razmerah uporabi herbicidov pred vznikom ni mogo- og zaprtjem medvrstnega prostora. še razširjeno in sprejeto. Kakorkoli, pa je v ustreznih ombinac v. F em dog če izogniti. Ker soja ne prenaša nižjih temperatur in K česalo) lo sk stroč (fot 57 58 tleh, s plitvo setvijo, setvijo v nesesedena tla in s po- soji po vzniku ne predstavlja večjih težav, ob pravilni 28. 6. 2021 26. 7. 2021 javom obsežnejših padavin po nanosu herbicida, ki uporabi sredstev, ki sta na voljo in uspešno zatreta vse aktivno snov prenesejo v območje korenin soje. Fi- pomembnejše travne plevele. Graminicide je priporo- totoksičnost pendimetalina opazimo kot zaostajanje čeno uporabiti v fazi 2 do 3 listov plevela, najpozneje rastlin soje v rasti in razvoju, kar je posledica inhibici- do višine 20 cm. Zatiranje širokolistnih plevelov po je delitve celic. Zaostanek v razvoju se odraža tudi v vzniku je smiselno samo takrat, ko s talnimi herbicidi zmanjšanju pridelka, večinoma zaradi nizko nastavlje- nismo bili učinkoviti (npr. zaradi spomladanske suše). nih strokov (v poskusih so imele tako prizadete rastli- Pri tem je priporočljivo pred nakupom sredstev izvesti ne približno 25 % strokov do višine 10 cm), deloma pregled posevka in identificirati plevelne vrste, ki jih sklepamo, da tudi zaradi manjše asimilacijske površi- moramo zatreti ter temu prilagoditi izbiro herbicida ne. Priporočamo, da herbicide na podlagi aktivne sno- oziroma oceniti smiselnost njegove uporabe. Na pri- vi pendimetalin v krajih s pričakovanimi močnejšimi mer, aktivna snov tifensulfuron-metil dobro učinkuje padavinami v času vznika soje uporabljate z določeno proti kamilici, ogrščici, navadnemu plešcu, topolistni previdnostjo, njihovi uporabi prilagodite tudi globino kislici, metlikam in srhkodlakavemu ščiru, zadovolji- setve soje, ki naj ne bo manjša kot 4 cm. vo pa deluje tudi na številne druge gospodarsko po- membne širokolistne plevele. Največjo učinkovitost razvoj soje in plevelov pri uporabi kombinacije talnega herbici- opažamo pri deljenem nanosu v razmiku 10 do 14 dni da in herbicida po vzniku soje (Dual Gold 960 EC in Basagran v fazi, ko imajo pleveli razvite 2 do 4 liste. Uporaba na 480). Fotografiji (A. Kolmanič) sta iz poskusov s herbicidi v soji bolj razvitih plevelih ne dosega zadovoljivih učinkovi- v Jabljah tosti, prav tako uporaba prevelikih odmerkov pri tem- Ni odveč poudariti, da naj izbira herbicida temelji na peraturah nad 28 °C lahko povzroča poškodbe rastlin prisotnosti plevelnih vrst na njivski površini in po- soje. Aktivna snov bentazon dobro deluje na kamilico, znavanju delovanja aktivne snovi v herbicidu. Števil- plešec, dresni, metlike, pasje zelišče, gorjušico in na na preučevanja učinkovitosti herbicidov v soji kažejo, srhkodlakavi ščir. Omeniti velja tudi, da pri pozni upo- da je osnova za učinkovito zatiranje plevelov uporaba rabi herbicidov po vzniku soje obstaja tveganje, da soja talnih herbicidov širokega spektra pred vznikom soje. prekriva plevele, zaradi česar pleveli ne absorbirajo do- Pri tem mešanice herbicidov dveh ali več različnih volj aktivne snovi. Zaradi tega lahko povzročimo fito- aktivnih snovi kažejo večje učinkovitosti kot uporaba toksičnost na rastlinah soje, ki se odraža kot kloroze in samo ene aktivne snovi. Mešanice so priporočljive tudi nekroze listne površine. Za povečanje učinkovitosti je s stališča antirezistenčne strategije. Mešanica aktivnih herbicidom priporočljivo dodajati dodatke ali močila. snovi pendimetalin + S-metolaklor ali pendimetalin + V večletnih preizkušanjih učinkovitosti različnih klomazon so učinkovite rešitve za vse lokacije s sre- herbicidnih kombinacij v Jabljah opažamo, da v prev- dnje do težkimi tlemi in z učinkovitostmi nad 95 % ladujoči plevelni flori s kombinacijami talnih herbici- na pomembnejše plevelne vrste. A je ta visoka stopnja Opazna fitotoksičnost aktivne snovi pendimetalin (desno), kjer dov in herbicidov po vzniku soje dosegamo učinko-učinkovitosti razmeroma draga, ekonomsko vprašljiva rastline soje zaradi inhibicije delitve celic korenin zaostajajo vitosti nad 96 % (zatrli smo 96 % prisotnih plevelov). v rasti in razvoju v primerjavi s posevkom, kjer so uporabili in v nekaterih primerih povzroči tudi fitotoksičnosti aktivno snov S-metolaklor (levo). Fotografija (A. Kolmanič) je Med kombinacijami herbicidov pri tem ni bilo večjih na rastlinah soje. iz poskusov s herbicidi v soji v Jabljah razlik. Nasprotno pa smo samo z aplikacijo talnih Močne poškodbe rastlin zaradi fitotoksičnosti aktivnih snovi herbicidov oziroma samo z aplikacijo herbicidov po V poskusih opažamo, da obstaja pri uporabi aktivne Za zatiranje plevelov po vzniku soje imamo na voljo bentazon ali tifensulfuron-metil, fotografirano (A. Kolmanič) je vzniku soje dosegali učinkovitost od 80 do 88 %. snovi pendimetalin v nekaterih razmerah tveganje polje podjetja Žipo Lenart dve aktivni snovi za širokolistne in dve za zatiranje pojava poškodb soje. Tveganje se povečuje na lahkih ozkolistnih plevelov. Zatiranje ozkolistnih plevelov v 59 60 26. 6. 2021 ES MENTOR 6. 8. 2021 ES MENTOR 26. 6. 2021 PR91M10 6. 8. 2021 PR91M10 Povzetek iz preučevanj učinkovitosti različnih herbicidnih kombinacij na plevelno floro v herbicidnih poskusih v Jabljah v letih 2016–2020. Herbicidi so bili uporabljeni z največjimi dovoljenimi odmerki za sojo, z izjemo sredstev Basagran in Harmony, ki smo ju v kombinaciji s talnimi herbicidi pri naknadnem škropljenju dodali v odmerku 1,5 l/ha oziroma 7,5 g/ha Pri setvi na večje medvrstne razdalje je uporabo herbicidov smiselno dopolniti z izbiro sorte, ki bo sklenila vrste in zapolnila medvrstni prostor, in tako preprečila naknadni vznik in razvoj plevelov v medvrstnem prostoru, ko razlika v razvoju soje in sposobnost izkoriščanja medvrstnega prostora pri setvi sort ES Mentor ter Pr91M10 na medvrstno razda-aktivna snov herbicida ne bo več delovala. V poskusih ugotavljamo, da lahko pri sorti, ki prej sklene vrste in ima ljo 50 cm (fotografije: A. Kolmanič) bolj intenziven razvoj, zmanjšamo odmerke herbicidov tudi do 50 %, ne da bi izgubili pridelek. Možnost uporabe zmanjšanih odmerkov talnih herbicidov v praksi smo preverjali v projektu EIP Zrnate stroč- nice na KMG Žipo Lenart. Delovna hipoteza temelji na opaženi povečani tekmovalnosti soje s pleveli z njenim razvojem, kar bi lahko izkoristili in herbicide zmanjšali na minimalno potrebno količino, ki bi samo zadržala razvoj plevelov do razvojne faze soje, ko ima primerno tekmovalnost s pleveli oz. ko pleveli nimajo več mož- nosti razvoja zaradi povečane osenčenosti. Pri tem smo preverjali tudi morebitne vplive izbire sorte in načina obdelave tal (konvencionalna ali konzervirajoča obdelava tal). Iz poskusov ugotavljamo, da je oranje zmanjšalo populacijo plevelov v primerjavi s konzervirajočo obdelavo in na težjih tleh pospešilo razvoj soje. Posledično 61 62 smo tam, kjer smo orali dosegali že s 50-odstotnim dovoljenim odmerkom talnih herbicidov Stomp Aqua in VIrI IN LITErATUrA Dual Gold 960 EC učinkovitosti zatiranja plevelov nad 93 %, ob dopolnitvi s herbicidi po vzniku soje pa smo dosegli učinkovitosti zatiranja plevela od 96 do 99 %. Pri konzervirajoči obdelavi smo učinkovitosti zatiranja plevelov nad 90 % dosegli šele s 75-odstotnim dovoljenim odmerkom obeh herbicidov. Sorta pri tem ni kazala Avola, G., Tuttobene, r., Gresta, F. in Abbate, V. (2008). Weed control strategies for grain legumes. Agronomy for Sustainable Develop-značilnih razlik. ment, 28(3), 389–395. https://doi.org/10.1051/agro:2008019 El-Nady, M. F. in Belal, E. B. (2013). Effect of Phytotoxicity of Pendimethalin residues and its Bioremediation on Growth and Anatomical Characteristics of Cucumis sativus and Echinochloa crus-galli Plants. Asian Journal of Crop Science, 5, 222–237. http://doi. 50 % odmerek talnih herbicidov oranje 50 % odmerek talnih herbicidov org/10.3923/ajcs.2013.222.237 kozervirajoča obdelava tal Glover, D. G. in Schapaugh, W. T. (2002). Inheritance of resistance to pendimethalin herbicide induced stem damage in soybean. Euphytica, 125(3), 433–437. https://doi.org/10.1023/A:1016078011794 Kolmanič, A. in Bavec, F. (2016). Suitability of selected grain legumes for production and feed in sub-alpine and pannonian grow-ing conditions in 2015 in Slovenia. V O. Đuragić (Ur.), Celebrating food: XVII International Symposium Feed Technology and III International Congress Food Technology, Quality and Safety. (str. 148–154). Institute of Food Technology. http://foodtech.uns.ac.rs/uploads/images/ docs/FEED_Kongres_ISP.pdf Kolmanič, A. in Leskovšek, r. (2019). Učinkovitost izbranih herbicidnih kombinacij pri dveh medvrstnih razdaljah v soji. V S. Trdan (Ur.), Zbornik predavanj in referatov 14. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo (str. 75–85). Društvo za varstvo rastlin Slovenije. http://foodtech.uns.ac.rs/uploads/images/docs/FEED_Kongres_ISP.pdf Kolmanič, A., Žerjav, M., Vončina, A. in Leskovšek, r. (b. d.). Smernice integrirane pridelave soje. Smernice Integrirano varstvo rastlin. IVr. https://www.ivr.si/rastlina/soja/ Lešnik, M., Ivančič, A., Simončič, A. in Bavec, F. (2007). Tehnika in ekologija zatiranja plevelov. Kmečki glas. Marriage, P. B., Hamill, A. S. in von Stryk, F. G. (1978). response of soybean plants to metribuzin and interaction with atrazine V poskusih na KMG Žipo Lenart smo ugotavljali razlike v številu plevelov in učinkovitosti herbicidnih kombinacij v soji glede na residues. Journal of Environmental Science and Health, Part B, 13(3), 287–297. https://doi.org/10.1080/03601237809372096 način obdelave tal (fotografiji: A. Kolmanič) Matko, B., Miklavc, J., Mešl, M., Lešnik, M. in Vajs, S. (2009). rezultati preizkušanja herbicidov proti plevelom v soji. V J. Maček (Ur.), Zbornik predavanj in referatov 9. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin (str. 329–333). Društvo za varstvo rastlin Slovenije. http:// Za katerikoli način pridelave se bomo odločili, je pomembno, da smo pri uporabi herbicidov skrbni in imamo www.dvrs.bf.uni-lj.si/spvr/2009/zbornik_2009.htm dovolj znanja, da jih uporabimo v času in na način, ko je njihov potencial za zatiranje plevelov največji. V soji Oswald, T., Smith, A. E. in Phillips, D. V. (1978). Phytotoxicity and detoxification of metribuzin in dark-grown suspension cultures imamo res na voljo omejeno število aktivnih snovi, a je njihova učinkovitost dovolj velika, da lahko v večini of soybean. Pesticide Biochemistry and Physiology, 8, 73–83. https://doi.org/10.1016/0048-3575(78)90094-9 primerov plevele uspešno zatremo. Še največje probleme lahko povzročata ambrozija, za katero nimamo dovolj Shaw, D. r., Peeper, T. F. in Westerman, r. L. (1986). Persistence of Phytotoxicity of Metribuzin and Its Ethylthio Analog. Weed učinkovitih aktivnih snovi, in užitna ostrica, na katero učinkovito deluje le pravočasna aplikacija a.s. S-metolak-Science, 34(3), 409–412. https://doi.org/10.1017/S0043174500067084 lor (kar je lahko problematično na VVO in NUV območjih, kjer je ta aktivna snov prepovedana), talni herbicidi Street, J. E., Wehtje, G., Walker, r. H. in Patterson, M. G. (1987). Effects of Adjuvants on Behavior of Metribuzin in Soil and Soy-slabše učinkujejo tudi na ostale rizomske plevele. bean Injury. Weed Science, 35(3), 422–426. https://doi.org/10.1017/S0043174500053935 Šenk, I. (2011). Možnosti za zatiranje plevelov v posevkih soje (Glycine max (L.)) s herbicidi dostopnimi na slovenskem tržišču. [diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. https://dk.um.si/IzpisGradiva.ph- p?id=17920&lang=slv&prip=rul:1732053:d2 Trebst, A. in Wietoska, H. (1975). [Mode of action and structure-acitivity-relationships of the aminotriazinone herbicide Metribuzin. Inhibition of photosynthetic electron transport in chloroplasts by Metribuzin (author’s transl)]. Z Naturforsch C Biosci, 30(4), 499–504. (Hemmung des photosynthetischen Elektronentransports von Chloroplasten durch Metribuzin.) Tresch, S., Plath, P. in Grossmann, K. (2005). Herbicidal cyanoacrylates with antimicrotubule mechanism of action. Pest Manag Sci, 61(11), 1052–1059. https://doi.org/10.1002/ps.1093 Vajs, S., Lešnik, M., Miklavc, J., Matko, B. in Mešl, M. (2015). Učinkovitost herbicidov za zatiranje novih invazivnih plevelov v posevkih soje. V S. Trdan (Ur.), Zbornik predavanj in referatov 12. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo (str. 197–205). Društvo za varstvo rastlin Slovenije. http://www.dvrs.bf.uni-lj.si/spvr/2015/zbornik_2015.html 63 64 boleZni in škodljivci soje Metka Žerjav V Sloveniji v soji še ne opažamo škodljivih organiz- bilo potrebno uporabljati. V primeru širjenja pridelave Fusarium. Tudi sojina plesen je bila pogosta v vseh območjih, vendar bolezenska znamenja, ki so se so sicer mov, ki bi povzročali večjo gospodarsko škodo, toda in pogostejšega umeščanja soje v kolobar lahko priča-pojavila že v času vegetativnega razvoja, niso bila močno izražena. Delež okužene listne površine na večini v svetovnem merilu je pridelek soje zaradi bolezni in kujemo, da se bodo težave, povezane z boleznimi in s opazovanih njiv ni presegal 3 %. Večjo okužbo s sojino plesnijo lahko pričakujemo tam, kjer sojo namakajo in škodljivcev lahko tudi za petino manjši, kljub upora- škodljivci, pričele pojavljati tudi pri nas. kadar jo pridelujejo kot strniščni posevek. bi fitofarmacevtskih sredstev in drugim ukrepom za Pravočasno in pravilno prepoznavanje bolezni in ško-zatiranje bolezni. Pri tem v deželah s toplejšim pod- dljivcev in njihovih značilnosti je nujno, če želimo nebjem izstopajo izgube zaradi sojine rje in stroški izbrati ustrezne ukrepe, s katerimi bomo preprečevali njenega zatiranja. Med škodljivci imajo znaten vpliv njihovo širjenje. Z ukrepi, ki so del dobre kmetijske na pridelavo ogorčice, zlasti sojina ogorčica, ki pa v prakse, lahko populacije škodljivih organizmov in ob-Sloveniji še ni bila ugotovljena, čeprav klimatske raz- seg nastale škode zadržimo na stopnji, ko uporaba fi-mere omogočajo njeno širjenje. tofarmacevtskih sredstev ni potrebna oziroma bomo čim dlje shajali brez njih. Taki ukrepi so na primer Ocena globalne izgube pridelka soje zaradi poja- dovolj širok kolobar, uporaba tolerantnih sort, pospe-va bolezni in ogorčic ševanje razkroja žetvenih ostankov, uporaba certifi- ciranega semena, da zmanjšamo vnos bolezni, ki se širijo semenom itd. Povzročitelj škode Ocena izgube globalnega pridelka (%) GliVične BoleZni soje Glivične bolezni 10,6 Po grobi oceni je izguba pridelka soje zaradi glivičnih Ogorčice 2,5 bolezni približno 10 % in temelji na oceni stanja v treh državah (Braziliji, Argentini in ZDA), katerih pridelek Virusne bolezni 0,2 predstavlja 82 % vsega svetovnega pridelka. Med ge- Bakterijske bolezni 0,1 ografskimi območji so velike razlike glede razširjeno- sti in ekonomskega pomena posamezne bolezni. Na osnovi opazovanj posevkov soje po vsej Sloveniji je Bolezni in škodljivci, ki bi se v naših rastnih razmerah nastal seznam glivičnih bolezni, ki so v Sloveniji že lahko širili in ogrožali pridelovanje soje, so bili doslej razširjene. Bolezni, za katere na osnovi večletnih opa-slabo poznani. