St. 36.
V Grorici, 7. septembra 1877
Tedaj YJL
„So6a" izhaja tsak Cetvrtek in velja
& poSto prejeniaua ali v Goviei na dora
poSiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol Ieta.....„ 2.30
Cetvrt leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznaniHk in j>rav tako pri ,,po~
tlanicah" se plaeuje za navadno tristop-
no vrsto:
8 kr. Le se tiska I krat
G   »   »   »     »   3   ]] 2a veSe ttke po prostoru.
Posaraezne stcvilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go* sposki ulici blizo „treb kron". — v Tratu v tobakarnici „Via dolla ca-serma 60".
Narocuina in dopisi naj se blagov voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi se ne Wa«ajo( dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo.'— Delalcem iu drugim nepre-moinim se narofimnazniza, akose ogla-se pri uredniitvu,
Glasilo sfovenskega poUtKnega drnfitva gorfSkega m branbo iiaiodiiUi pravic.
Vojna za osvobojenje  Jugoslovanov.
Evropsko bojihi'i*.
Kar so se zandi boji /a pjwa/ni Sib.-ki piehod, bili so se \\\\A iu Tuivi tudi v diu/ib krajih in niar-sikaterikrat piav Ijuto. Poroeuli sino uze « bojih ob gornjem I.oum pii J as 1 a rj ti, od kodar mi >e bill Husi uinakuili do SnltankiOja: poznejo m> m» po turnkih porofilih zopet. na istetn mestu bojc\:di in tudi se ju/iifj>! pri Kara^ai"• u: kako je le to umpire, nij nam jasuo. ker r*e nij ntlvdar poroealo, da Id bill Rusi zopet prepndili Tuike i/ po iijili pi'idebljeu.r.a Karagact in Ja-datja; tnrrj je uajbir/e to ihao poro-eilo tur>ko o zop< tnih b<*jib pii .laslurji b* turd»i humbug (laz). Boji so bili inej b\iin kri!<>m <;i;,i<*\i-rYve voj>ke iu tm>ku H'.mn/.ijo v UuM'isku iu >icvv pri Kadi kinju. t.oej ua dc-ihmii b;c?:ii Kuma : Tutri so bi!i /agrahiU Kim*, a hsli so i/ Kadikiuj.i zopet pvepojeni. Na zahoditi strata Ua/m.eia /ai'ia-bili so bili pro.Mi iwh'h Taivi. piisctlsi i/ Tnrlukii. Huso in jib baje prepndili iz K «i.*> t a u»• «•. Najiw\ej>i boji so bili pri Kara- II a.sm kioju (K.irakasauii), v katciib 80 bili Ilu^i po ttir^kib porocilih mor-no pobiti iu pti>iljpni i:niakiiiti .^f do I'opknja. l'o Umii tak»'iu so poprijcli Tuici offii/ivo nan-ii'j v/bod-nej a»rii, immer od O'lfiaitba/aija. ali l>olt;c .^k'nvj, od Ualkaua do it>r.ka, kajti pvoti Krsri»vi. K'iMii in Tirnovi »o tudi uz¦• p'»-kusali pioiirati. riidoluli ho v toll bojih Tiin-ipiav malo, kajti Husi btojii »i» wilno ob 6'noui Louui iu ado int dosi.t-iu bugu Loma v Kadikiiiju.
Xa italkftnu iiiiajo R-.isi se vst? iz piuVtka ])ii-dobljenc prtdiodc iu v .<ibki so s« tako m«iCuo utvr-dili, da jib tiikaka yviiu«h: vi-c ne pr«podi iz ujt». Ompninio naj. da ?o po ai.gl-Vicih porofilih izgul>ili Ku>i po tmr-kib n;ipadib ita &.hkv ~\)i.n). Tuna pak 22 000 moz ranjtMiih in nn'rtv»Ii. Na sevumcin v/nozji Balkana inwjo tn^j R«>i >*J vse svoj« stare pozirijt*. kajti nahajajo s<? Jf v Gabrovi in Trjavni (Tiavnij in Eb'ni. ' Na dalje iniajo so Sflv« v svoji oblasri: tukaj so se po*«-bno usovnn iitvrdtli. Vstm t«.-:u po^i-cijam je Tirnova ru'kako >r« d«>t i-y>.
Od zabodur- stsani i^ i'li'Viic i;i Lovr.a niso bili Ku^i poxbiio nadb-g>iv^i>i ; potot'ali mho uzc \i,v je sku^al Osrnan pa^a iz. Lovra piodnti in \/.vti Un-soni Selve, a bte/u>p!'.,!ii«>. Ptt'il par dm'vi j»j pa pto-dorl O&mau pa>a iz I'ievne cez Giivico s 23-000 moz-
LISTEK.
Sodba v ceskem Brodu.
Historicna novela,
{Cc»kS ipiiAl Pfeksp CkMlioloaielc,  poilsttnll  Amlrtjiltcf 3ait).
(Dalje).
Slulabniki pa se ne gwiejo z mesta, ker jim ni njihov goapod k terau velei.
9Uana ni vreclna beaede* pravi primator, ko jo je ogledal sto je saino obadec v meso, a ta betvica krvi, ki ti je uSIa, te ne ugonobi. Vendar doslej ne vem" pogleda mladenfttt bistro v obraz skako si pri-iel sem na vrt, ne 'Pein, kdo te je ranil? Kako je sploh mogoce, da bi se v niestu, Cegar primator aem, viSile v nofini dobi krvave svaje in to konecno v mo-jem lastnem vrtu? Ilasjasns mi to, Guntram, da bo mogofie dobiti zloCinca; mestna vrata so zaprta, a ne 'dam jih jutri prej qdpreti, da bo razbojnik v mojih rokah in spodobno k'aznovan/
ftTo tudi upam", pratavi Guntram spokojen. nMene raniti, meue sina pra2kega svetovalca Jakoba Oertla in bodocega zeta primatorja fiesko-brodskega."
„0 tem. tie praSam" vsko6i mu ueatipljivo primator do besede „ali kako se je to zgodilo, to pa-
mi;  pn Pclisatu si» je bil vm»l bud boj in Turci I so bili pnsiljt'iii   uuiiikniti «e   proti I'levni' izgubivtf niiiogo mrrtvili in ranjonili.                                               '
Kinuuuska vojska jo u/e \sa i>ro,sla rpz Donavo pii Korabiji naproti izlivu rckc Jskro   na zahodncj Mi-ani Nikupolja   iu s<< j«»   zdruzila z lickateriuii   oil- ; di-lki niiKo vojska.   l>ov»djnik   tciuu  <icsiu>nm   krilu i odi» nHii' vojfdii'   bode   runiimski   Urn*/.  Karol sain ; . zapoviditikvmMieraliuMn >tabu nji'govem bode pa niski ' g.'iicral Zatov.   V Xikupuljn je osfalo |(> iiokoliko m-muuske po-adko.    All.ili! Tako so kricali ziuovski in dmgi Tuiki,   ko so t-itali porofilo,   da ho prckorafili Tiuvi Donavo pri Silistriji:  a m-daj initio uze zopet, kajti nic ¦• ij skoivj na tern rrsuui''iu Tiuvi napravili mi b' krah-k niostie   do  bli/uj^i otoka   prod   zidovi Sili^trijskc tvrdnjaw   iu uiiicijo uiti toliko niatorijala \ov, da bi most zdaljsali iz t-jr.i nloku do b-vc^i'm-inunski'iia luv-va Do;iav«'. Sicer pa uzo rakajo Itusi ob b'vrm biomi Donavo, ko bi /ares boteli Turci ua Itu-luunsko; jim uze posv.dijo nazaj v Silibtrijo.
Iz Scrbijo,
Xa srbsko-bul^aiski ^ranici (na Titnoku), M. avgiLsta 1877.
#0 zopot jo pr.'cej Timofke vode v Siroko Donavo se izlilo, kar \'ai» nlw»iu nieesa napisul; no, pa tudi ni tako labko pisati, kakor bi si kedo drug inislil, kteri v liladni sobici srdi in vs4! pi.sarske po-trebsciue prod seboj ima; drugo je pa tudi to, dana vsa sporoeila, kar s»»m jib v cole a casu srbsko-tuvfikc vojske napi-al, kakor tudi na <lrnga pisma na prija-tt-lje (ne vein do daudanes, ali so jib doticne osebe piiniile ali ne) sem do>edaj le dve pismi vdobil; — tedaj dve pismi na toliko in toliko listov in sporocil v telui 10 dol;;ih me.*«»cev! Pred enim mesecem sem Vam tri spororila po?la!; no, ali ste jib primili ali ne, do dan daues ini je nepoznato.1') Saj* vendar je nemnjioee, da bi ,.prijatelji.,< sosedni MatUari, tako iakot trpidi in bi vsa nioja jusnia bili pozrli ?
Ne stiasile se laznjivjb sporocil o dogodkih iz iztoka, s kteriini nasi sovrazniki trgujejo. To je njih zaniiiiivaiije: edino s tern si tesijo grizenje in nemir svojih  .p o s t e ii i b** dus.   Odkar se po balkanskih
•/ Nisir.o uiti jotbicgii prijcli.                         Urt-d.
Sedaj fce-le je pripovcdoval Guntram precej ob-sirno celo dogodbo, a primator je poslusal z rastoSim strinenjeni njegovo pripovest. Ko je mladenie svoj go-vor koii(!al. zami«lil se je za bip primator: ..Tukaj je stul na jablani pri oknu moje bCere, praviS" prasal je ter puglcdai kvisko ; v cumi.ati njegove hfiere je bila tenia!