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije zovanj posevkov sklepamo, da imajo v Sloveniji ugo-smo od leta 2014 do 2017, ko so se površine s sojo dne razmere za širjenje in bi lahko vplivale na zmanj-povečevale, pregledovali posevke soje, identificirali šanje pridelka, so predvsem rjava listna pegavost soje, povzročitelje bolezni in škodljivce ter ugotavljali nji- bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Diaporthe, in hovo razširjenost. Ugotovili smo, da zaradi majhnega Sojina plesen (fotografija: M. Žerjav) v vročih in suhih poletjih tudi ogljena trohnoba. Ob pojava škodljivih organizmov v tem obdobju, insek- slabem kolobarjenju ali setvi v monokulturi se bodo ticidov in fungicidov za varstvo soje v Sloveniji še ni stopnjevale težave z belo gnilobo in vrstami iz rodu 65 66 Seznam povzročiteljev glivičnih bolezni soje v Sloveniji Rjava listna pegavost soje bo. V dobro oskrbovanih in prehranjenih posevkih z več listne mase povzroči bolezen manj škode. Sojo Povzročitelj glivične Slovensko ime Bolezen povzroči največ škode, kadar se pojavi zgodaj sejemo v ustreznem kolobarju, ki ne vključuje drugih bolezni bolezni Opis simptomov Širjenje v razvoju rastlin. V Sloveniji smo jo prvič opazili leta metuljnic. Pri ohranitveni obdelavi tal je pomembno, 2016 po izrazito vlažni pomladi. Bolezenska zname- da rastlinske ostanke po spravilu pridelka zdrobimo in Peronospora manshurica Sojina plesen Oglate rumene pege na listih, pozneje Seme, ostanki rastlin nja se najizraziteje kažejo predvsem na listih, a gliva plitvo zadelamo v tla ter na ta način pospešimo njiho-porjavijo. Na spodnji strani pege so troso- lahko okužuje tudi stebla, stroke in semena. Najprej vo mineralizacijo. nosci s trosovniki. V ugodnih razmerah za se pojavijo drobne, temno rjave pege, ki se med seboj razvoj se sušijo listi. združujejo v večje pege nepravilnih oblik, tkivo lista Bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Diaporthe Septoria glycines rjava listna rjave pege nepravilnih oblik na spodnjih Ostanki rastlin, seme okrog peg porumeni. Simptomi se najprej pojavijo na starejših, spodnjih listih, kasneje se bolezen širi tudi na pegavost soje listih, od drobnih pegic do premera nekaj Bolezenska znamenja, ki jih povzročajo glive iz rodov zgornje liste. V bolj okuženih posevkih se listi pred- cm. Postopoma se pege pojavijo tudi na Diaporthe in Phomopsis (D/P) na soji so zelo raznolika: časno sušijo in odpadajo. zgornjih listih, listi odpadajo. ista vrsta glive povzroča več sprememb na rastlini in Colletotrichum glycines Sojin ožig Ožigi na steblih, listih ali strokih, odpada- Seme, ostanki rastlin V toplejših in deževnih obdobjih se bolezen hitro širi različne vrste lahko povzročijo enaka ali zelo podob- (omočenost listov od 6 do 36 ur, temperatura zraka na bolezenska znamenja. Iz kompleksa D/P so bile Colletotrichum sp. nje listov, tudi propadanje sejancev. okrog 25 °C), v vročem in suhem vremenu se razvoj v Sloveniji ugotovljene vrste Diaporthe sojae, Diaporthe Diaporthe/Phomopsis Diaporthe kompleks: Slaba kalivost semena in propadanje Seme, rastlinski upočasni. Bolezen se po navadi najprej pojavi na zgo- caulivora in Phomopsis longicolla, ki so razširjene tudi v kompleks več vrst Črna pegavost stebla sejancev; pege na spodnjem delu stebel, ostanki dnjih sortah, saj so za okužbo dovzetnejši starejši li- sosednjih državah, kjer pridelujejo sojo. Ker se pre-povzročiteljev soje sušenje rastlin- listje ne odpada. sti. Primarni vir okužb predstavljajo okuženi rastlinski našajo s semenom, jih vnesemo ob setvi tudi v ob-Diaporthe sojae, Ožig stebel in Na steblih drobne, črne, vzporedno ostanki, gliva pa se ohranja tudi v semenu. Iz peg na močja, kjer bolezen prej še ni bila razširjena. Škoda, Diaporthe longicolla strokov soje nanizane pege s piknidiji, sušenje rastlin z strokih gliva prodre v notranjost in okuži razvijajoče ki jo povzročajo, je odvisna predvsem od vremenskih Diaporthe caulivora, odpadanjem listov; ožig strokov in plesni- se seme. Trosi se s peg na spodnjih listih s pomočjo razmer. V letih, ko je vreme v času dozorevanja soje Diaporthe sp. vost semen. vetra in dežnih kapelj prenesejo na zgornje liste. deževno in toplo, so lahko izgube pridelka velike. Ka- dar žetev zaradi slabega vremena ni opravljena pravo- Macrophomina phaseolina Ogljena trohnoba rastline porumenijo, ovenijo in odmrejo v Seme, sklerociji v časno, velik delež zrnja splesni. času dozorevanja – izgleda kot znaki suše. tleh in na rastlinskih Na debelejših koreninah in spodnjem delu ostankih Večina gliv iz kompleksa D/P ima spolni in nespolni stebel so mikrosklerociji – ti deli strohnijo cikel razmnoževanja. Prenašajo se s semenom v obliki in potemnijo. micelija (lahko tudi brez vidnih sprememb na seme- nu) in z okuženimi rastlinskimi ostanki. Na žetvenih Sclerotinia sclerotiorum Bela gniloba Stebla so svetlejša, rastline se sušijo, v Sklerociji v tleh ostankih nastajajo trosišča z askosporami, ki spomladi sredini stebel so črni, tudi do 1 cm dolgi preživijo več let, tudi ali poleti okužujejo nove posevke, ali pa se cikel bo- sklerociji glive. prenos s semenom lezni začne spomladi z nespolnimi trosi, ki nastajajo Fusarium spp. Fuzarioze Uvelost, trohnoba in gniloba korenin ter Ostanki rastlin, na v piknidijih, prav tako na žetvenih ostankih. Nespol- stebel. semenu in v tleh v ni trosi nato nastajajo na odmrlih delih rastlin (listnih obliki klamidospor pecljih, listih, steblih) tekom celotne rastne dobe, če je le dovolj vlage. Iz piknidijev izhajajo sluzaste gmote Rhizoctonia solani rizoktonijska uve- Uleknjene nekrotične lezije na hipokotilu, Sklerociji v tleh, kot trosov, ki se predvsem s pomočjo dežnih kapelj širijo lost soje propadanje sejancev in gnitje korenin, fakultativni saprofit, rjava listna pegavost soje (fotografija: M. Žerjav) med rastlinami in okužijo tudi stroke. Tudi nekatere venenje in sušenje. micelij na ostankih Za preprečevanje širjenja bolezni je bistveno kakovo- vrste plevela so gostitelji gliv iz kompleksa D/P in so rastlin stno seme. Sorte soje so različno občutljive za okuž- lahko vir za okužbo soje. 67 68 Črna pegavost stebel soje se največkrat pokaže v Pegavost in ožig strokov ter plesnivost semen pri Bela gniloba jemo predvsem koruzo, žita in trave. Gostoto posevka času, ko rastline dozorevajo, okužba pa je lahko nas- zgodnjih okužbah strokov opazimo kot odmiranje prilagajamo sorti, da se izognemo ustvarjanju vlažne tala že prej, a je gliva ostala v latentni fazi. Na steblih strokov, pri poznejših okužbah pa je seme v stroku Bela gniloba se na soji pojavlja predvsem tam, kjer mikroklime, ugodne za razvoj bolezni. Na vitalnost se najprej v spodnjem delu pojavijo črne majhne pege, prepredeno s hifami glive, razpokano, zgrbančeno, so v kolobarju tudi druge za to bolezen občutljive sklerocijev v tleh lahko vplivamo tudi s fungicidi na pogosto razporejene vzporedno v vrstah. To so tro- spremenjene barve in prekrito z belim micelijem. poljščine (oljna ogrščica, sončnice, fižol) ali pa je soja osnovi mikroorganizmov. sišča nespolnih trosov – piknidiji. Pogosto jih opazi- Okuženo seme je slabše kalivo. Del okuženih sejancev večkrat na isti površini. Kakšna bo prizadetost posev-mo tudi na odmrlih delih rastline npr. na listnih pecljih lahko po vzniku propade. ka, je precej odvisno od vremenskih razmer v posa- Ogljena trohnoba odpadlih listov. Trosi okužijo tudi stroke, ko ti že pos- meznem letu, saj je za širjenje bolezni ugodno dežev- tanejo rumeni. no in bolj hladno vreme v času cvetenja, ko so rastline Gliva, ki povzroča ogljeno trohnobo soje, je gospo-najbolj dovzetne za okužbo. Bolezen prepoznamo po darsko škodljiva v toplejših območjih sveta in jo v Slo-gostem belem miceliju, ki se lahko razrašča na vseh veniji pred kratkim nismo poznali. Bolezenska zname-nadzemnih delih, vključno s stroki. Na miceliju nasta- nja se pokažejo v vročih in suhih obdobjih, ko rastline jajo črni sklerociji, ki lahko dosežejo tudi premer do doživljajo stres. Ob soji ima ta gliva po nekaterih virih 2 cm. Zaradi gnitja stebel se posušijo cele rastline in kar okrog 500 vrst gostiteljskih rastlin, med katerimi pogosto najdemo sklerocije tudi v notranjosti stebel. so tudi pomembne gojene rastline, kot so fižol, sonč- nice, koruza, paprika, jagode in druge. Po letu 2014 smo to glivo večkrat našli na soji v Pomurju, Posavju in na Gorenjskem, našli smo jo tudi na fižolu, kono- plji in papriki. Njeno širjenje pri nas bi bilo lahko po- vezano z višjimi poletnimi temperaturami v zadnjem desetletju in s setvijo okuženega semena soje in fižola, Črna pegavost stebla soje (fotografija: M. Žerjav) Plesnivost semena soje (fotografija: M. Žerjav) pridelanega v državah s toplejšo klimo. Ožig stebel se pojavi ob nodijih, kjer je tkivo rjavo in Bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu D/P komple-odmira. Nekroza se širi navzgor in navzdol ter prehaja ksa, preprečujemo s kolobarjenjem (vsaj dve leti brez v zdravo, zeleno steblo. Ko odmrlo tkivo zaobjame soje), in s tem, da soje ne sejemo na legah, kjer je več steblo po vsem obsegu, se prekine pretok vode in hra- vlage. Kjer se je bolezen v posevku močneje pojavila, nil, listje rumeni in rastlina se prične sušiti. Porumene- ostanke zdrobimo in zadelamo v tla, da pospešimo nji-li in suhi listi obvisijo na rastlini. hovo razgradnjo. Hitro spravilo, takoj ko soja doseže tehnološko zrelost, prepreči plesnivost zrnja v prime- Sklerociji bele gnilobe se razvijejo tudi v notranjosti stebla soje ru slabega vremena. Žlahtnitelji pri iskanju novih sort (fotografija: M. Žerjav) upoštevajo glive D/P kompleksa in uspelo jim je dobi- ti sorte, ki so precej odporne. V primeru težav s temi Gliva prezimuje v obliki sklerocijev, ki se lahko oh- boleznimi iščemo odpornejšo sorto, vendar moramo ranjajo v tleh vrsto let, saj so odporni na vročino, iz- vedeti, katera od vrst je glavni povzročitelj na določe- sušitev in zmrzal. Spomladi se na sklerocijih, ki niso Soja se suši zaradi ogljene trohnobe korenin in stebel (fotogra-nem območju pridelave, saj se sorte razlikujejo glede pregloboko v tleh, oblikujejo gobicam podobne tvor- fija: M. Žerjav) odpornosti na posamezno vrsto glive. Pri sortah s kraj- be, iz katerih se sproščajo askospore. Te veter raznese šo rastno dobo je na splošno težav zaradi te bolezni na rastlinske dele, največkrat na odmrle cvetove, kjer Bolezen največkrat opazimo šele poleti po obdobjih manj. Priporočljiva je uporaba certificiranega semena. gliva vstopi v rastlino. Sklerociji lahko kalijo tudi ne- z visokimi temperaturami, najprej na delih njive, kjer Lastno seme, kjer kakovost ni bila ugotovljena, ima za-posredno, tako da v tleh iz njih poženejo hife, ki prod- so rastline pod stresom, npr. kjer so tla plitva ali zbita. Ožig stebla soje s predčasnim rumenenjem in sušenjem rastlin radi okužbe s temi glivami pogosto prenizko kalivost rejo v notranjost rastline. Bolezen obvladujemo tako, Takrat soja začne rumeneti, veneti in se sušiti. To se (fotografija: M. Žerjav) in pričakujemo lahko tudi večji izpad po vzniku. da poskrbimo za čim širši kolobar, v katerega vključu- dogaja v obdobju, ko se stroki že polnijo, kar daje vtis, 69 70 da so rastline začele predčasno dozorevati. Spremembe pri obdelavi s stroji, orodji, obutvijo, pa tudi z vodo glycinea) pogostejša. Za obe bakteriji je ugodna višja V Sloveniji so najbolj pogosto ugotovljeni nasled-so podobne kot pri prizadetosti zaradi suše. Listi ob- in vetrom. Sklerociji preživijo na ostankih okuženih zračna vlaga, a bakterijska pegavost se hitreje širi pri nji virusi: visijo na rastlini, ki se da zlahka izpuliti. Opazimo po- rastlin v suhih tleh dve leti in več, v vlažnih tleh pa zmernih temperaturah, bakterijska mozoljavost pa pri temnelost spodnjega dela stebla in debelejših korenin. izgubijo patogenost že po nekaj mesecih. Če si v ko-visokih. V posevek soje bakterijo vnesemo z okuže- • virus mozaika soje (SMV), Podrobnejši pregled razkrije, da so vzrok potemnelosti lobarju sledijo rastline, ki so gostitelji glive, se količina nim semenom, ohranjajo pa se tudi na odmrlih okuže- • virus lisavosti strokov fižola (BPMV), številni drobni, črni mikrosklerociji s premerom največ sklerocijev v tleh povečuje. nih rastlinah. Pri ugodnih razmerah za širjenje bolezni do 0,15 mm, ki so videti kot drobci oglja. rastlina se je lahko škoda na posevku lokalno sicer precejšnja, a • virus navadnega mozaika fižola (BCMV), Bolezen preprečujemo z izbiro kakovostnega semena začne sušiti, ker gliva pri razraščanju v steblu in kore- so globalno gledano izgube zaradi bakterijskih bolezni in setvijo na zemljišča, kjer se bolezen v preteklosti • virus navadnega mozaika in nekroze fižola ninah poškoduje prevodni sistem, in s tem onemogoči soje v primerjavi z glivičnimi zanemarljive. še ni pojavljala. Sorte se razlikujejo po dovzetnosti (BCMNV). pretok vode in hranil. Posledica predčasnega odmiranja za okužbo, vendar popolnoma odpornih sort ni. je manjši pridelek zrnja. Bolezen se lahko razširi tudi Fungicidi za tretiranje semena ne preprečijo razvo-na stroke in tako se okuži tudi seme. Ta gliva se širi s škoDljiVci V soji ja bolezni. rastline pred sušnim stresom varujemo s semenom (z micelijem in sklerociji) ali preko tal. Okuž- primerno gostoto setve, odstranjevanjem plevela in ba ostane večinoma prikrita in se bolezenska znamenja Poškodbe soje v Sloveniji povzročajo polifagni ško- namakanjem, saj sušni stres pospešuje razvoj bolezni. izrazijo šele v času nastajanja semena in zorenja, v ob- dljivci, ki se hranijo tudi na drugih gojenih rastlinah. Prav namakanje je najboljši preventivni ukrep. V tleh, dobjih sušnega in temperaturnega stresa. Tip poškodbe je odvisen od vrste škodljivcev. Takšnih onesnaženih s sklerociji, še dve leti ne pridelujemo škodljivcev, ki bi bili specializirani le za sojo, pri nas še soje, izogibamo se tudi pridelavi drugih občutljivih nismo našli. rastlin. Gnojenje nima dokazanih vplivov na bolezen. Nekatere raziskave kažejo, da je pri pridelovanju soje Populacije škodljivcev skušamo uravnavati z ukrepi, z ohranitveno obdelavo tal manj težav s to boleznijo, s katerimi spreminjamo razmere v posevku, da je ta kakor na poljih, kjer orjejo. Učinek pripisujejo boljši manj privlačen za škodljivce. Načrtno urejamo okoli- mikrobiološki aktivnosti in za rastline ugodnejšemu co pridelovalnih površin tako, da ustvarjamo habitate, vodnemu režimu v tleh. primerne za naselitev naravnih sovražnikov škodljiv- cev. K ravnovesju med populacijami žuželk prispeva tudi premišljena raba fitofarmacevtskih sredstev v PODROBNEJŠE INFORMACIJE O PO- skladu s smernicami IVr. SAMEZNIH GLIVIČNIH BOLEZNIH, NJIHOVIH RAZVOJNIH KROGIH TER UKREPIH ZA NJIHOVO OBVLADOVA- Bakterijska pegavost soje (fotografija: M. Žerjav) NJE LAHKO NAJDETE NA PORTALU IVR (https://www.ivr.si/rastlina/soja/). Virusne BoleZni Virusi, podobno kot bakterije, širše gledano nimajo Sklerociji na steblu soje so pod povečavo videti kot drobci oglja Bakterijske BoleZni velikega vpliva na pridelek soje. Kadar sovpada več (fotografija: M. Žerjav) okoliščin, ki omogočajo širjenje virusa, pa lahko vse- Bakterijska pegavost soje (Pseudomonas savastanoi eno nastane znatna gospodarska škoda. Ukrepi za Gliva je zelo toploljubna in najbolje raste pri tempera- pv. glycinea, sinonim Pseudomonas syringae pv. glyci-preprečevanje virusnih bolezni temeljijo predvsem na turah od 28 °C do 35 °C. Bolezen se širi na nova ob- nea) in bakterijska mozoljavost soje (Xanthomonas odpornosti soje. Bolezenska znamenja, ki jih povzro-močja predvsem z okuženim semenom soje, na krajše axonopodis pv. glycines) sta razširjeni po vsem svetu, čajo virusi, so zelo raznolika in tudi nabor virusov, ki Poškodba in zapredek z gosenico osatnika (fotografija: M. razdalje pa s sklerociji, ki se skupaj s prstjo prenašajo pri čemer je bakterijska pegavost soje (P. savastanoi pv. sojo lahko okužijo, je velik. Žerjav) 71 72 Škodljivci soje in poškodbe, ki jih povzročajo VIrI IN LITErATUrA V prihodnosti pričakujemo pojav škod zaradi tujero- Škodljivec Poškodbe rastlin dne stenice marmorirane smrdljivke (Halyomorpha Stenice halys), ki se v drugem delu poletja rada preseli na sojo. Hartman, G. L., rupe, J. C., Sikora, E. J., Domier, L. L., Davis, J. A. in Steffey, K. L. (2016). Compendium of Soybean Diseases and Pests Listne uši Izsesani listi in stroki Če bodo populacije velike, bomo morda morali zatira- (5. izdaja). APS Publication. https://doi.org/10.1094/9780890544754 Pršice ti škodljivca z insekticidi. Kolmanič, A., Žerjav, M., Vončina, A. in Leskovšek, r. (b. d.). Smernice integrirane pridelave soje. Smernice Integrirano varstvo rastlin. V vročih in suhih poletjih se tudi pri nas na soji pojavi https://www.ivr.si/rastlina/soja/ Muhe (fižolova muha) Izjede na semenu, kaleči rastlini ali koreninah koprivova pršica Tetranychus urticae. Običajno nas- Žerjav, M., rodič K., Urbančič Zemljič M. in Schroers H.-J. (2017). Glivične bolezni soje v Sloveniji. tane škoda v otokih na robovih njiv. Zatiranja še ne Strune izvajamo. VS. Trdan S. (Ur.). Zbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo (str. 399–405). Društvo Majski hrošč Objedenost korenin za varstvo rastlin Slovenije. http://dvrs.bf.uni-lj.si/spvr/2017/Zbornik_13_SPVr_nov.pdf Gosenice metuljev: PODROBNEJŠE INFORMACIJE O PO- osatnik južna plodovrtka SAMEZNIH ŠKODLJIVCIH, NJIHO- sovke Objedenost zelenih VIH RAZVOJNIH KROGIH TER UKRE- delov hrošči, ki se hranijo PIH ZA NJIHOVO OBVLADOVANJE na listih LAHKO NAJDETE NA PORTALU IVR kobilice (https://www.ivr.si/rastlina/soja/). Ogorčice Izsesane korenine, koreninske šiške Polži Objedeno kaleče seme in zeleni deli Stenice izsesavajo liste in stroke soje (fotografiji: M. Žerjav) 73 74 Kako določimo izgube pri žetvi na njivi? žetev soje in iZGube Zrnja IZGUBE NA KOSILNEM DELU PRI 1. Kombajn ustavimo in ga zapeljemo za 5 do 10 m SPRAVILU SOJE PREDSTAVLJAJO vzvratno. Filip Vučajnk 90 % CELOTNIH IZGUB. 2. Vzamemo okvir s stranico 30 cm × 30 cm in ga Žetev soje naj bi izvedli pri optimalni vlažnosti zrnja (13 in 14 %) in pri nizki višini košnje 8 do 10 cm od tal. postavimo v stoječ, nepožet posevek pred kom- Pri nižji vlažnosti zrnja kot 13 % lahko pride do osipanja zrnja iz strokov na tla. bajnom. Preštejemo izpadla zrna na tleh znotraj Priporočila pri žetvi soje lahko strnemo v šest točk: merilnega okvirja. Tako določimo izgube pred ŽETEV SOJE JE TEŽAVNA ZARADI VELIKIH IZGUB ZRNJA, KI LAHKO ZNAŠAJO žetvijo. 1. Kakovostna predsetvena priprava tal, izbira sort odpornih na poleganje, in sort, ki imajo najnižje stro- TUDI DO 20 %. POVPREČNE IZGUBE SICER ZNAŠAJO OKOLI 10 %. 3. Med robom nepožetega posevka in kombajnom ke, nastavljene čim višje od tal. postavimo okvir in preštejemo vsa zrna na tleh in Poljske izgube delimo na izgube pred žetvijo in na žetvene izgube zaradi kombajna. Izgube pred žetvijo se poja-tudi v nepožetih strokih pri tleh. To so izgube na 2. Žetev izvedemo pri optimalni vlažnosti zrnja (13– vijo zaradi osipanja zrnja iz strokov, zaradi ptic, divjadi in vremenskih dejavnikov. Pravilna nastavitev kombajna kosilnem delu. 14 %) in pri čim nižji višini košnje. in ustrezen čas žetve lahko zmanjšajo izgube zrnja. 4. Da dobimo celotne izgube, postavimo merilni 3. S povečanjem hitrosti žetve se povečajo tudi izgube okvir zadaj za kombajn in preštejemo izpadla zrna. zrnja. 5. Nato od celotnih izgub odštejemo izgube pred 4. Na splošno je soja nezahtevna za mlatenje. Obodna žetvijo in dobimo izgube zaradi kombajna. hitrost mlatilnega bobna naj znaša od 13 do 18 m/s, kar pomeni običajno vrtilno frekvenco bobna 400 do 600 min-1. PRIMER: 4 ZRNA SOJE V ME- 5. Hitrost žetve naj ne presega 5 km/h, sicer se rastli- RILNEM OKVIRJU 30 CM × 30 ne nagnetejo v kosilnem delu in nastanejo izgube. CM POMENIJO IZGUBO PO NA- 6. Ob skrbni nastavitvi višine žetve (8 cm) in mlatil- VEDBAH LITERATURE 67 kg/ha, no-čistilnega dela kombajna ob primerni hitrosti žetve OB PREDPOSTAVKI, DA ZNAŠA (4 km/h) se lahko tudi s klasičnim žitnim adapterjem MASA 1.000 ZRN 156 g (hedrom) približamo sprejemljivim izgubam pri žetvi soje (4 %). Izgube pred žetvijo Določiti moramo tudi maso 1.000 zrn, saj so izgube Izgube na kosilnem delu Skupne izgube zrnja pri žetvi odvisne od omenjene mase. Te izgube zajemajo stroke, ležeče pod višino košnje in osipana zrna zaradi tresenja rastlin ob košnji. V po- Izgube zaradi kombajna = skupne izgube – izgube pred žetvijo sevkih soje s široko medvrstno razdaljo (75 do 95 cm) moramo žetev izvesti nekoliko pod kotom glede na smer vožnje. Na ta način zmanjšamo izgube na kosil- nem delu. Pri soji, ki je sejana strnjeno (z žitno sejal- Postopek določitve izgub pri žetvi soje nico), je polnjenje kosilnega dela bolj enakomerno in so izgube manjše. 75 76 VIrI IN LITErATUrA Brkić, D., Vujčić, M. in Šumanovac, L. (2002). Strojevi za žetvu i berbu zrnatih plodina. Poljoprivredni fakultet Osijek. Butzen, S. (b. d.). Reducing Harvest Losses in Soybeans. Pioneer. https://www.pioneer.com/us/agronomy/reducing_harvest_losses_in_ soybeans.html Hahn, V. in Miedaner, T. (2013). Sojaanbau in der EU: lohnender Anbau ohne GVO. DLG-Verlag. Huitink, G. (2000). Harvesting Soybeans: Chapter 14. V Arkansas Soybean Production Handbook. University of Arkansas system. https://www.uaex.uada.edu/publications/mp-197.aspx Sumner, P. E. in Williams, E. J. (2009). Measuring field losses from grain combines. https://hdl.handle.net/10724/12068 Žetev soje v Sloveniji izvajamo s klasičnim žitnim kosilnim delom (fotografija: F. Vučajnk) Žetev soje s klasičnim kosilnim delom mora biti čim nižja, da ne ostanejo nepokošeni stroki na njivi (fotografija: F. Vučajnk) 77 78 stanDarD žiVila in krma BreZ Gso (iscc non Gmo food and feed) standardi in certifikati Za dodano vrednost pri trženju soje ISCC (International Sustainability and Carbon Certifi- Med kriterije se uvrščajo tudi pravice ljudi, delavcev in Marina Koren Dvoršak cation) je vodilni mednarodni sistem za certificiranje, lastnikov zemljišč, način pridelave soje brez izsekava-ki zajema celotno oskrbovalno verigo. Poudarek stan- nja gozdnatih površin (deforestacije) ter zaščita s floro darda je na zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, in favno bogatih površin, ki so pomembne za ohra-NAJPOMEMBNEJŠI STANDARDI ZA CERTIFICIRANJE SOJE V SLOVENIJI SO trajnostni pridelavi, zmanjšani porabi energije in na njanje ekosistemov. Certificiran pridelovalec pridobi DONAU SOYA, ISCC IN GMP+. sledljivosti. mednarodno priznan certifikat za gensko nespreme- njeno sojo. Certifikat je primeren za odkupovalce, ki stremijo k okoljsko sprejemljivejšem načinu pridelave Na evropskem trgu obstajajo različni standardi oziro- nih organizmov (GSO), lokacije pridelave, do zelo CERTIFIKATI NE ZAGOTAVLJAJO in želijo zagotoviti sojo, ki ni pridelana z nezakonitim ma certifikati, s katerimi pridelovalci oziroma trgovci s natančne sledljivosti celotnega procesa predelave in NUJNO VIŠJE CENE ODKUPA SOJE, izsekavanjem gozda, kot to velja za veliko soje, ki pri- sojo praviloma lažje nastopajo na trgu. S certifikatom spoštovanje zastavljenih parametrov. ZAGOTAVLJAJO PA VEČJO KONKURENČ- haja iz Južne Amerike. pridobimo konkurenčno prednost in organiziran ter NOST NA TRGU. zagotovljen odkup, ne pa nujno tudi višje cene soje Vrsta zahtevanega certifikata od pridelovalca v veliki na odkupu. Veliko predelovalnih obratov za živila ali meri odraža smer okoljske in družbene odgovorno-registriranih mešalnic krmil zahteva za poslovno so- sti predelovalca soje, ki jima sledi v usmeritvi razvo-Gmp+ delovanje od dobaviteljev certifikate, ki dokazujejo ja svojega podjetja in ju izpostavlja v komunikaciji s nadstandard pridelane soje. V kolikor jih dobavitelj potrošnikom. Predelovalec soje se lahko odloča tudi Certificiranje GMP+ je eden najpomembnejših mednarodnih standardov, ki se uporablja v sektorju proizvo-ne predloži, lahko obrat takoj zavrne sodelovanje s za širši nabor certifikatov, da zadosti zahtevam čim dnje živinske krme. Gre za prostovoljno certificiranje, ki zagotavlja varne in kakovostne surovine ter sledljivost ponudnikom, lahko pa mu ponudi prehodno obdob- širšega kroga končnega potrošnika. Izpostavljamo tri v celotnem procesu predelave. Sistem temelji na oceni tveganja in na preventivnih ukrepih. Standard sicer pokri-je za pridobitev certifikatov. Posamezni certifikati so najpomembnejše prostovoljne standarde za certifici-va področja pridelave, trženja, skladišča, nakladanja, predelave in transporta. Standard je na željo pridelovalca/ med seboj različni in dajejo pri kriterijih poudarke na ranje soje. predelovalca mogoče nadgraditi s certificiranjem brez GSO. različna področja, od odsotnosti gensko spremenje- stanDarDa poDonaVska in eVropska soja (standard Donau in europe soya) Standard Donau soya je namenjen izključno certifici- vzajemno priznan s sistemi certificiranja brez GSO v VIrI IN LITErATUrA ranju soje, kar ima za posledico najbolj celovit pristop različnih evropskih državah. Certifikat Europe soya se k pospeševanju pridelave, organiziranem odkupu in je razvil naknadno, omogoča pa, da se v postopek cer-predelavi soje. Gre za izključno gensko nespremenje- tificiranja vključijo vsi evropski pridelovalci soje. Po Donau soya. (2020). Donau soya Standard and Guidelines, version March 2020. Donau soya. https://www.donausoja.org/fileadmin/ no sojo, ki je zrasla na poljih ob reki Donavi s prito- vseh ostalih kriterijih je identičen standardu Donau user_upload/Downloads/Donau_Soja_Guidelines/English/Donau_Soja_Guidelines.pdf ki. Standard ni omejen samo na države članice EU, soya. V uporabi je tudi angleška različica imena stan-ampak ponuja vključenost tudi drugim državam, ki se darda, in sicer Danube soya. Namen standarda je pod-International Sustainability and Carbon Certification [ISCC]. (2019). ISCC PLUS, version 3.2. ISCC. https://www.iscc-system.org/ ukvarjajo s pridelavo soje na predpisanem območju, piranje lokalnih pridelovalcev gensko nespremenjene wp-content/uploads/2020/01/ISCC-PLUS-System-Document_V3.2.pdf kot sta Srbija in Moldavija. Samo Donau soya certi- soje in zmanjšati transportne poti ter s tem povezanih KIWA. (b. d.). GMP+ Feed Safety Standards Certification. KIWA. https://www.kiwa.com/cn/en/products/gmp-plus-feed-safety-stan- fikat zagotavlja preverjeno poreklo soje, status brez izpustov toplogrednih plinov. dards/ GSO (GMO free) in da pri pridelavi soje pred žet- vijo niso uporabili herbicidov na osnovi glifosata in dikvata. Donau soya certifikat je združljiv oziroma 79 80 dobra praksa: pridelava soje Kolobar 5-letni Leto Glavni posevek Dosevek • Pred sojo: ozimna pšenica, dosevek krmne 1. Oz. pšenica Krmna repica DoBra praksa: priDelaVa soje na žiVinorejski repice kmetiji mohorič iZ trnoVske Vasi 2. Soja • Za sojo: koruza (porabi ostanek N v tleh) Manfred Jakop, Mateja Strgulec 3. Koruza • Na podlagi izkušenj ugotavljajo, da se je pot- reba po gnojenju koruze z dušikom zmanjšala 4. Oz. ječmen Krmna repica za 25–30 %, zmanjšale so se tudi težave s ple- veli in zbitost zgornjega sloja tal. 5. Koruza Gnojenje in varstvo rastlin Pridelek in uporaba Osnovno gnojenje: izmenično z gnojevko (30 Značilnosti kmetije m3/ha) ali kokošjim gnojem (10 m3/ha). Žetev: ko odpadejo listi in se vlaga v semenu zniža pod 13 %. Dognojevanje z N: po vzniku s KAN (100 kg/ Izbirajo sorte, ki so zrele pred spra- Površina KMG: 105 ha vilom koruze. Tako imajo dovolj časa, da opravi- ha) in pred sklepanjem vrst s KAN (100 kg/ha), jo žetev soje v optimalnem času in potem dovolj a slednje le v primeru, če so listi rastlin soje svetlo Površina, soja: 4 ha časa, da kombajn predelajo za žetev koruze. Vlago Posevek soje pred spravilom na kmetiji Mohorič zelene barve. (fotografija: M. Jakop) Tip tal: težka tla, glina > 35 % pred žetvijo izmerijo sami (z ročnim merilnikom) Varstvo: pred vznikom soje Stomp Aqua (2,6 l/ Stanje v tleh: ali jo izmerijo na odkupni postaji. ha), glede na zapleveljenost predhodne poljščine fosfor in kalij: B in C razred in pričakovano sestavo populacije plevelov v soji Pridelek v celoti prodajo, povprečni pridelek zrnja humus: 2,4 % dodajo po potrebi Dual (1 l/ha). soje na kmetiji je 4,1 t/ha (12-% vlaga). pH: 5,8 (zmerno kisla) Površine niso na VVO, kmetija je vključena v različne KOPOP operacije. Setev, Obdelaa tal in setev žitna, 12,5 cm, Obdelava tal: jeseni oranje neprezimnega dosev- ravnanje brazde Valjanje Dognojevanje N ka (3-brazdni plug). Spomladansko ravnanje braz- Varstvo de marca. Oranje Gnojenje Setev: konec aprila z žitno sejalnico v kombina- Dognojevanje N dosevka Slepa setev z gnojevko Žetev ciji z vrtavkasto brano, razdalja med vrstami 12,5 cm, širina vozne steze 48 cm. Po setvi: prehod s kembrič valjarjem, ki poravna setveno površino in prispeva k manjšim izgubam OKT NOV DEC JAN FEB MAr APr MAJ JUN JUL AVG SEP Enakomerno razporejeni stroki po rastlini v posevku soje na pri žetvi. kmetiji Mohorič (fotografija M. Jakop) 81 82 DoBra praksa: priDelaVa soje na poljeDelsko-žiVinorejskem Kolobar 5-letni Leto Glavni posevek Dosevek, ozelenitev GospoDarstVu žipo, D o. o., lenart • Pred sojo: koruza in dosevek mešanice žit 1. Koruza Mešanica žit Manfred Jakop, Mateja Strgulec • Za sojo: ozimna pšenica 2. Soja • Na podlagi izkušenj ugotavljajo, da se je pot- 3. Ozimna pšenica reba po gnojenju ozimne pšenice zmanjšala za 20–30 %, boljše je njeno razraščanje spomla- 4. Koruza di, tla so manj zbita, boljša je struktura tal. 5. Ozimna pšenica Gnojenje in varstvo rastlin Značilnosti kmetije Osnovno gnojenje: v začetku aprila gnojevka (12 Pridelek in uporaba m3/ha) in NPK 7-20-30 (300 kg/ha). Površina KMG: 821 ha Dognojevanje z N: s KAN (100 kg/ha), ko ima Površina, soja: 42 ha soja razvite 3–4 troliste (višina rastlin 20 cm). Žetev: ko odpadejo listi in se vlaga v semenu zni- Tip tal: težka tla, glina > 40 %, melj 30 % ža pod 15 %. Vlago izmerijo z ročnim merilnikom Varstvo: pred vznikom soje pripravka Sharpen Stanje v tleh: ali na odkupni postaji. 400 (3 l/ha) + Dual gold (1 l/ha), po vzniku: split fosfor in kalij: C razred odmerek v razmiku 14 dni, pripravka Harmony Pridelek v celoti prodajo, povprečni pridelek zrnja SX (7,5 g/ha) + Basagran (0,5 l/ha). humus: > 4 % soje na gospodarstvu je 4,2 t/ha (14-% vlaga) z 31 Setev soje z 8-vrstno sejalnico za koruzo na njivi podjetja Žipo, Mehansko zatiranje plevelov: česalo, faza prve- % surovih beljakovin. pH: 5,6–6,2 (zmerno kisla) kjer je delež gline večji kot 40 % (fotografija: M. Jakop) ga trolista (višina rastlin 10 cm). Površine niso na VVO, gospodarstvo je vključe- no v različne KOPOP operacije. Obdelaa tal in setev Gnojenje z gnojevko in NPK, Obdelava brez oranja, težki rahljalnik Horch Obdelava tal: konzervirajoča obdelava, brez Slepa setev oranja, tri tedne pred setvijo soje obdelajo ozele- Setev, žitna sejalnica, nitev s težkim rahljalnikom Horsch (po gnojenju 15 cm, Dognojevanje N z gnojevko in NPK), globina obdelave je 21 cm. Valjanje Do setve soje izvedejo 1–2 prehoda za slepo se- Varstvo pred pleveli-split aplikacija tev z orodjem s krožnimi elementi. Varstvo pred pleveli Setev: konec aprila, začetek maja, odvisno od Žetev temperature tal in vlage v tleh, setev z žitno sejal- nico (sistem Horsch), širina vozne steze 48 cm, razdalja med vrstami 15 cm. MAr Okopavanje soje z medvrstnim okopalnikom na posestvu Žipo Po setvi: prehod s kembrič valjarjem. APr MAJ JUN JUL AVG SEP (fotografija: M. Jakop) 83 84 DoBra praksa: priDelaVa strniščne soje na Kolobar 4-letni Leto Glavni posevek Dosevek poljeDeljsko-ZelenjaDarski kmetiji majerič V moškanjcih • Pred sojo: ozimni ječmen 1. Vrtnine Mešanica žit • Za sojo: koruza Manfred Jakop, Mateja Strgulec 2. Ozimni ječmen Strniščna soja • Po spravilu ozimenega ječmena (v prvem ted- 3. Koruza nu julija) takoj posejejo strniščno sojo. Soja do jeseni (podobno, kot če jo pridelujemo kot 4. Ozimno žito glavni posevek) naredi tla zračna in pusti veli- ko dušika naslednji rastlini v kolobarju. Značilnosti kmetije Pridelek in uporaba Gnojenje in varstvo rastlin Površina KMG: 40 ha Žetev: običajno (odvisno od vremenskih razmer) v Površina, strniščna soja: 12 ha Osnovno gnojenje: brez zadnjem tednu oktobra ali prvem tednu novembra, Tip tal: lahka do srednje težka (PI–PGI) ko je celotna rastlina suha, listi odpadejo, rastlina je Dognojevanje z N: brez rjave barve. Semena ne smejo biti več priraščena na Stanje v tleh: strok. Če soja ni v celoti dozorela, počakajo na prvi fosfor in kalij: C in D razred Zatiranje plevelov: plevele zatirajo po vzniku mraz. Ker so nastavki prvih strokov pri strniščni soje, ko ima ta razvita dva prava lista. Uporablja- humus: 3 % nekoliko nižji v primerjavi s spomladi sejano sojo, jo kombinacijo pripravkov Basagran + Harmony. pH: 5,8 je potrebno pri spravilu hitrost kombajna nekoliko Pred cvetenjem posevka in prekrivanjem vrst iz- zmanjšati, da se stebla ob košnji ne upogibajo, in Na kmetiji že več kot 20 let ne uporabljajo pluga. Po- Štirivrstni krožni rahljalnik »vario-disk«, orodje za obdelavo vedejo še korekcijsko zatiranje s pripravkom Fo- tako rezila ne odrežejo rastlin previsoko. Višja rez tal brez oranja na kmetiji Majerič (fotografija: M. Jakop) vršine niso na VVO. cus ultra. pomeni več nepožetih strokov pri tleh, in s tem več izgub zrnja (do 300 kg/ha). Pridelek strniščne soje Obdelaa tal in setev na kmetiji je od 2 do 2,5 t/ha. Obdelava tal: takoj po spravilu ozimnega ječmena (na začetku julija) prehod z orodjem Evers (štirivrstni krožni rahljalnik »vario-disk«). Tla obdelajo do globi- Obdelava tal po žetvi s strojem Evers ne 10 do 12 cm. Setev: setev v začetku julija, sorte soje s tremi ali šti- Setev z no-till žitno sejalnico, 19 cm rimi ničlami (000 ali 0000), z »no till« žitno sejalnico Žetev na medvrstno razdaljo 19 cm posejejo okrog 800.000 Varstvo pred pleveli semen na m2 (150–200 kg semena/ha). Uporabljajo lastno seme, del semena dokupijo. Zaradi večletne Varstvo pred pleveli pridelave soje v kolobarju inokulacija semena za se- tev ni potrebna. Pozornost usmerjajo v pripravo čim bolj ravne njivske površine, ki omogoča ob žetvi niz- ko košnjo soje, tik nad tlemi. S tem zmanjšajo izgube Posevek strniščne soje konec oktobra 2021 na kmetiji zrnja zaradi ostankov strokov na rastlinah pri tleh. MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV Majerič (fotografija: M. Jakop) 85 86 DoBra praksa: priDelaVa soje na ekološki kmetiji topoloVec iZ Veržeja Leto Glavni posevek Dosevek Gnojenje in mehanski ukrepi za Manfred Jakop, Mateja Strgulec 1. Koruza Mešanica žit zatiranje plevelov 2. Soja Gnojenje: brez Biodiverzitetska mešanica Mehansko zatiranje plevelov (kombinacija če- sala in prstastega okopalnika): 3. Ozimno žito (mešanica prezimnih in neprezimnih dosevkov) • po spomladanskem plitkem oranju ozele- nitve izvedejo od 2 do 3 prehode za slepo 4. Buče setev s predsetvenikom, • po setvi soje (od 6 do 8 dni) izvedejo mehan- 5. Ozimno žito Biodiverzitetska mešanica Značilnosti kmetije ski ukrep česanja posevka do globine 2 cm, • po vzniku soje izvedejo česanje v fazi dveh Površina KMG: 6 ha pravih listov, Pridelek in uporaba Površina, soja: 0,5 ha • ledi kultiviranje s prstastim okopalnikom dva do tri krat, prvič od 3 do 4 tedne po vzniku, Tip tal: lahka peščena Žetev: ko se vlaga v zrnju zniža pod 13–14 %. drugič od 6 do 7 tednov po vzniku do 30 cm Stanje v tleh: višine rastlin Celoten pridelek prodajo kot ekološko sojo, v pov- fosfor in kalij: C in B razred prečju znaša pridelek zrnja soje 3 t/ha. humus: 2,6 % Uporaba česala v soji na kmetiji Topolovec (fotografija: M. Jakop) pH: 5,6 (zmerno kisla tla) Površine so na širšem VVO, kmetija je vključena v ukrep Ekološko kmetovanje. Plitko oranje Česanje (pred vznikom soje) Slepa setev na 10 dni Česanje Obdelaa tal in setev Slepa setev Okopavanje s prstastim okopalnikom Žetev Obdelava tal: jeseni prehod s podrahljačem, Slepa setev zgodaj spomladi (marca) plitko oranje, slepa se- Okopavanje s prstastim tev – do štirje prehodi s predsetvenikom (gosja Setev okopalnikom (pred sklenitev vrst) noga). Podrahljavanje (30–40 cm) Setev: konec aprila/začetek maja, 4-vrstna se- jalnica (Monosem), na globino 4 cm, medvrstna razdalja 70 cm. Sejalnica seme v vrsti odlaga na Uporaba prstastega okopalnika v soji na kmetiji Topolovec razdaljo 2,5–3 cm. OKT NOV DEC JAN FEB MAr APr MAJ JUN JUL AVG SEP (fotografija: M. Jakop) 87 88 Na uspešno delovanje nitrifikacijskih bakterij vplivata Visoki fižol SEME METULJNIC LAHKO ŽE KUPIMO tudi vlaga in temperatura tal. Optimalna temperatura INOKULIRANO, LAHKO PA PRIPRAVKE tal za vzpostavitev in potek simbiotske fiksacije je pri SAMI NANESEMO NA SEME TIK PRED fižolu 25 do 30 °C, zaustavi se pri 30 do 33 °C. Po- Barbara Čeh, Bojan Čremožnik membno vlogo pri vzpostavitvi simbiotskega odno- SETVIJO ALI JIH VNESEMO PRED sa imata tudi vsebnost mikroelementov (Mo, Fe, Co) SETVIJO V TLA, S ČIMER SE IZOGNE- in makroelementov (N, P, K, Ca) v tleh, predvsem površine fižola Za MO MOREBITNEMU PROPADU INOKU- vsebnost mineraliziranega dušika. Prevelika vsebnost ZRNjE IN PRIdELEK LATA PRI NEPRIMERNIH RAZMERAH slednjega zavira ali celo onemogoča razvoj simbioze MED MANIPULACIJO OD NANOSA med fižolom in nitrifikacijskimi bakterijami. Previsoki Po podatkih SUrS-a je površina, na kateri prideluje- PRI PROIZVAJALCU DO KMETIJE. odmerki dušika lahko obenem povzročijo tudi veliko mo fižol za zrnje, v zadnjih štirih letih enaka, 634 ha. LAHKO PA JE LE-TEH ZA SIMBIOZO S listne mase in manjši nastavek cvetov. Zaradi tega so Od tega jih je 70 do 100 ha v žičnicah hmeljišč. Pride- smiselne meritve Nmin v tleh (lahko hitri talni nitra- FIŽOLOM ŽE DOVOLJ V TLEH. lek fižola za zrnje je v Sloveniji glede na leto od 1,4 in tni in amonijski test) preden se odločimo za odmerek 2,4 t/ha, v Evropi v zadnjih letih od 1,8 do 2,6 t/ha in dušika – držimo se gnojilnega nasveta, ki nam ga na- po svetu 0,9 t/ha. Največji povprečni pridelek fižola pišejo v laboratoriju. za zrnje imajo v Belgiji (4,3 t/ha). Dosežen pridelek v poskusih Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slo- venije (IHPS) je bil v vseh primerih večji (2,7 do 3 t/ ha suhe snovi) v primerjavi s slovenskim povprečjem, kar dokazuje smiselnost pridelave visokega fižola za zrnje v žičnicah hmeljišča v premeni. Fižol v žičnicah poleti (fotografija: B. Čremožnik) kje poteka pridelava simbioZa Z bakterijami visokeGa fižola? Pridelava fižola, tako kot drugih stročnic, poveča Pri vseh stročnicah se na koreninah v času rasti lah-vsebnost dušika v tleh. Stročnice prispevajo tudi k ko oblikujejo majhni gomoljčki (noduli), v katerih so Inokulacija semena fižola tik pred setvijo (fotografiji: B. Čeh) zmanjšanju emisij amonijaka, vplivajo na izboljšanje nitrifikacijske bakterije iz rodu Rhizobium spp., ki so sposobnosti zadrževanja vode v tleh, izboljšujejo raz- sposobne vezati dušik iz zraka in predaje le-tega go- Če vključimo v kmetovanje pomoč simbiotskih bakte- položljivost hranil in zmanjšujejo vpliv plevelov in stiteljski rastlini. Ob tem ga nekaj ostane po spravilu v rij, lahko prihranimo za gnojilo in vsaj en hod s stroji. škodljivcev. V večjem obsegu fižol za zrnje prideluje- tleh; za fižolom od 75 do 120 kg na hektar. Simbioze Vendar moramo s tem ciljem v mislih paziti tudi pri mo v žičnicah za hmelj v času premene, to je čas med s posamezno vrsto metuljnice so običajno sposobne drugih agrotehničnih ukrepih. Nikakor fižola ne se-izkrčitvijo starega in zasaditvijo novega nasada hme- specifične vrste bakterij. Torej tiste, ki jim je po godu jemo v tla s pH pod 5,5, saj bo zaradi prenizkega pH lja, saj ugodno vpliva na rodovitnost tal – rahlja tla, soja, ne sodelujejo s fižolom. V simbiotski odnos s fi-razvoj nitrifikacijskih bakterij onemogočen. Primerna jih bogati s humusom in dušikom, obenem je njegov žolom vstopajo po navadni naslednje vrste: Rhizobium reakcija tal je pH od 6 do 7, kar uredimo z apnjenjem pridelek med kupci iskan. Fižol sam sebe ne prenaša, leguminosarum bv. phaseoli, R. tropici, R. mongolense, R. gal-najkasneje preteklo jesen, še bolje prej, in sicer s pri- zato lahko v premeni pride na isto površino le enkrat. licum in R. etli. V večini evropskih tal je naravno najšte-pravki, ki ne vplivajo negativno na simbiotske bakteri- Visoki fižol v žičnici v času zgodnjega razvoja vilnejše zastopana vrsta R. leguminosarum bv. phaseoli. je, na primer z mletim apnencem. (fotografiji: B. Čeh) 89 90 pridelava visokeGa fižola nost Nmin 130 kg/ha in najmanjša vsebnost Nmin S poskusi na IHPS smo ugotovili, da bi bilo smiselno v tleh 40 kg/ha. rezultati meritev Inštituta za hme- dostopni dušik izmeriti tudi že pred gnojenjem ob set-ljarstvo in pivovarstvo Slovenije kažejo, da je lahko vi, saj ga je v tleh v tem času lahko že dovolj in lahko Priprava tal v tleh hmeljišč spomladi visoka količina dostopnega opustimo tudi to gnojenje oziroma je lahko odmerek dušika, saj so tla v hmeljiščih zelo rodovitna in tudi manjši. Če namreč preveč pognojimo z dušikom, se Glede tal je fižol zelo zahteven. Zelo lahka niso primer-preskrbljena s hranili. Dušik se v toplih in vlažnih simbioza z nitrifikacijskimi bakterijami prav zaradi na za pridelavo, še manj pa težka, mokra in hladna tla. tleh sprošča iz organske snovi, zato so te meritve zelo tega ne bo razvila. Bolj kot suše se moramo namreč bati zastajanja vode priporočljive in strokovno pravilne s ciljem varovanja v tleh; ker ima fižol zelo občutljiv koreninski sistem, narave in zmanjšanja stroškov pridelave zaradi nepo- Setev lahko že tri do štiri dni prekomerne vlage v tleh rastli- trebnega dognojevanja. Pred setvijo naredimo v žičnici jarke vzdolž njive na ne uniči. Mokra tla mu ne prijajo tudi zato, ker v njih medvrstni razdalji 2,4 do 3 m. Od vrha žičnice do vsa- ni dovolj zraka, ki je nujno potreben za razvoj bakterij kega sadilnega mesta napeljemo vrvico kot pri hmelju – fiksatorjev dušika iz zraka. Zaradi simbioze z bakte- rijami morajo biti tla vso rastno dobo zračna, zato jih Izdelava jarkov za setev (fotografija: B. Čeh) – v tla jo utrdimo v jarke na razdaljo v vrsti 50 do 70 cm. moramo pred setvijo dobro pripraviti – jeseni preorati do globine 25 cm in jih spomladi poravnati z vlačo, da Gnojenje zapremo zimsko brazdo. V klasični pridelavi na pešče- S pričakovanim pridelkom 2,5 t/ha visokega fižola nih, toplih tleh pripravimo tla vsaj 14 dni pred setvijo. za zrnje odvzamemo iz tal: 90 kg/ha N, 40 kg/ha P O 150 kg/ha K O, 20 kg/ha MgO in 200 kg/ha 2 5, 2 TIK PRED SETVIJO TLA NA HITRO CaO. Odvzem fosforja in kalija lahko s fosforjevimi OBDELAMO S PRIMERNIM PRED- in kalijevimi gnojili nadomestimo kadarkoli med le- SETVENIM ORODJEM, NA PRIMER tom, običajno pa to storimo spomladi pri pripravi tal. Z VRTAVKASTO BRANO ALI PRED- SETVENIKOM. PRI TEM ZADELAMO V PRED SETVIJO V TLA ZADELAMO TUDI TLA GNOJILA – DRŽIMO SE ODMER- OD ½ DO ¾ CELOTNEGA ODMERKA Vzorčenje tal (fotografija: B. Verdel) KOV IN ČASOVNE RAZPOREDITVE, DUŠIKA, MEDTEM KO OSTALO KOLI- ZAPISANE V GNOJILNEM NAČRTU. ČINO DUŠIKA DODAMO V ENEM ALI Napeljava vrvice (fotografija: B. Čeh) DVEH DOGNOJEVANJIH (OBIČAJNO PRI VIŠINI FIŽOLA 15 cm), PRI ČEMER PREDTEM PRIPOROČAMO MERJENJE RASTLINAM DOSTOPNEGA NITRATNE- GA DUŠIKA V TLEH (Nmin ALI HITRI TALNI NITRATNI TEST). Pred terminom dognojevanja vzorčimo tla na 20 do 25 mestih ter skupen vzorec skrbno spravimo v vreč- ko, ga takoj damo v hladilno torbo in ga odnesemo v Predsetvena priprava tal (fotografija: B. Čeh) laboratorij. V skladu s smernicami je letna ciljna vred- Dognojevanje (fotografija: B. Verdel) Fiksiranje vrvice v tla (fotografija: B. Čeh) 91 92 Varstvo pred boleznimi in škodljivci Spravilo V PRVIH DNEH MAJA, KO JE TEM- Običajno moramo posevek fižola v žičnici enkrat Fižol septembra in oktobra dozoreva, z njive ga sp-PERATURA TAL ŽE BLIZU 15 °C, škropiti, in sicer v mesecu avgustu s sistemičnim ravljamo konec oktobra na podoben način kot hmelj SEME ROČNO POSEJEMO. Z MOTI-fungicidom širokega spektra delovanja. – s pomočjo traktorja in prikolice ter pridnih delav- KO TLA PLITVO ODGRNEMO, NA cev. rastline pripeljemo na kmetijo, jih narežemo na VSAKO STRAN VRVICE V KUPČEK dolžino približno 1 meter in omlatimo. Skozi mlatilni- Vlaga v tleh POSEJEMO PO 3 DO 6 SEMEN IN co moramo stebla spustiti tudi do trikrat, odvisno od SEME ZAGRNEMO Z MOTIKO. tega, kako rado se zrnje osipa. Fižolovko kompostira- Visokega fižola v hmeljiščih ne namakamo, je pa lah- mo, najbolje skupaj s hmeljevino, ker je sama fižolovko manjši pridelek, če ni dovolj vlage v tleh v začetku ka preveč zračna in se zato hitro osuši, zaradi česar ne cvetenja, pri oblikovnju strokov in tudi v času obliko- dosežemo ustreznih razmer za kompostiranje. Zrnje vanja zrnja. Za dober pridelek mora biti v tleh vedno pred prodajo prebremo in očistitimo. na razpolago dovolj vlage (poljska kapaciteta tal za vodo naj bo od 70 do 90 %). Če bi vlažnost tal padla pod 60 % kapacitete tal za vodo v času cvetenja in oblikovanja mladih strokov, je kljub vsemu smiselno posevek zaliti, da le-ti ne odpadejo. Kultivator za obsipavanje z nameščenimi stranskimi diski pri delu (fotografija: B. Čremožnik) Setev fižola za zrnje v žičnici hmeljišča (fotografiji: B. Čeh) Zatiranje plevelov in osipavanje rastlin Herbicidov pri pridelavi visokega fižola v žičnicah, kakor tudi pri pridelavi hmelja, ne uporabljamo, je pa potrebno približno 4-kratno strojno okopavanje (kul- tiviranje) medvrstnega prostora. Pleveli namreč tek- mujejo za vodo, hranila v tleh, svetlobo in življenjski prostor, pri gosti zapleveljenosti so tudi razmere bolj ugodne za razvoj obolenj in razmnožitev škodljivcev oziroma so pleveli njihovi gostitelji. S tem ukrepom razbijamo tudi zaskorjena tla. rastline med letom tudi dva- do trikrat obsipamo z zemljo. S tem ukrepom uničimo plevele v vrstnem prostoru. To izvedemo s posebnim kultivatorjem, ki Plevele zatiramo s kultiviranjem medvrstnega prostora Spravilo fižola iz hmeljišča (fotografija: B. Čeh) ima nameščene stranske diske. (fotografija: B. Čeh) 93 94 VIrI IN LITErATUrA De Cicco, A. (oktober in november 2016). Dry pulses in EU agriculture – statistics on cultivation, production and economic value. Eurostat. https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Archive:Dry_pulses_in_EU_agriculture_-_statistics_on_cultiva-tion,_production_and_economic_value#role_of_dry_pulses_in_EU_agriculture Food and Agricultural Organisation [FAO]. (b. d.). Faostat, data. FAO. https://www.fao.org/faostat/en/#data Jesenko, T., Majcen, B., Ogorelec, A., Pelko, N., Pušenjak, M., Škerbot, I., Škerbot, I. in Vičar, B. (2018). Tehnološka navodila za pridelavo fižola. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. https://www.kgzs.si/uploads/dokumenti/strokovna_gradiva/tehnoloska_navodi- la_za_pridelavo_fizola-splet_1.pdf Mihelič, r., Čop, J., Jakše, M., Štampar, F., Majer, D., Tojnko, S. in Vršič, S. (2010). Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/publikacije/Program_razvo- ja_podezelja/smernice09_skupaj_april_2011.pdf Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2021). Tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave za leto 2021. MKGP. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PODrOCJA/KMETIJSTVO/Tehnoloska-navodila/210526-zelenjava-integrira- na-2021ver2/Tehnoloska-navodila-za-integrirano-pridelavo-zelenjave-2021-v.2.docx Sinkovič, L., Marolt, N. in Vončina, A. (b. d.). Stročnice. IVr. https://www.ivr.si/rastlina/strocnice/ Statistični urad republike Slovenije [SiStat].(b. d.). Pridelava poljščin (ha, t, t/ha), Slovenija, letno. SUrS. https://pxweb.stat.si/SiStatDa- ta/pxweb/sl/Data/-/1502402S.px Timac Agro Adriatik d.o.o. (b. d.). Rhizovit N-Process. Timac Agro. https://www.timacagro.si/izdelki/granulirana-gnojila/rhizo- vit-n-process.html Ugrinović, K., Škof, M. in Vičar, B. (2019). rezultati uporabe Rhizobium legominosarum bv. phaseoli pri dveh sortah visokega fižola za stročje. V B. Čeh, P. Dolničar, r. Mihelič, D. Stajnko in I. Šantavec (Ur.), Novi izzivi v agronomiji 2019: zbornik simpozija (str. 222–228). Slovensko agronomsko društvo. https://www.agronomsko-drustvo.si/wp-content/uploads/2021/02/Zbornik_simpozija_Novi_iz- zivi_v_agronomiji_2019.pdf 95 96 dobra praksa Kolobar 4-letni Leto Glavni posevek Dosevek • 4-letni, združena setev koruze in fižola 1. Ozimni ječmen Neprezimni dosevek DoBra praksa: priDelaVa laškeGa fižola in koruZe V • Pred združeno setvijo: ozimni ječmen in ZDruženi setVi na kmetiji jakoB V lipoVcih neprezimni dosevek 2. Združena setev Manfred Jakop, Mateja Strgulec koruze in fižola • Za združeno setvijo: ozimna pšenica • Laški fižol v združeni setvi s koruzo prideluje- 3. Ozimna pšenica Dosevek jo na njivah, kjer je v kolobarju čebulnica. 4. Čebulnica Gnojenje in varstvo rastlin Osnovno gnojenje: NPK 7-20-30 (450 kg/ha) in Pridelek in uporaba urea (100 kg/ha) Značilnosti kmetije Dognojevanje z N: 100–150 kg/ha KAN (odvis- Žetev: po prvem mrazu, da pospešijo zorenje fi- no od stanja posevka), ko je koruza visoka 25 cm žola in zmanjšajo zeleno maso rastlin, s koruznim Površina KMG: 70 ha (začetek ovijanja fižola). kombajnom, ki ima aksialni vrtilni boben (zmanjša Površina, fižol združena setev: 3 ha Varstvo: uporaba herbicida pred vznikom koruze poškodbe fižola). Po spravilu koruze (pokovke) in in fižola (Stomp Aqua, 5 l/ha) fižola zrnje posušijo in prečistijo na stroju, razvi- Tip tal: lahka peščena do srednje težka tem z lastnim znanjem in inovacijami. Mehansko zatiranje plevelov: 1–2-krat v rastni Združena setev fižola in koruze Stanjev tleh: dobi, obdobje okopavanja izbirajo glede na veli- Pridelek: koruza za zrnje 7 t/ha, pokovka 3 t/ha (fotografija: M. Jakop) fosfor in kalij: C razred kost plevelov in vlago v tleh. Delovno širino oko- in fižol 1,1 t/ha. Fižol prodajo na kmetiji. humus: okoli 3 % palnika in hitrost prilagodijo velikosti koruze in pH: 5,6 (zmerno kisla) fižola. Površine niso na VVO, kmetija je vključena v ukrep KOPOP. Obdelaa tal in setev ravnanje brazde Dognojevanje Obdelava tal: oranje neprezimnega dosevka jeseni, spomladi – Gnojenje Okopavanje marca ravnanje zimske brazde, obdelava tal s predsetvenikom pred setvijo. Žetev Predsetvenik Okopavanje Setev: v prvem prehodu s 4-vrstno koruzno sejalnico posejejo koruzo in v drugem prehodu laški fižol (s 5 cm zamika glede na Setev vrsto koruze). Koruzo sejejo na medvrstno razdaljo 26–28 cm Oranje dosevka in fižol 27–30 cm (nekoliko gosteje, kot je priporočilo). Pri ko- ruzi izbirajo hibride zrelostnega razreda FAO 300–340, v zad- Laški fižol v fazi cvetenja njem obdobju so koruzo za zrnje (kot oporo fižolu) zamenjali OKT NOV DEC JAN FEB MAr APr MAJ JUN JUL AVG SEP OKT (fotografija: M. Jakop) s koruzo pokovko (sorte iz Srbije). 97 98 DoBra praksa: priDelaVa VisokeGa fižola na Značilnosti kmetije Kolobar 4-letni kmetiji leskošek V miGojnicah pri žalcu Površina KMG: 45 ha Ko star nasad hmelja izorjejo, izvedejo na kme- Barbara Čeh, Bojan Čremožnik Površina, visoki fižol: 1–1,5 ha tiji običajno dvoletno premeno, torej dve leti na površini ni hmelja. V tem času sejejo visoki fi- Tip tal: lahka do srednje težka (PI-PGI) žol, koruzo ali strna žita. Stanje v tleh: fosfor: D–E razred Leto Glavni posevek Dosevek kalij: C razred humus: 2,5–3,5 % 1. Hmelj pH: 4,5–6,5 2. Visoki fižol Površine niso na VVO. 3. Koruza ali strno žito 4. Hmelj 5. Hmelj Obdelava tal in setev fižola Obdelava tal: jesensko oranje in spomladansko ravnanje brazde marca. Predsetvena obdelava: vsaj 14 dni pred setvijo z vrtavkasto brano ali predsetvenikom (slepa setev). Tik pred setvijo tla na hitro obdelajo s primernim predsetvenim orodjem (z vrtavkasto brano ali predsetvenikom). Pri tem v tla zadelajo tudi gnojila. Setev: v 2. dekadi maja, ko so tla dovolj ogreta; setev izvedejo ročno, s pomočjo najete delovne sile. Z motiko tla plitvo odgrnejo, na vsako stran vrvice v kupček posejejo po 3–6 semen, nato seme z motiko zagrnejo. razdalja v vrsti je 50–70 cm in medvrstna razdalja 2,4–3,0 m. Napeljevanje vrvice za visoki fižol na kmetiji Leskošek Fižolova solata iz Savinskega sivčka (fotografija B. Čeh) Sorta: Savinjski sivček in Jeruzalemčan. (fotografija B. Čeh) Posebnost sorte: ime Savinjski sivček je bolj znano med kupci, sicer pa izvira iz sorte Semenarna 22. Sejejo tudi sorto visokega fižola Jeruzalemčan, ki tudi doseže vrh žičnice in je med nekaterimi kupci bolj zaželena kot Savinjski sivček. 99 100 Gnojenje in varstvo rastlin fižola Pridelek in uporaba Osnovno gnojenje: s fosforjem in kalijem gno- Za spravilo fižola se odločijo, ko je rastlina po- jilo po gnojilnem načrtu glede na odvzem rastli- polnoma suha, rjave barve, zrnje pa lepo izpada ne in analizo tal (s pričakovanim pridelkom, 2,5 iz strokov. To je običajno v zadnjem tednu ok- t/ha visokega fižola za zrnje, odvzamemo iz tal: tobra ali prvem tednu novembra. Spravilo izve- 40 kg/ha P O in 150 kg/ha K O) dejo nekoliko kasneje, saj bi se ob dosuševanju 2 5 2 zrnje nagubalo, in s tem bi se poslabšala kakovost. Dognojevanje z N: 20 kg ob setvi, pri višini fi- Fižol spravljajo na podoben način kot hmelj; na žola približno 15 cm določijo odmerek glede na prikolico ročno potrgajo rastline, jih pripeljejo na meritev Nmin v tleh (gnojenje z 0–40 kg/ha); kmetijo, narežejo na dolžino približno en meter v letih, ko se ne odločijo za analizo, pognojijo in omlatijo. Skozi mlatilnico morajo stebla spus- površine s 40 kg/ha N. titi tudi do trikrat, odvisno od tega, kako rado se zrnje osipa. Zrnje pred prodajo preberejo in očis- Zatiranje plevelov: plevele zatirajo le mehan- tijo. Pridelek fižola je 2,7–3,0 t/ha. Fižol prodajo sko (3–4-krat kultiviranje medvrstnega prostora na kmetiji. in 2–3-krat obsipanje s posebnim kultivatorjem, ki ima nameščene stranske diske). S tem ukre- pom zatrejo tudi plevele med rastlinami v vrsti. Varstvo: običajno je potrebno izvesti tretiranje enkrat, v avgustu s sistemičnim fungicidom ši- rokega spektra delovanja. Gnojenje NPK Vrtavkasta brana ali predsetvenik Okopavanje s kultivatorjem Škropljenje s fungicidom Setev s stranskimi diski (osipavanje) Okopavanje Okopavanje s kultivatorjem s kultivatorjem s stranskimi diski s stranskimi diski ravnanje (osipavanje) (osipavanje) Oranje brazde Spravilo OKT NOV DEC JAN FEB MAr APr MAJ JUN JUL AVG SEP OKT 101 102 grah ključni dejavnik izbira sorte. Nekatere sorte so bolj pokazalo, da dosežemo pri globoki setvi za 127 kg/ha primerne za zeleni podor ali krmo živali, druge za pre- višji pridelek kot pri plitvejši. Povprečen pridelek je bil hrano ljudi. Pri potencialnemu pridelku morajo kme- sicer nekaj več kot 1,4 t/ha. Za čisti posevek je količitje dobro preučiti sortne poskuse in v kakšnih pod- na normalno kalivega semena odvisna od njegove de-Miha Slapnik, Darja Kocjan Ačko, Marko Flajšman nebnih in talnih razmerah so bili izvedeni. Zahtevnost beline. Pri srednje debelem grahu je količina semena žetve je odvisna od poleganja rastlin. Sorte s krajšimi za setev 150 do 200 kg semena/ha. Grah je že tisočletja pomemben vir človeške in žival- viticami in srednjo olistanostjo je lažje požeti. Pri ne- ske hrane. Odkrili so ga tudi v ostalinah, kar kaže, da rastne Zahteve in setev posrednem kombajniranju je najbolje uporabiti glavo so se ljudje z njim prehranjevali že pred 10.000 leti. Po z dvignjenim rezilom ali upogljivo glavo na kombajnu. Gnojenje in inokulacija svetu obstaja več tisoč sort graha. Krmni grah vsebuje Grah požanjemo, ko je vlaga v semenu od 14 do 20 %. 21 do 30 % beljakovin, 50 do 60 % ogljikovih hidratov, Grah sejemo na isto površino šele vsako peto ali šesto Krmni grah spada med najbolj učinkovite rastline pri celuloze okoli 5 %, 1 do 2 % maščob in 3 do 4 % mi-leto, saj sam sebe težko prenaša. Na njivah ga sejemo izrabi zračnega dušika. S simbiozo si lahko v dobrih neralov. Zaradi visoke vsebnost aminokislin lizina in po strnih žitih, koruzi, ajdi in krompirju. Po spravilu rastnih razmerah zagotovi kar 80 % potreb po duši-triptofana imajo grahove prednost pred beljakovinami graha za zrnje lahko posejemo ajdo, proso in krmne ku. Da se lahko vzpostavi simbioza, je potrebno seme v zrnju žit. Slednje namreč lizina in triptofana skoraj dosevke, ki niso metuljnice. pravilno inokulirati z primernimi bakterijami iz rodu ne vsebujejo. Krmni grah vsebuje od 5 do 20 % manj Rhizobium. Prav tako mora kmetovalec preveriti uspeš- inhibitorjev tripsina kot soja in ga zato ni potrebno to- Krmni grah lahko pridelujemo v konvencionalnih nost inokulacije na polju tako, da preveri prisotnost plotno obdelati pred krmljenjem rejnim živalim. Grah pridelovalnih sistemih in sistemih brez obdelave tal. gomoljčkov na koreninah nekje po štirih tednih od za suho zrnje je na šestem mestu po obsegu pridelave Priporočljivo se je izogniti intenzivni obdelavi tal spo- vznika rastlin. Z uporabo mešanice sevov Rhizobium zrnatih stročnic v svetu. Največje pridelovalke v svetu mladi, da se izognemo izhlapevanju vode iz tal. Grah leguminosarum so s pomočjo poskusov dokazali večji so Kanada z 1.711.000 ha in povprečnim pridelkom namreč za dobro kalitev potrebuje konstantno priso- pridelek zrnja, biomase in števila strokov. 2,5 t/ha, rusija z 1.209.971 ha in povprečnim pridel- tno vlago. Sejemo ga z žitno sejalnico na medvrstno kom 2 t/ha in Kitajska z 978.320 ha in povprečnim razdaljo 12,5 ali 25 cm. Pri nas sejemo grah konec Posevek krmnega graha na kmetiji Ferlan (fotografija: M. Slapnik) pridelkom 1,5 t/ha. V letu 2019 je bilo v Sloveniji s KRMNI GRAH SPADA MED NAJBOLJ marca in v začetku aprila, kar omogoča, da čas cvete- krmnim grahom posejanih 386 ha, povprečni pridelek Krmni grah ni toplotno zahtevna stročnica. Nekatere nja nastopi v hladnejšem vremenu. Graha ne smemo UČINKOVITE RASTLINE PRI IZ- je bil 2,6 t/ha. sorte kalijo že pri temperaturi 2 °C. Slednje je značil- sejati v suha, ampak vedno v vlažna tla. Priporočljiva RABI ZRAČNEGA DUŠIKA, SAJ SI no predvsem za sorte z gladkim semenom, medtem globina setve je od 3 do 6 cm. LAHKO V DOBRIH RASTNIH RAZME- ko potrebujejo sorte z nagubanim semenom za kali- RAH S SIMBIOZO ZAGOTOVI 80 % KRMNI GRAH VSEBUJE VISOKO tev temperature od 4 do 6 °C. Mlade rastline graha MLADERASTLINE GRAHA LAHKO POTREB PO DUŠIKU. NA TONO PRI- RAVEN AMINOKISLIN LIZINA IN lahko prenesejo temperature tudi do –6 °C. V kolikor PRENESEJO TUDI TEMPERATURE DELKA PORABI GRAH 36 kg/N, 11 kg/ TRIPTOFANA, KATERIH JE V ZRNIH poganjki rastlin pomrznejo, iz zemlje poženejo novi. Krmni grah je veliko bolj kot na nizke občutljiv na DO –6 °C. GRAH ZA DOBRO KALITEV P O IN 14 kg/K O. ZA DOSEGANJE ŽIT RAZMEROMA MALO. ANALIZA 2 5 2 visoke temperature. Največjo škodo lahko povzroči POTREBUJE KONSTANTNO PRISO- POVPREČNEGA PRIDELKA (2 t/ha) JE SEMENA SORTE ASTRONAUTE IZ vročinski stres v času cvetenja, ko pričnejo odpadati TNO VLAGO. PRI SREDNJE DEBELEM POTREBEN VNOS OKOLI 22 kg P O NAŠIH POSKUSOV JE POKAZALA 2 5 cvetovi, kar je vzrok za kasnejše manjše število stro- GRAHU ZNAŠA SETVENA KOLIČINA IN OKOLI 28 kg K O NA HEKTAR. 1,1-% VSEBNOST MAŠČOB, 25,6 % 2 kov in semen. OD 150 DO 200 kg SEMENA/ha. BELJAKOVIN, 7,1 % SUROVIH VLAK- Pri izbiri primerne sorte graha moramo upoštevati NIN IN 3,4 % SUROVEGA PEPELA. ravno zaradi opisane simbioze je grah sposoben za naslednje kriterije: tržni razred, potencialni pridelek, V okviru projekta smo izvedli poljske poskuse z gra- sabo pustiti ostanek dušika v tleh od 50 do 60 kg/ha. zahtevnost žetve, zrelost, velikost semen, dolžino vitic hom sorte Astronaute na dve globini setve, in sicer na Na tono pridelka porabi grah 36 kg/N, 11 kg/P O in 2 5 in tolerantnost na bolezni. Glede tržnega razreda je 3 do 5 cm in na 6 do 8 cm. V povprečju dveh let se je 14 kg/K O. Za doseganje povprečnega pridelka 2 t/ 2 103 104 ha je potreben vnos okoli 22 kg P O in okoli 28 kg na in methabenzthiazurona dobro zatreta najbolj po-VIrI IN LITErATUrA 2 5 K O. Potrebe po gnojenju so pri grahu zelo majhne, membne plevele, kar pomeni večji pridelek zrnja. 2 posebej z gnojili, ki vsebujejo veliko dušika. Zato se Veliko zmanjšanje pridelka graha lahko povzročijo izogibamo gnojenju z organskimi gnojili in uporab- tudi bolezni. Najbolj pogoste glivične bolezni so gra-ljamo mineralna gnojila, ki vsebujejo večji delež kalija Ali, M. E., Khanam, D., Bhuiyan, M., Khatun, M. r. in Ta- hova pegavost ( Ascochyta sp. kompleks), siva plesen in fosforja, saj kalij zagotavlja večjo odpornost rastlin, lukder, M. M. r. (2008). Effect of rhizobium inoculation to ( Botrytis cinerea) in bela gniloba ( Sclerotinia sclerotiorum), fosfor pa boljši razvoj simbiotskih bakterij. different varieties of gardenpea ( Pisum sativum L.). Journal of Soil slednji po potrebi zatiramo v začetku cvetenja s fungi- and Nature 2(1), 30–33. http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/ cidi na osnovi azoksistrobina. download?doi=10.1.1.1075.6056&rep=rep1&type=pdf oskrba posevka Najpogostejša škodljivca sta grahov obrobkar ( Sitona Cousin, r. (1997). Peas ( Pisum sativum L.). Field Crops Research, lineatus L.) in resar ( Thrips angusticeps Uzel), ki ju za- 53(1), 111–130. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/ tiramo tik pred začetkom cvetenja. V Sloveniji zanje S0378-4290(97)00026-9 Kar nekaj plevelov je, ki jih lahko najdemo v posev- nimamo registriranih pripravkov. Preventivno lahko kih graha. Najbolj pomembne vrste so navedene v Elzebroek, A. T. G. in Wind, K. (2008). Guide to cultivated plants. našteta škodljivca zatiramo s pravočasno zgodnjo set- preglednici. CABI. vijo in kolobarjenjem. Food and Agricultural Organisation [FAO]. (b. d.). Faostat, data. Seznam najpogostejših plevelov v posevkih graha https://www.fao.org/faostat/en/#data Kent, M., Blaine, S. in Gregory, E. (marec 2003). Field PeaProdu- Znanstveno ction. North Dakota State University. https://agresearch.monta- poimenovanje Slovensko ime na.edu/wtarc/producerinfo/agronomy-nutrient-management/ Pulses/NDSUFactSheet.pdf Anagallis arvensis L. kurja češnjica Kocjan Ačko, D. in Ačko Hrovat, A. (2016). Grah ( Pisum sativum L.). V Zrnate stročnice: pridelava in uporaba (str. 35–50). Kmečki Avena ludoviciana L. jalovi oves glas. Chenopodium album L. bela metlika Mihelič, r., Čop, J., Jakše, M., Štampar, F., Majer, D., Tojnko, S. in Vršič, S. (2010). Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. Ministr- Convolvulus arvensis L. njivski slak stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. http://www.mkgp. gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/publikacije/Pro- Cyperus rotundus L. okrogla ostrica gram_razvoja_podezelja/smernice09_skupaj_april_2011.pdf Galium aparine L. plezajoča lakota Singh, G. (2003). Weed managment in peas ( Pisum Sativum L.) – a review. Agricultural Reviews, 24(3), 217–222. Posevek graha pred žetvijo na kmetiji Ferlan Poa annua L. enoletna latovka Thiyam, r., Yadav, B. in rai, P. (2017). Effect of seed size and (fotografija: M. Slapnik) sowing depth on seedling emergence and seed yield of pea Polygonum convolvulus L. navadni slakovec ( Pisum sativum). Journal of Pharmacognosy and Phytochemistry, 6(4), 1003–1005. Stellaria media L. Vill. navadna zvezdica Vimer, A. (1984). Pridelovanje zrnatih stročnic za močna Prisotnost plevelov v posevkih se odraža v manjših krmila. V T. rejc (Ur.), Kmetijski priročnik 1985 (str. 136–147). pridelkih zrnja graha in njegovi manjši kakovosti. Pra- Kmečki glas. vočasna uporaba pripravkov na osnovi pendimentali- 105 106 DoBra praksa: priDelaVa krmneGa Graha Za Zrnje na Kolobar 4-letni Pridelek in uporaba poljeDelsko-žiVinorejski kmetiji loBnik iZ orehoVe Vasi • Pred grahom: koruza Žetev: z žitnim kombajnom sredi julija (ko na Manfred Jakop, Mateja Strgulec kmetiji končajo z žetvijo ozimnega ječmena, 12. • Po grahu: koruza julij v letu 2021), ko pade vlaga semena graha pod S kolobarjem si na kmetiji zagotovijo domačo be- 20 %, leta 2021 pod 17 %). Pridelek zrnja v ce- ljakovinsko krmo (pridelava mleka), ki je energet- loti pokrmijo na kmetiji. Pridelek krmnega graha sko in beljakovinsko uravnotežena. je v povprečnih letih 4 t/ha, s 15 % beljakovin Krmni grah v kolobarju zmanjša potrebo po du- v zrnju. Težave pri žetvi predstavljajo rastline šiku pri osnovnem gnojenju koruze in omogoči krmnega graha, ki se ovijajo na heder (klasični lažjo predsetveno pripravo. žitni adapter) in ostale dele žetvene naprave. Zrnje po žetvi posušijo na manj kot 14 % vlage, skladiščijo ga v stolpnem silosu. Zrnje meljejo Leto Glavni posevek Dosevek sproti (količine, ki zadoščajo za obdobje krmlje- nja 2–3 tedne). Krmni grah uporabljajo kot vir 1. Koruza zrnje beljakovin in ga v obroku kombinirajo z dokup- Obdelava tal in setev 2. Krmni grah Dosevek ljeno sojo. Obdelava tal: jeseni preorjejo koruzišče, zimsko 3. Koruza za silažo brazdo poravnajo sredi marca, tik pred setvijo navozijo gnojevko (25 m3/ha) z mehanizacijo, ki Posevek krmnega graha (fotografija M. Jakop) 4. Ozimna pšenica Bela gorjušica zmanjšuje izpuste amonjaka v zrak. Setev: v zadnjem tednu marca s kombinacijo Značilnosti kmetije vrtavkaste brane in žitne sejalnice, razdalja med vrstami 12,5 cm, globina setve 2–3 cm. Po setvi Površina KMG: 90 ha z valjarjem kembrič povaljajo posevek, da omo- gočijo kapilarni dvig vode in poravnajo setveno Površina, krmni grah: 6 ha ravnanje brazde površino (lažja žetev in manjše izgube pridelka). Setev s kombinacijo vrtavkaste brane Tip tal: od lažjih do srednje težka tal Osnovno gnojenje z gnojevko in žitne sejalnice Valjanje posevka z valjarjem kembrič Stanje v tleh: Gnojenje in varstvo rastlin fosfor in kalij: C razred Osnovno gnojenje: pred setvijo z govejo gno- Varstvo pred pleveli jevko (25 m3/ha) humus: 3,5 % Oranje Žetev pH: 6,2 (zmerno kisla) Dognojevanje z N: brez Kmetija je vključena v različne operacije ukrepa Varstvo: uporaba herbicida pred vznikom OKT NOV DEC JAN FEB KOPOP. (Stomp Aqua, 2,9 l/ha) MAr APr MAJ JUN JUL 107 108 BoB Bob kot predposevek pšenice lahko poveča pridelke smo testirali setev boba na globino 3 do 4 cm in 5 do tudi do 30 %. Kot vmesni posevek med žiti zmanjša 8 cm. Opazili smo, da globina setve ni imela večjega možnost prenosa in širjenja bolezni in škodljivcev. V vpliva na rast rastlin. nekaterih sredozemskih državah je bob pogost pose- Miha Slapnik, Darja Kocjan Ačko, Marko Flajšman vek pred bučevkami in razhudnikovkami. MLADE RASTLINE BOBA PRENE- Bob ( Vicia faba L.) spada med najstarejše gojene rastline na svetu. Izvira iz Azije in Evrope. Na svetovni ravni SEJO TEMPERATURO TUDI DO –7 je bil bob v letu 2019 na osmem mestu po obsegu pridelave (2.577.201 ha). Povprečen pridelek je bil 2.108 kg/ rastne Zahteve in setev °C. BOB DOBRO USPEVA NA VIŠJE ha. Celotna svetovna pridelava je znašala 5.431.503 t. Največja pridelovalka na svetu je Kitajska z 839.618 ha in LEŽEČIH OBMOČJIH V SLABŠE OD-povprečnim pridelkom 2.074 kg/ha, v Evropi pa Velika Britanija s 136.950 ha in povprečnim pridelkom 4.000 Bob ni toplotno zahtevna rastlina, kot sta soja in fižol. CEDNIH TLEH. KJER VODA ZASTA- kg/ha. Prav tako kot ostale zrnate stročnice je tudi bob sposoben tvorbe simbioze z Rhizobium bakterijami in Glavni omejitvi za pridelavo boba predstavljata suša JA JE, V PRIMERJAVI Z DRUGIMI vezave zračnega dušika. in visoke temperature. Najbolj občutljive faze rasti in ZRNATIMI STROČNICAMI, PRI- razvoja na sušo so cvetenje, razvoj plodov in zorenje. DELAVA BOBA USPEŠNEJŠA. Kljub temu se sorte boba zelo razlikujejo glede odziva PRAV TAKO KOT OSTALE ZRNATE STROČNICE JE TUDI BOB SPOSOBEN TVORBE na sušo. Literatura navaja različne strukture korenin- SIMBIOZE Z Rhizobium BAKTERIJAMI IN VEZAVE ZRAČNEGA DUŠIKA. skih sistemov, ki omogočajo rastlinam boljše dostopa- nje do vode in so zato bolj tolerantne na sušo. Slednje Slednje ga kot vse ostale zrnate stročnice uvršča na pomembno mesto v kolobarju. Bob je dober vir beljakovin. so odkrili pri sortah, ki se pojavljajo predvsem v juž- Pravilno posušen bob lahko vsebuje tudi do 34 % beljakovin in 13 % vlaknin. Kljub majhni vsebnosti vitaminov ni Evropi. Eden od abiotskih stresov, ki lahko vpliva ima več železa, fosforja in kalcija. Vsebuje tudi dobršen delež esencialnih aminokislin lizina, arginina in levcina. na zmanjšanje pridelka, je tudi zmrzal. rastline so na Bob moramo pred zaužitjem termično obdelati. Zaradi encima α-galactozidaze II boba ne jemo surovega, saj zmrzal najbolj občutljive v fazi cvetenja. V nasprotju preprečuje vsrkavanje hranil. pa lahko mlade rastline prenesejo temperature tudi do –7 °C. Bob dobro uspeva tudi na višje ležečih obmo- čjih v slabše odcednih tleh. Na območjih, kjer voda Dva primera dobrih praks vključevanja boba v kolobar zastaja, je, v primerjavi z drugimi zrnatimi stročnica- mi, bolj uspešen. Leto 1 Leto 2 Leto 3 Leto 4 Setev boba v območjih z milejšimi zimami izvedemo jeseni, v hladnejših območjih pa zgodaj spomladi. Bob Pravo žito Koruza Pravo žito Predsetvena obdelava tal zajema oranje (20 do 40 cm) Bob in rastlina iz družine bučevk ali razhudnikovk Pravo žito Koruza ali oljna ogrščica Pravo žito in brananje z vrtavkasto brano. Nekatere študije potr- jujejo, da sta dobri alternativi konvencionalni pridelavi boba tudi sistema zmanjšane obdelave ali brez obde- Sistemi, kjer bob vključujejo v kolobar, imajo prednost, saj je sposoben vezave zračnega dušika in posledično lave tal. Bob sejemo na medvrstne razdalje od 10 do doprinese k večjemu deležu dušika, ki ostane v tleh za naslednje posevke. Ostanek dušika v tleh v primerjavi 30 cm s sejalnico za presledno ali strnjeno setev. Te-z žiti je lahko večji (od 60 do 140 kg/ha). Tako lahko zmanjšamo vnos dušika za naslednje posevke za 100 do žavo lahko predstavlja velikost semen, še posebej pri 200 kg/ha, zaradi tega se zmanjšajo tudi emisije CO . Vključitev v kolobar prispeva k rodovitnosti tal, strukturi vrtnem bobu lahko pride do neenakomernega izpada 2 tal, zmanjšanju pojava bolezni in škodljivcev ter večjim pridelkom za naslednje posevke. Slednje se še posebej ali lomljenja semen. Setvena količina 70 do 200 kg/ha odraža pri pridelavi žit. V nekaterih sredozemskih državah je bob predposevek bučevkam in razhudnikovkam. je pogojena z gostoto setve in velikostjo semen. Glo- bina setve, pri kateri lahko pričakujemo velik pridelek, Setev boba na kmetijskem gospodarstvu Ferlan je od 5 do 8 cm. V naših poskusih v okviru projekta (fotografija: M. Slapnik) 109 110 lova vdrta pegavost ali fižolov ožig ( Colletotrichum linde- tar. Seme boba lahko tudi inokuliramo z bakterijami muthianum (Sacc. & Magnus) Briosi & Cavara), fižolo- Rhizobium leguminosarum bv. viciae in arbuskularnimi va mastna pegavost ( Pseudomonas phaseolicola W. Migula) mikoriznimi glivami. Kombinacija organizmov pozi- in bobova rja ( Uromyces viciae-fabae (Pers.) Schroet). rja tivno vpliva na rast boba, še posebej v alkalnih tleh. V in čokoladna pegavost lahko povzročita zmanjšanje Sloveniji na trgu ni pripravkov, ki bi jih lahko uporabili pridelkov za tretjino ali kar za polovico. Ključno pri za inokulacijo semena boba pred setvijo. zatiranju bolezni je škropljenje s fungicidom, ki teme- lji na snoveh, kot so: triazoli, ditiokarbamati in kloro- oskrba posevka talonil. Preventivni ukrepi so zmanjšana gostota setve in zadostna medvrstna razdalja. Bob ima tudi nekaj škodljivcev. Predvsem je razširje- Veliko omejitev pri pridelavi boba predstavljajo ple- na črna fižolova uš ( Aphis fabae Scop.), ki je v naših veli, saj lahko zmanjšajo pridelek tudi za 50 %. Za poskusih močno prizadela rastline. Ostali škodljivci doseganje velikih pridelkov je potrebno hitro zatira- so tudi grahov obrobkar ( Sitona lineatus L.), kapusova nje plevelov nekje med 25 in 75 dni po setvi. Plevelne muha ( Delia radicum L.) in stebelne ogorčice ( Ditylenchus vrste, ki najbolj tekmujejo z bobom, so njivska pasja dipsaci (Kuhn) Filipjev). Tudi za naštete škodljivce je kamilica ( Anthemis arvensis L.), njivski slak ( Convolvulus najučinkovitejše foliarno zatiranje z insekticidom, ki arvensis L.), navadni slakovec ( Fallopia convolvulus (L.) temelji na aktivnih snoveh tiakloprid, fenvalerat in tia- Á.Löve), bela metlika ( Chenopodium album L.), poljski metoksam, ki pa trenutno v Sloveniji niso registrirani. mak ( Papaver rhoeas L.), njivska gorčica ( Sinapis arven- Preventivni ukrep je kolobar. sis L.), navadna rosnica ( Fumaria officinalis L.), jetičnik ( Veronica spp.), njivski osat ( Cirsium arvense (L.) Scop), Težava pri bobu je neenakomerno dozorevanje stro- jalovi oves ( Avena sterilis L.), njivski lisičji rep ( Alope- kov, ki lahko povzroči lomljenje prezrelih strokov in curus myosuroides Huds.). Bob ima bujno in intenzivno izgubo pridelka. Bob žanjemo z žitnim kombajnom, rast še posebej v zgodnjih fazah razvoja, kar mu daje ko stroki na spodnjem delu rastline potemnijo. Pov- prednost v tekmi s pleveli. Kljub temu je v konvenci- prečni pridelek je od 1,5 do 2,5 t/ha. onalni pridelavi uporaba herbicidov nujno potrebna. V Evropi so registrirani pripravki na osnovi: pendi- mentalina, klomazona, bentazona, quizalofop-p-etila, propaquizafopa. V poskusih, izvedenih z bobom v okviru projekta, smo ugotovili, da je pri bobu ključne- Bob avgusta na kmetijskem gospodarstvu Ferlan ga pomena zgodnja setev, ki je odvisna od vremenskih (fotografija: M. Jakop) razmer. V Sloveniji lahko predstavljajo težavo pada- vine, ki onemogočijo zgodnjo setev, in zato bob ni konkurenčen plevelom. Če plevelov ne zatiramo pra- Gnojenje in inokulacija vočasno, ti prerastejo posevek in ga zadušijo. Veliko zmanjšanje pridelka boba lahko povzročijo tudi Zaradi negativne dušične bilance boba je potreben bolezni. Pri nas se najpogosteje pojavljajo čokoladna vnos dušika. Bob potrebuje od 20 do 60 kg dušika, pegavost ( Botrytis fabae J. r. Sardiña), ki smo jo opazili 100 do 150 kg fosforja in 100 do 120 kg kalija na hek- tudi na rastlinah boba v naših poljskih poskusih, fižo-111 112 VIrI IN LITErATUrA Cubero, J. I. (2017). Leguminosas hortícolas: guisantes, judías y habas hortícolas. V J. V. Maroto i Borrego in C. Baxauli (Ur.), Culti-Sallam, A., Arbaoui, M., El-Esawi, M., Abshire, N. in Martsch, r. (2016). Identification and Verification of QTL Associated with vos Hortícolas al Aire Libre (str. 703–741). Cajamar Caja rural. https://publicacionescajamar.es/uploads/cultivos-horticolas-al-aire-li- Frost Tolerance Using Linkage Mapping and GWAS in Winter Faba Bean. Front Plant Sci, 7, 1098. https://doi.org/10.3389/ bre/25-cultivos-horticolas-al-aire-libre.pdf fpls.2016.01098 Emeran, A. A., Sillero, J. C., Fernández-Aparicio, M. in rubiales, D. (2011). Chemical control of faba bean rust ( Uromyces viciae-fabae). Siddique, K. H. M. in Loss, S. P. (1999). Studies on Sowing Depth for Chickpea ( Cicer arietinum L.), Faba Bean ( Vicia faba L.) and Crop Protection, 30(7), 907–912. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.cropro.2011.02.004 Lentil ( Lens culinaris Medik) in a Mediterranean-type Environment of South-western Australia. Journal of Agronomy and Crop Science, Food and Agricultural Organisation [FAO]. (b. d.). Faostat, data. FAO. https://www.fao.org/faostat/en/#data 182(2), 105–112. https://doi.org/https://doi.org/10.1046/j.1439-037x.1999.00281.x Frenda, A. S., ruisi, P., Saia, S., Frangipane, B., Di Miceli, G., Amato, G. in Giambalvo, D. (2013). The Critical Period of Weed Con-Singh, A. K., Bhatt, B. P., Sundaram, P. K., Gupta, A. K. in Singh, D. (2013). Planting geometry to optimize growth and productivity trol in Faba Bean and Chickpea in Mediterranean Areas. Weed Science, 61(3), 452–459. https://doi.org/10.1614/WS-D-12-00137.1 in faba bean ( Vicia faba L.) and soil fertility. Journal of environmental biology, 34(1), 117–122. Giambalvo, D., ruisi, P., Saia, S., Di Miceli, G., Frenda, A. S. in Amato, G. (2012). Faba bean grain yield, N2 fixation, and weed Tawaha, A. in Turk, M. (2001). Crop-weed competition studies in faba bean ( Vicia faba L.) under rainfed conditions. Acta Agronomica infestation in a long-term tillage experiment under rainfed Mediterranean conditions. Plant and Soil, 360(1), 215–227. https://doi. Hungarica, 49(3), 299–303. https://doi.org/10.1556/AAgr.49.2001.3.11 org/10.1007/s11104-012-1224-5 Zhao, J., Sykacek, P., Bodner, G. in rewald, B. (2018). root traits of European Vicia faba cultivars—Using machine learning to ex-Jensen, E. S., Peoples, M. B. in Hauggaard-Nielsen, H. (2010). Faba bean in cropping systems. Field Crops Research, 115(3), 203–216. plore adaptations to agroclimatic conditions. Plant, Cell & Environment, 41(9), 1984–1996. https://doi.org/https://doi.org/10.1111/ https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.fcr.2009.10.008 pce.13062 Karkanis, A., Bilalis, D. in Tabaxi, E. I. (2016). Integrated weed management in winter cereals in southern Europe. V I. S. Travlos Zou, L., Yli-Halla, M., Stoddard, F. L. in Mäkelä, P. S. (2015). Effects of Break Crops on Yield and Grain Protein Concentration of (Ed.), Weed and pest control: molecular biology, practices and environmental impact (str. 1–15). Nova Publishers. Barley in a Boreal Climate. PLoS One, 10(6), e0130765. https://doi.org/https://doi.org/10.1371/journal.pone.0130765 Katerji, N., Mastrorilli, M., Lahmer, F., Maalouf, F. in Oweis, T. (2011). Faba bean productivity in saline–drought conditions. European Journal of Agronomy, 35(1), 2–12. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.eja.2011.03.001 Kocjan Ačko, D. in Ačko Hrovat, A. (2016). Bob ( Vicia faba L.). V Zrnate stročnice: pridelava in uporaba (str. 51–58). Kmečki glas. Koivunen, E., Partanen, K., Perttilä, S., Palander, S., Tuunainen, P. in Valaja, J. (2016). Digestibility and energy value of pea ( Pisum sativum L.), faba bean ( Vicia faba L.) and blue lupin (narrow-leaf) ( Lupinus angustifolius) seeds in broilers. Animal feed science and technology, 218, 120–127. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.anifeedsci.2016.05.007 Maqbool, A., Shafiq, S. in Lake, L. (2010). radiant frost tolerance in pulse crops—a review. Euphytica, 172(1), 1–12. https://doi. org/10.1007/s10681-009-0031-4 Osvald, J. in Kogoj-Osvald, M. (2005). Splošno vrtnarstvo in zelenjadarstvo. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo. Pampana, S., Masoni, A., Arduini, I. in Navabi, A. (2016). response of cool-season grain legumes to waterlogging at flowering. Canadian Journal of Plant Science, 96(4), 597–603. https://doi.org/10.1139/cjps-2015-0268 Purhematy, A., Ahmadi, K. in Moshrefi, M. (2013). Toxicity of Thiacloprid and Fenvalerate on the black bean aphid, Aphis fabae, and biosafety against its parasitoid, Lysiphlebus fabarum. Journal of biopesticides, 6(2), 207–210. Sahile, S., Fininsa, C., Sakhuja, P. K. in Ahmed, S. (2010). Yield loss of faba bean ( Vicia faba) due to chocolate spot ( Botrytis fabae) in sole and mixed cropping systems in Ethiopia. Archives of Phytopathology and Plant Protection, 43(12), 1144–1159. https://doi. org/10.1080/03235400802343791 113 114 DoBra praksa: kmetije, ki V sloVeniji Vključujejo V koloBar BoB, Obdelava tal in setev Pridelek in uporaba Ga priDelujejo Za prehrano, krmo žiVine ali silažo Obdelava tal: po spravilu poljščine jeseni tla preorjejo Na nekaterih živinorejskih kmetijah bob Manfred Jakop, Mateja Strgulec ali, v sistemih brez oranja, tla obdelajo z enim izmed oro- silirajo konec junija, v fazi voščene zre- dij z različnimi oblikami nogač ali diskov. Na težjih tleh je losti. Pridelek zelene mase je okrog 25 t/ obdelava globlja, na lažjih tipih tal plitkejša. Spomladi, v ha. Za silažo je značilno, da po siliranju Kolobar začetku marca, če je bila njiva preorana, brazdo poravna- hitro potemni, kar pa ne zmanjšuje kon- jo, pri ohranitveni obdelavi tla še enkrat plitvo obdelajo. zumiranja krme. Silažo boba v krmenm Pridelujejo ga večinoma v štiri- ali petletnih kolo- Glede na zapleveljenost in vlago na njivi, naredijo pre- obroku pitancev in krav molznic po na- barjih. Bob sledi neprezimni poljščini, večinoma hod s krožno brano, če so tla bolj suha, opravijo prehod vadi kombinirajo s travno in koruzno si- je to koruza ali različni dosevki, ki so bili posejani z gruberjem. Na oranih njivah pred setvijo opravijo tudi lažo. Spravilo pridelka za zrnje izvedejo po ozimnem žitu. Na živinorejskih kmetijah za prehod s predsetvenikom ali setev izvedejo v kombinaciji v tretji dekadi julija, podobno kot žanje- bobom mnogokrat posejejo tritikalo ali katero z vrtavkasto brano. jo pšenico. Pridelek zrnja boba znaša od drugo ozimno žito. Vključevanje boba v kolobar 3,5 t/ha do 3,8 t/ha. Setev: Setev boba večinoma izvedejo v prvi polovici pomembno vpliva na zmanjšanje plevelov na nji- marca. V sistemih brez oranja je priporočljiva uporaba vah, poveča zračnost tal in ustvari ostanek dušika žitne sejalnice za direktno setev (močnejši pritisk na zad- za naslednjo poljščino. Pridelovalci opažajo, da nja kolesa, ki omogočijo dober stik semena z zemljo) ali pomanjkanje vlage na lahkih plitkih tleh pridelek z navadno sejalnico za žita, kjer pozneje opravijo tudi boba manj prizadene kot ostale poljščine. valjanje posevka. Če so tla suha, je dodatni prehod z valjanjem posevka potreben tudi v sistemih z oranjem. Za setev uporabljajo sorte različnih semenskih hiš, zelo dobre rezultate v naših pridelovalnih razmerah dajejo sorte iz Češke. Gnojenje in varstvo rastlin Bob v fazi voščene zrelosti (fotografija: M. Jakop) Primer možnih terminov izvedbe opravil pri pridelavi boba za silažo in krmo. Osnovno gnojenje: z NPK 7-20-30 (od 250 kg/ ha do 350 kg/ha), na živinorejskih kmetijah upo- rabijo preperel hlevski gnoj ali gnojevko (15–20 Gnojenje s hlevskim gnojem Varstvo pred pleveli m3/ha), ki ju v tla zadelajo spomladi. Siliranje Dognojevanje z N: brez ali gnojilo KAN (do Obdelava tal brez oranja Obdelava tal brez oranja 100 kg/ha). Setev z žitno sejalnico Varstvo: uporaba herbicida pred vznikom (naj- Varstvo pred pogosteje Stomp Aqua, 2,9 l/ha). Korekcija ple- pleveli Žetev velov pred cvetenjem s herbicidom Focus ultra zrnja ali Boxer.Težave s pleveli lahko pričakujemo, če je sklop boba manjši od 45 rastlin/m2. Pridelava boba na mengeškem polju (fotografija: B. Cigič) OKT NOV DEC JAN FEB MAr APr MAJ JUN JUL 115 116 Volčji BoB ali lupina Predsetvena obdelava tal zajema spomladansko bra- Gnojenje in inokulacija nanje z vrtavkasto brano. Setvena količina za belo lu- pino je 180 do 240 kg/ha, modro lupino 140 do 160 kg/ha in rumeno lupino 120 do 140 kg/ha. Optimalna globina setve je od 2 do 5 cm, lahko pa Miha Slapnik, Darja Kocjan Ačko, Marko Flajšman lupine sejemo tudi do 8 cm globoko, kar se je v naših poskusih pokazalo kot neproblematično in ni imelo MODRA IN BELA LUPINA USPEVATA Lupine, imenovane tudi volčji bob, predstavljajo rela- Literatura navaja povečanje pridelka žit v kolobarju pri vpliva na vznik in poznejši razvoj rastlin. Pri setvi lah-tivno velik rod, ki je geografsko zelo razširjen in ses- setvi za volčjim bobom. Povečanje pridelka je bilo do V TLEH S pH OD 5 DO 6,8, MEDTEM ko uporabimo dve medvrstni razdalji, in sicer 12,5 cm toji iz različnih vrst. Med najbolj znane vrste Starega 750 kg/ha. Znana je tudi večja vsebnost dušika v tleh KO RUMENA LUPINA BOLJE USPEVA V in 25 cm. Iz literature je razvidno, da ti dve medvrstni sveta spadajo beli volčji bob ( Lupinus albus L.), mod- po pridelavi volčjega boba, in sicer za okoli 40 kg/ha. KISLIH TLEH S pH 4,6 DO 6. SETVENA razdalji zagotavljata največje pridelke. Za setev lahko ri volčji bob ( Lupinus angustifolius L.) in rumeni volčji Vključitev lupin v kolobar prispeva k rodovitnosti in uporabimo žitno sejalnico. KOLIČINA JE ZA BELO LUPINO 180 bob ( Lupinus luteus L.). Ime so dobile glede na barvo strukturi tal, zmanjšanju pojava bolezni in škodljivcev DO240 kg/ha, MODRO LUPINO 140 DO venčnih listov, razlikujejo pa se tudi glede na lastnosti ter višjim pridelkom naslednjih posevkov v kolobarju. 160 kg/ha IN RUMENO LUPINO 120 DO tal, na katerih najbolje uspevajo, ter po obliki in ve- oskrba posevkov 140 kg/ha. likosti zrn. V sortimentih za prehrano ljudi in rejnih živali so sladke sorte volčjega boba oziroma lupin, ki rastne Zahteve in setev Težavo pri pridelavi lupin zaradi počasnega razvoja skoraj ne vsebujejo grenkih snovi. V primerjavi starih Optimalna globina setve je od 2 do 5 cm, lahko pa rastlin predstavljajo pleveli. Zato je njihovo zatiranje z novimi sortami se je vsebnost grenkih snovi oziro-lupine sejemo tudi do 8 cm globoko, kar se je v naših Modra, rumena in bela lupina imajo različne zahteve nujen tehnološki ukrep. V literaturi navajajo, da sta ma alkalodiov, ki so v starih sortah predstavljale do poskusih pokazalo kot neproblematično in ni imelo glede talnih in klimatskih razmer. Modra in bela lupina najbolj razširjeni vrsti plevela, ki povzročata gospo- 6 % vsebnosti, pri novih zmanjšala na 0,001 do 0,06 vpliva na vznik in poznejši razvoj rastlin. Pri setvi lah- uspevata v tleh s pH od 5 do 6,8, medtem ko rumena darsko škodo pri pridelavi, navadni slakovec ( Fallopia %. S tem se je značilno zmanjšal negativen učinek al- ko uporabimo dve medvrstni razdalji, in sicer 12,5 cm lupina bolje uspeva v kislih tleh s pH od 4,6 do 6. V convolvulus L.) in bela metlika ( Chenopodium album L.). kaloidov na zdravje živali. Med lupine Novega sveta in 25 cm. Iz literature je razvidno, da ti dve medvrstni sklopu projekta smo pridelovali modro in rumeno lu- Ostale vrste plevelov, ki so jih zabeležili v večjem števi- uvrščamo andski volčji bob ( Lupinus mutabilis Sweet) razdalji zagotavljata največje pridelke. Za setev lahko pino. Še posebej pri pridelavi rumene lupine smo imeli lu, so: navadni plešec ( Capsella bursa-pastoris L.), njivski in mnogolistni volčji bob ( Lupinus polyphyllus Lindl.). uporabimo žitno sejalnico. težave z bazičnostjo tal, saj so poskusi potekali na ob- slak ( Convolvulus arvensis L.) in plezajoča lakota ( Galium V letu 2019 je bilo v svetu z lupino posejanih 887.111 močju savskih nanosov, kjer je pH tal višji. Slednje se aparine L.). Zaradi slabe konkurenčnosti lupin s pleve-ha, povprečen pridelek je bil 1.135 kg/ha. Glavna pri- je odražalo v rumenenju listov, zakrneli rasti rastlin in li je v konvencionalni pridelavi aplikacija herbicidov delovalka lupine v svetu je Avstralija s 484.240 ha in s nekonkurenčni rasti v primerjavi s pleveli. Za modro nujno potrebna. V Evropi so registrirani pripravki na povprečnim pridelkom 980 kg/ha, s čimer pokriva 85 lupino so bolj ustrezna lažja, peščena tla in je manj osnovi: pendimentalina, klomazona, bentazona, qui- % svetovne pridelave. V Evropi je največja pridelo- občutljiva na hladno podnebje. Bela lupina potrebuje zalofop-p-etila, propakvizafopa. Na ekoloških kme-valka volčjega boba Poljska s 117.430 ha in pridelkom za optimalen razvoj bolj rodovitna tla in pet mesecev tijah priporočajo večletno mehansko zatiranje trajnih 1.241 kg/ha. povprečnih letnih temperatur od 15 °C do 25 °C. Tudi vrst plevelov in česanje enoletnih plevelov. rumena lupina za optimalen razvoj potrebuje toplej- šo klimo in lažja peščena tla. Težave pri pridelavi bele Na manjši pridelek lahko vplivajo tudi bolezni. Lupine VKLJUČITEV LUPIN V KOLOBAR lupine predstavlja tudi suša, ki je najbolj neugodna v najbolj ogroža antraknoza, ki jo povzroča patogen Co- PRISPEVA K RODOVITNOSTI TAL, času cvetenja, saj rastline začnejo izgubljati cvetove. lletotrichum acutatum J.H.Simmonds. Znamenja bolezni STRUKTURI TAL, ZMANJŠANJU Lupine lahko uspevajo v težjih tleh, kot je pseudoglej, so okrogle temne lise na površini in robu listov, gnilo- vendar voda ne sme zastajati. ba na steblih in vejah, razpad stebel, vej in listov, pre- POJAVA BOLEZNI IN ŠKODLJIV- zgodnje odpadanje cvetov in plodov, zaobljene lise in CEV TER VIŠJIM PRIDELKOM Setev izvedemo v obdobju od sredine marca do sre- temni toni na plodovih. Pri nas je proti povzročitelju NASLEDNJIH POSEVKOV. dine aprila. V naših poskusih smo lupino posejali v te bolezni registrirano sredstvo na osnovi boskalida in prvem tednu aprila, kar se je pokazalo za primerno. rastlina bele lupine v fazi cvetenja (fotografija: M. Jakop) piraklostrobina. 117 118 VIrI IN LITErATUrA Ferguson, A. W. (1994). Pests and plant injury on lupins in the south of England. Crop Protection, 13(3), 201–210. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/0261-2194(94)90079-5 Food and Agricultural Organisation [FAO]. (b. d.). Faostat, data. FAO. https://www.fao.org/ faostat/en/#data Gladstones, J. S., Atkins, C. A. in Hamblin, J. (Ur.) (1998). Lupins as crop plants: biology, production and utilization. CAB International. Huyghe, C. (1997). White lupin ( Lupinus albus L.). Field Crops Research, 53(1), 147–160. https:// doi.org/https://doi.org/10.1016/S0378-4290(97)00028-2 Kocjan Ačko, D. in Ačko Hrovat, A. (2016). Volčji bob ( Lupinus spp.). V Zrnate stročnice: pridelava in uporaba (str. 59–70). Kmečki glas. reeves, T., Ellington, A. in Brooke, H. (1984). Effects of lupin-wheat rotations on soil fertility, crop disease and crop yields. Australian Journal of Experimental Agriculture, 24(127), 595–600. https://doi.org/https://doi.org/10.1071/EA9840595 Slatnar, J. in Trebušak, T. (2020). Pridelava sladkih lupin. Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana Posevek bele lupine v sredini junija na kmetijskem gospodarstvu Ferlan (fotografija: M. Slapnik) https://lj.kgzs.si/Portals/1/A-Splet2020/TL077%20-%20Pridelava%20sladkih%20lupin%20 -%202020.pdf Volčji bob napadajo tudi uši ( Macrosiphum albifrons Essig), resarji ( Thrips angusticeps), fižolova muha ( Delia platura), hrošči in polži. Preventivno lahko naštete škodljivce zatiramo s pravočasno zgodnjo setvijo in kolobarjenjem. Šantavec, I. in Kocjan Ačko, D. (2015). Vpliv gostote setve na pridelek zrnja bele lupine. V B. Čeh, P. Dolničar, r. Mihelič in I. Šantavec (Ur.), Novi izzivi v agronomiji 2015: zbornik simpozija (str. 69–75). Slovensko agronomsko društvo. https://www.agronomsko-drustvo.si/wp-con- spravilo tent/uploads/2021/02/Novi-izzivi-v-agronomiji-Zbornik-2015.pdf Talhinhas, P., Sreenivasaprasad, S., Neves-Martins, J. in Oliveira, H. (2002). Genetic and Lupino lahko uporabimo kot presno krmo v obliki zelinja, ko posevek doseže razvojni stadij polnega cvetenja Morphological Characterization of Colletotrichum acutatum Causing Anthracnose of Lupins. (BBCH 65). Lahko jo krmimo svežo ali silirano. Lupino za zrnje kombajniramo v polni zrelosti (BBCH 99), ko Phytopathology, 92(9), 986–996. https://doi.org/10.1094/phyto.2002.92.9.986 95 % stebel in strokov porjavi. Povprečen pridelek zrnja lupin je okoli 3 t/ha pri beli lupini, 2 t/ha pri modri Todorić, I. in Gračan, r. (1982). Specialno poljedelstvo. Državna založba Slovenije. lupini in okoli 1,5 t/ha pri rumeni lupini. POVPREČNI PRIDELEK LUPIN JE OKOLI 3 t/ha PRI BELI, 2 t/ha PRI MODRI IN OKOLI 1,5 t/ha PRI RUMENI LUPINI. Lupine lahko uporabljamo za prehrano ljudi in živali. Zrnje lupine vsebuje od 40 do 50 % beljakovin, 25 do 30 % ogljikovih hidratov in okoli 6 % maščob. V zrnju bele lupine iz naših poskusov smo določili 9,1 % maščob, 38,8 % beljakovin, 12,1 % surovih vlaknin in 4,4 % pepela. Živalim lahko krmimo sveže ali silirano zelinje in seme, ki predstavlja močno beljakovinsko krmo. 119 120 Setev: V državah, kjer se za čičeriko odločajo na novo, stami širši, razmik med semeni v vrsti pa od 3 do 10 čičerika dajejo prednost zgodnji setvi zaradi večjega pridelka cm. Pred ročno setvijo lahko seme čez noč namočimo zrnja. Ugotovili so, da prenaša čičerika nizke nočne v vodi. To bo pospešilo kalitev, vznik pa bo bolj ena-temperature (do –6 °C) veliko boljše od fižola in soje, komeren. posamezne sorte pa so po toleranci na mraz primerlji- Darja Kocjan Ačko, Marko Flajšman ve z grahom. V južni Franciji so uspešne setve čičerike februarja, ponekod v Sredozemlju pa jo sejejo že jeseni oskrba posevka Absolutna masa čičerike (masa tisočih semen) je od 60 Po spravilu glavnega posevka čičerike na njivi je čas za v času setve ozimnih žit. Pri nas za setev priporočamo g pri sortah z zelo drobnim semenom (skupina Desi) setev ajde, facelije ali gorjušice, na vrtu pa lahko pose-obdobje od druge polovice aprila do druge polovice in do 600 g pri debelozrnatih sortah iz skupine Ka- jemo zimsko solato, motovilec ali špinačo. Po setvi s sejalnico v suha tla je za boljši in enakomer- maja, ko se tla ogrejejo na okoli 12 °C; preizkušanja bula. rastna doba čičerike je od 70 do 150 dni in je nejši vznik obvezno valjanje. Z brananjem lahko pred različnih sort v zgodnji spomladanski in jesenski setvi odvisna od posamezne sorte ter vremenskih razmer. setvijo, ko so pleveli v fazi belih nitk, s »slepo setvijo« Tla: Čičerika ima transpiracijski koeficient podoben pa do sedaj še nismo izvedli. Seme kali pri temperaturi in česanjem rastlin čičerike v zgodnjih razvojnih fazah koruzi (300 do 400). Uspeva v toplem sredozemskem od 2 do 3 °C, optimalna temperatura je 20 do 25 °C, V pridelavi prevladujejo sorte čičerike s svetlo semen- zmanjšujemo zapleveljenost. Okopavanje je izvedljivo podnebju in dobro prenaša sušne razmere, peščena in ko je hitrost rasti in razvoja največja. Zelo pomembno sko lupino. Značilne so za pridelovalna območja od le pri medvrstni razdalji več kot 35 cm, pri čemer lah- rahlo slana tla v aridnih območjih sveta z okoli 400 je, da je seme visoko kalivo, njegova semenska lupina srednje Azije, Bližnjega vzhoda, Severne Afrike, Se- ko s sodobnimi prstastimi okopalniki med vrstami in mm letnih padavin. Na vlažnih in težkih tleh bo rast pa nepoškodovana. verne, Srednje in Južne Amerike do Avstralije. Sorte s v vrsti pri velikosti mladih rastlinic od 5 cm do 15 cm počasna, v času rasti bo več okužb zaradi bolezni, ob temnimi semeni vsebujejo več prehranskih vlaknin. V večkrat odstranimo plevele. dozorevanju pa manj strokov, zato se moramo pri iz- preteklosti so jih uporabljali za krmljenje rejnih živali, biri njive takšnim zemljiščem izogniti. Novejše sorte z odbiro zrnja z manj grenčinami (tanini) pa so pos-Pri majhni razširjenosti čičerike in pri setvi v večlet- so v primerjavi s starimi bolj prilagodljive na stresne tale sprejemljive za prehrano ljudi. Pridelava temnega nem kolobarju pridelovalci v evropskih državah ne rastne razmere v zmernem podnebju, bodisi na nizke drobnega semena poteka v glavnem v Indiji, Pakista- opažajo gospodarsko pomembnih okužb in poškodb ali pa visoke temperature. Pridelek zrnja bo večji, če nu, Iranu, Etiopiji in na jugu Italije. Sorte temnega zaradi povzročiteljev bolezni in škodljivcev. Največ- jo bomo na gredicah zalivali ali pa izbrali njivo z ure- tipa Desi, znane tudi pod imenom Bengal gram, so krat poročajo o izgubah pridelka zaradi težkih tal, jenim namakanjem. Zelo pomembna pri ohranjanju najbolj sorodne vrsti iz arheoloških najdišč v Turčiji. stojne vode in deževja, odmrtja korenin, plesnivosti vlažnosti tal in vode v rastlini je ohranitvena obdelava Njim podobna je sorta 'Ceci neri', ki jo sejejo v Apuliji strokov in gnitja semen. s prekopalnikom, globlja setev, valjanje po setvi in dla- v Italiji. čice, ki prekrivajo vse dele rastline. OKOPAVANJE JE IZVEDLJIVO LE PRI Ugotovili so, da so potencialna območja pridelave tam, rastne Zahteve in setev MEDVRSTNI RAZDALJI VEČ KOT 35 kjer uspeva vinska trta, to pa pomeni na zemljiščih s cm, PRI ČEMER LAHKO S SODOBNIMI pH tal več kot 7, sicer je potrebna kalcifikacija. PRSTASTIMI OKOPALNIKI MED VR- Podobno kot pri drugih zrnatih stročnicah je tudi za čičeriko pomembno vključevanje v njivski kolobar. V STAMI IN V VRSTI PRI VELIKOSTI Posevek čičerike (fotografija: M. Jakop) kolobarju je najprimernejše vrstenje za žiti in okopa- V KOLOBARJU JE NAJPRIMER- MLADIH RASTLINIC OD 5 DO 15 cm vinami, še posebej za krompirjem, ker oba bolje us- Predsetvena obdelava njive za čičeriko je podobna ob- NEJŠE VRSTENJE ČIČERIKE ZA VEČKRAT ODSTRANJUJEMO PLEVELE. pevata na peščenih in odcednih tleh. Manj bolezni in delavi drugih stročnic, bodisi z uporabo rotacijskega ŽITI IN OKOPAVINAMI, ŠE PO- škodljivcev bo, če se pri vrstenju izognemo drugim prekopalnika, krožne brane ali pluga, odvisna od časa SEBEJ ZA KROMPIRJEM, KER OBA stročnicam. V mešanih posevkih so ugodni sosedje obdelave, vrste in globine tal, prejšnjega posevka in Podobno kot druge stročnice je čičerika rastlina dol-BOLJE USPEVATA NA PEŠČENIH na gredici kapusnice, buče, krompir, lubenice, para- vremenskih razmer. Čičeriko sejemo na poravnano gega dne, zato je za strniščno setev značilen hiter predižnik, kumare in šparglji. V njeno neposredno bliži- IN ODCEDNIH TLEH. setvišče na medvrstno razdaljo od 15 do 50 cm. Če hod iz vegetativnega v generativni razvoj, kar zmanj-no ne spadajo česen, čebula, por, drobnjak in šalotka. je sorta grmičasta z več stebli, naj bo razmik med vr- šuje maso zelinja, manjši pa je tudi pridelek zrnja. 121 122 Konvencionalni pridelovalci lahko po potrebi glede VIrI IN LITErATUrA na založenost tal dodajajo mineralna gnojila (okoli 30 kg dušika ter po 100 kg fosforja in kalija na hektar), ekološki pa morajo poskrbeti za dobro rodovitnost tal Bavec, F. (2000). Čičerka, čičerika, cizara, čiček ( Cicer arietinum L.). V Nekatere zapostavljene in/ali nove poljščine (str. 28–32). Fakulteta za z organskimi gnojili (kompostom, dobro preperelim kmetijstvo. hlevskim gnojem) in skrbeti za pravilno vrstenje na 4 do 5 let. Bewley, J. D., Black, M. in Halmer, P. (Ur.). (2006). Legume. V The encyclopedia of seeds: science, technology and uses (str. 369–384). CABI. Černe, M. (1997). Stročnice. Kmečki glas. spravilo Elzebroek, A. T. G. in Koepf, W. (2008). Chickpea. V Guide to cultivated plants (str. 226–230). CABI. Food and Agricultural Organisation [FAO]. (b. d.). Faostat, data. FAO. https://www.fao.org/faostat/en/#data Seme v strokih dozori po treh do štirih mesecih. Za Kocjan Ačko, D. in Ačko Hrovat, A. (2016). Čičerika ( Cicer arietinum L.). V Zrnate stročnice: pridelava in uporaba (str. 127–134). Kmečki uporabo stročja potrgamo zelo mlade stroke, sveže glas. nedozorelo zrnje je najboljše konec voščene zrelosti, Kodele, M., Uršič, M. in Markovič, O. (1986). Prezrte stročnice. Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. suho, rjavo stročje pa je znak končne zrelosti semen. Spravilo nedozorelega zrnja v stročju je lahko strojno Lieberei, r. in reisdorff, C. (2012). Kishererbse. V Nutzpflanzen (str. 130). Georg Thieme Verlag. in poteka podobno kot pri grahu. Na njivi pospravijo Martin, J. H., Waldren, r. P. in Stamp, D. L. (2006). Chickpea. V Principles of field crop production (4. izd., str. 647). Pearson Prentice pridelek z žitnim kombajnom, tako da zmanjšajo de-Hall. lovno hitrost in zamenjajo mreže. Prezgodnja žetev je lahko vzrok za težave pri mlačvi in shranjevanju, pre- Sadar, V. (1948). Stročnice. Kmečki glas. pozna pa povzroči izgube zaradi drobljenja. Enako- merno dozorevanje strokov omogoča optimalen čas spravila, zato je manj izgub zaradi osipanja semen iz prezrelih strokov kot pri drugih stročnicah. Pridelek zrnja čičerike pri 14-odstotni vlažnosti zrnja je od ene do dve toni na hektar, shraniti ga moramo v temnem, hladnem in suhem prostoru. 123 124 DoBra praksa: priDelaVa čičerike na Kolobar Leto Glavni posevek Dosevek ekološki kmetiji slaVič V Vučji Vasi • 5-letni, v katerega ob glavnih posevkih vklju- 1. Oves Neprezimni dosevek Manfred Jakop, Mateja Strgulec čujejo različne dosevke. 2. Čičerika Neprezimni dosevek Čičeriki v kolobarju sledi ozimna rž, ki koris- ti ostanek dušika v tleh po stročnici. Oskrba z 3. Ozimna rž Inkarnatka dušikom in večji mineralizacijski potencial zaradi stročnice v kolobarju ugodno vplivajo na pride- 4. Koruza lek in tvorbo beljakovin pri rži. Značilnosti kmetije Gnojenje in varstvo rastlin Površina KMG: 75 ha Pridelek in uporaba Površina, čičerika: 0,50 ha Osnovno gnojenje in dognojevanje z N: brez V Prekmurju potrebuje čičerika od setve do teh- Tip tal: srednje težka, bolj vlažna tla nološke zrelosti (primerne za spravilo z žitnim Mehansko zatiranje plevelov: pred in po vzni- kombajnom) obdobje treh mesecev. Da prepreči- Stanje v tleh: ku čičerike s česalom. Pomembno pri česanju je, jo izgube pri spravilu, je pomembno, da so stroki da je delavna hitrost zelo nizka (2 km/h), sicer fosfor in kalij: B razred in celotna rastlina dozoreli in suhi. Pridelek zrnja orodje rastline poškoduje ali jih celo populi. Šte- čičerike požet konec julija, znaša 1,5 t/ha. Za Humus: 2,5 % vilo prehodov v začetnih razvojnih fazah čičerike daljše skladiščenje zrnje očistitijo (sita, gravita- je odvisno od dejanske zapleveljenosti posevka. cijska miza) in posušijo na manj kot 9 % vlage. Strniščni plug na kmetiji Slavič (fotografija: M. Jakop) pH: 5,5 Petnajst do dvajset dni po vzniku začnejo z me- Površine so na VVO, kmetija je vključena v Prostor za skladiščenje mora biti suh. hanskim zatiranjem plevelov z medvrstnim oko- ukrepa Ekološko kmetijstvo in KOPOP. palnikom. Število prehodov prilagodijo dinamiki rasti plevelov v posevku. Obdelava tal in setev Obdelava tal: po spravilu ovsa prehod strnišča z Plitko oranje s strniščnim plugom Okopavanje gruberjem in setev neprezimnega dosevka. Spo- Slepa setev s predsetvenikom mladi s strniščnim plugom plitko (do 10 cm) pre- Slepa setev s predsetvenikom orjejo rastlinske ostanke neprezimnega dosevka. Setev s koruzno sejalnico Sledita eden do dva prehoda s predsetvenikom (slepa setev), zadnji prehod izvedejo tri dni pred Česanje (pred vznikom čičerike) setvijo. Česanje Setev dosevka, gruber s sejalnico Okopavanje Žetev Setev: od konca aprila do konca maja (odvisno od temperature tal), s koruzno sejalnico na med- vrstno razdaljo 70 cm, na globino 3 cm. razmik med semeni čičerike v vrsti je od 4 do 5 cm. AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAr APr MAJ JUN JUL Čičerika v fazi začetka cvetenja (fotografija: M. Jakop) 125 126 20 do 40 cm. razmik med rastlinami v vrsti naj bo od Pri setvi na gredici lečo okopljemo oziroma ročno leča 3 do 10 cm, globina setve pa 2 do 4 cm, odvisno od oplevemo, na njivi pa zemljišče počešemo najprej po velikosti semena. Debelozrnato seme posejemo glob- setvi in pozneje, ko so rastline visoke od 5 do 15 cm. lje kot drobnozrnato. Količina semena (od 45 do 130 Pri širšem medvrstnem razmiku rastline osujemo, pri Darja Kocjan Ačko, Marko Flajšman kg/ha) je odvisna od načina setve (ročna setev, sejal- pomanjkanju vlage pa zalijemo ali namakamo. nica za strnjeno ali presledno setev), velikosti semen Na tleh dobro založenih z makro- in mikrohranili ne in števila stranskih vej na rastlini. Zaradi nizke rasti potrebuje veliko gnojil. Pri ekološki pridelavi je glav- in slabega vegetativnega nastavka leča ni razširjena za od iZbire njive do setve spravilo ni vir naravna rodovitnost tal z vključevanjem leče v pridelavo zelinja, krme ali za podor. kolobar za poljščino, ki je bila pognojena s hlevskim Po dolžini rastne dobe so lahko sorte zgodnje (70 Leča je skromna, vendar za pridelavo precej občutljiva gnojem. Pri konvencionalni pridelavi s ciljem čim več- zrnata stročnica. Za vznik, rast in razvoj potrebuje več ENOSTEBELNE SORTE LEČE SEJEMO dni), srednje pozne (90 dni) in pozne (110 dni). Stroke jega pridelka zemljišče temeljno pognojijo z mineral- obiramo, ko se ti obarvajo rjavo ali slamnato rumeno, toplote kot grah, bob in soja. Ker kali pri višjih tem- nim gnojilom, v katerem je okoli 30 kg dušika/ha, 80 NA MEDVRSTNI RAZMIK 15 cm, GRMI- posivijo ali potemnijo, listi pa odpadejo. Pri spravilu peraturah, jo sejemo, ko se tla ogrejejo na vsaj 10 °C kg fosforja/ha in do 100 kg kalija/ha. Pri čezmernem ČASTE PA BOLJ NARAZEN, TO JE NA z žitnim kombajnom se ravnamo po končni zrelosti in ko je dnevna temperatura zraka okoli 15 °C. Nizke gnojenju z dušikom se zaustavi razvoj gomoljčkov na RAZMIK OD 20 DO 40 cm. zrnja v večinskem deležu strokov. Pridelek zrnja se gi- nočne temperature slabo prenaša in propade pri –6 koreninah, vezava zračnega dušika, poveča se masa blje od 500 do 1.800 kg semena na hektar. °C. Leča je kot vse zrnate stročnice svetloljubna, zato stebel z listi, nastavek cvetov in strokov pa je oslabljen. bolje uspeva na sončnih legah in v čistih posevkih. V Nadzemne dele rastlin po žetvi skupaj s korenininami času rasti in razvoja se dobro prilagaja zmerni suši. Pri setvi v vrtu je leča odlična soseda vsem zelenjad-v tleh podorjemo, da se čim prej razgradijo in mine- Pred dozorevanjem potrebuje dva do tri tedne suhega nicam, še posebej kapusnicam in bučevkam. Najmanj ralizirajo. vremena, da zrnje enakomerno dozori, ima ustrezno težav zaradi zapleveljenosti posevka leče je pri setvi za jedilno kakovost in visoko kaljivost. Ponekod v Aziji, krompirjem, facelijo ali ajdo. Sebe in drugih stročnic Podobno škodo z luknjanjem zrnja kot pri grahu in Afriki in Južni Ameriki jo pridelujejo na nadmorski vi- ne prenaša, zato se lahko vrne na isto gredico ali njivo fižolu povzroča v zrnju leče lečar, zato moramo pred šini do 3.000 metrov. Na območjih z vlažnim tropskim šele po štirih do šestih letih. Če se pri redkem posevku shranjevanjem v temnem, suhem in hladnem prosto-podnebjem jo sejejo po koncu monsunskega deževja. njiva leče zapleveli, naj bodo za njo v kolobarju oko- ru, zavitke z lečo položiti v zamrzovalnik za 24 ur pri pavine, kot so pesa, buče ali krompir, ki dobro prekri- temperaturi –18 °C. jejo medvrstni prostor in razplevelijo tla. LEČA JE KOT VSE ZRNATE STROČ- NICE SVETLOLJUBNA, ZATO BO- Pred setvijo spomladi tla površinsko obdelamo s predsetvenikom ali z rotacijskim prekopalnikom. Po LJE USPEVA NA SONČNIH LEGAH jesenskem oranju je treba brazde poravnati. Na za- IN V ČISTIH POSEVKIH. vetrne in tople gredice v vrtu, še posebej, če so tla lahka, jo sejemo aprila, sicer pa s setvijo ne hitimo, ker so mlade rastline občutljive in lahko zaradi nizkih Tla: lečo pogosto pridelujejo na peščenih tleh, vendar nočnih temperatur pozebejo. Na Primorskem bi po daje večje pridelke na srednje težkih tleh. Zelo težkih, zgledu Italije lahko preizkusili jesensko setev leče, ki v glinastih tal ne prenaša, ker se korenine ne razvijejo zadnjih letih v Italiji in Franciji daje večji pridelek kot dovolj ali pa ob pojavu stoječe vode odmrejo. Bolje jara spomladanska setev. Tudi naši predniki so sejali uspeva na pH-nevtralnih in rahlo bazičnih tleh, zato lečo že jeseni, v času setve ozimnih žit. se je treba pri izbiri njive izogniti kislim tlom oziroma jim pred setvijo leče povečati pH s kalcifikacijo (apne- Enostebelne sorte leče sejemo na medvrstni razmik njem) zemljišča. 15 cm, grmičaste pa bolj narazen, to je na razmik od Posevek leče (fotografija: M. Jakop) 127 128 VIrI IN LITErATUrA Bewley, J. D., Black, M. in Halmer, P. (Ur.). (2006). Legume. V The encyclopedia of seeds: science, technology and uses (str. 369–384). CABI. Černe, M. (1997). Stročnice. Kmečki glas. Elzebroek, A. T. G. in Koepf, W. (2008). Lentil. V Guide to cultivated plants (str. 242–244). CABI. Food and Agricultural Organisation [FAO]. (b. d.). Faostat, data. FAO. https://www.fao.org/faostat/en/#data Gagro, M. (1997). Leća. V I. Miljković (Ur.), Ratarstvo obiteljskoga gospodarstva. Žitarice i zrnate mahunarke. (str. 234–237). Hrvatsko agronomsko društvo. Kocjan Ačko, D. in Ačko Hrovat, A. (2016). Leča ( Lens culinaris Medik.). V Zrnate stročnice: pridelava in uporaba (str. 119–126). Kmečki glas. Kodele, M., Uršič, M. in Markovič, O. (1986). Prezrte stročnice. Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. Lieberei, r. in reisdorff, C. (2012). Linse. V Nutzpflanzen (str. 128–129). Georg Thieme Verlag. Martin, J. H., Waldren, r. P. in Stamp, D. L. (2006). Lentil. V Principles of field crop production (4. izd., str. 648–649). Pearson Prentice Hall. Sadar, V. (1948). Stročnice. Kmečki glas. 129 130 projektni partnerji Kmetijski inštitut Slovenije Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Tip projekta: EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) Tematika projekta: razvoj tehnologij pridelave in predelave z beljakovinami bogatih rastlin KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Novo Mesto Naslov projekta: Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba Obdobje trajanja projekta: 18. 12. 2018–19. 4. 2022 Kmetijsko gospodarstvo Žipo d.o.o. iz Lenarta vodilni partner: Kmetijsko gospodarstvo Kure iz Grma pri Podzemlju Kmetijsko gospodarstvo Ferlan iz Ljubljane Kmetijsko gospodarstvo Leskošek iz Migojnice Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Kmetijsko gospodarstvo Grubič iz Brežic Kmetijsko gospodarstvo Topolovec iz Veržeja člani partnerstva: Več o projektu na spletni strani: http://zrnatestrocnice.um.si/ Partnerji projekta Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, na uvo- • Oddelek za agronomijo dnem sestanku na Fakulteti • Oddelek za živilstvo za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, februarja 2018 (fotografija: M. Jakop) 131 132 iZVleček aBSTraCT PrIDELAVA ZrNATIH STrOČNC PrODUCTION OF GrAIN LEGUMES MANFrED JAKOP (Ur.) SILVA GrOBELNIK MLAKAr (Ur.) MANFrED JAKOP (ED.) SILVA GrOBELNIK MLAKAr (ED.) Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske University of Mariboru, Faculty of Agriculture and Life Scien- University of Mariboru, Faculty of Agriculture and Life vede, Maribor, Slovenija. vede, Maribor, Slovenija. ces, Maribor, Slovenia. Sciences, Maribor, Slovenia. E-pošta: manfred.jakop@um.si E-pošta: silva.grobelnik@um.si E-pošta: manfred.jakop@um.si E-mail: silva.grobelnik@um.si Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti Increasing food production, considering the long-term preservation and improvement of soil fertility, tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. minimising energy consumption and protecting the environment are important tasks for sustainable Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega agriculture. The professional monograph »Production of grain legumes«, created at the end of the inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne European Innovation Partnership (EIP) project »Grain legumes – production, processing and use«, pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pri-discusses modern approaches and good practices in the production of major and some minor grain delave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, legumes. The presented production techniques include procedures and principles that reduce the ne-vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi gative impacts of agriculture on the environment, including agrotechnical methods without and with možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb reduced use of plant protection products. The possibilities and advantages of including legumes in the po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjuje-crop rotation on farms are also presented, emphasising reducing the need for fertilising plants with jo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S mineral and organic forms of nitrogen. The content of the monograph is supplemented by the expe-ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne riences of individual growers who successfully produce different legumes on their farms. Intending to ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva increase recognition, use, and production of grain legumes, the authors connected three critical levels prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate in the chain: production, processing, and the use of grain legumes. »Production of grain legumes« is stročnice v prehrani rejnih živali«. the first in the trilogy; the collection will be supplemented by the publications »Grain legumes in hu-man nutrition« and »Grain legumes in nutrition of farm animals«. Ključne besede: Keywords: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, grain legumes, field crop production, GMO-free, nitrogen, proteins, good agricultural practice, orga-pridelek. nic, integrated crop protection, yield. ISBN 978-961-286-586-3 (pdf) ISBN 978-961-286-586-3 (pdf) DOI https://doi.org/um.fkbv.6.2022 DOI https://doi.org/um.fkbv.6.2022 133 134 EIP projekt: «Zrnate stročnice- pridelava, predelava in uporaba» Urednika: Manfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar Avtorji: Manfred Jakop, Darja Kocjan Ačko, Silva Grobelnik Mlakar, Aleš Kolmanič, Barbara Čeh, Marko Flajšman, Urška Lisec, Miha Slapnik, Mateja Strgulec, Bojan Čremožnik, Marina Koren Dvoršak, Metka Žerjav, Filip Vučajnk Document Outline zrnate strocnice_PLATNICE_WEB zemlja_ Pridelava zrnatih strocnic_web (1) _Hlk83300659 zrnate strocnice_PLATNICE_WEB zemlja