„Cudnoa omeni Guntram, ki je tudi pogledal go-ri ter z glavo majal ^jaz sera vendar dobro videl» dtt je bila piej ondi lufi, sedaj pa je tenia,8
„Pa se vendar ni vrnil ta fante* pretresal je V duhu primator „sem se mar zato tolikanj trudil, da bi ga odstranil, da bi mi ravno sedaj zopet na pot prigel? V^e spomin nanj mi dela iiepokoj, a ne bo-dem mogel mirno nmreti, ako sespomnim nanj. Kako ga sovrazim! Njegov oie je vzrok, da sem poze-lel ptujega blaga, zakaj me je postavil varulta svoje-mu posestvur Da bi jib pa^ sedaj nazaj dal, tega rte ne morcm ueiniti, kajti s tem bi pred celim sve-tom priznal, da sem jih imel po kriyici V poaesti, a to se ne sme, se ne more zgoditi. Saj ae jih kmalo iznebim, se svojo hicrjo jih oddam Oertlu, naj pa on prenaSa nepokoj, kakotisnega sem jaz doslej prenaSal, ki tiii v tem posestvu. Ha! Kaj on, ta fante, ta Jan V Ni-H on vzrok, da se je moja ^ena razburila proti ineni, da me moj lastni otrok sovrazi? A vendar ni mogel to nihCe drug biti, nego ou!a
Naglo. kakor blisk, so se meSale te misii po njegovih mo2ganib{ od trga bli^joci se korakiingla-
pefinah bratovska kri cedi, upotrebljovali sonaSipro-tiyniki sraiuotno oro^jo la2i, da bi nas z istim pjasili; ali vse zasfonj, — ni bankerotstvo, niti socijalna ro-yolueija, niti ustanki po Kavkazu v Assiji, niti revo-lueija v Poljskoj, o kteri so nam prcrokovall — nij iiaSu sir a poplaSila. Panslavizcm, rusko barbarstvo bila so jim srcdstva, s kojima so zapadno civilizacijo proti nam buuili, in nazadnje pak, ko &o 2o uvcrenl bili, da se stiasna lavina, ktera se od sovera proti jugu in zapadu vali, niti s temi raznimi strafiili oata-viti m» da ¦¦-zaioH so z britanskiini interest in z „zolenu zastavo" straSili - a vse zastonjl Slavjan-stvo se je probndilo. Ono tirja svoja prava, svoje zemlje; kli^e iz groba svoje care, kraljc in kneze in dokler se to tirjutve ne izpolnijo — tudi mirA ne bode, ne sme in ne more biti.
Kod I'ievne so bili Husi pobiti--ali nomlslito, da je Plevna bila drug Sedan za Uubq, kakor bi n. pr. Madzarom in zulovskim Svabom bilo ljubo. 0 no! To iiiij bode biatoin Kiisom dobro dosol nauk za daljue opcnieije, da se no bodo i dalje h tako lahko-inisljenostjo v notranjo TurSko BpnSdaU. Naj ne ml-siijo nasi „p o S t e n i" 8vabi in Mad^ari, da so z ne-sret-uo bitko pri Plevni zakopane one slavne besede, ktere je car osloboditeljv preteklem letu v Kroinlji veliko Moskvo izgovoril — o ne — prava borbu sedaj zacne in upajmo, da v kratklb dnevlh se bodo nasa srca zopet oveselila. Mi pricakujemo dan na dan iz Ujele od velikega cara poveyei da preko* racimo ^rauico in da ponovimo bo] proti naJveiSemtt sovra^uiku slavjanstva. Srbskih topov grom na obalih Timoka privabiti Le tudi Grsko na sveto oslobodjenje, Srbija je tako pripravljena, da lahko vaak hip udari. iu upajmo, z boljimi vspehi kakor v pretefienej borbi — Leravno ui tudi lani bila pobita. Tedaj zopet na noge 1
TurSka se bori sedaj za svoje 2ivlje«Je} ttt 80 ne vojskuje turfika armada, ampak turSki narod. Tudi Avstrija z onima dvema ali trema korama svoje ar-niade ne ugasi zdramljene zavesti Jugoslovanov. Ona bi mogla moral no silno uplivati na jugoslovanski narod, ali v to svrho treba je, da popusti centralizacijo ter se poprime federalizma, inace si sama sebi grob koplje 1
Kakor Be cuje, pojde minister Ristlc te dnl v Bee (Dunaj), sigurno da pozve, kaj neki tamoSnji kru-govi mislijo, ako bi Srbija zopet v akcijo stopila.
No, jaz bi Vam Se veC napisal, ali verujte, da
si prebudili so ga iz njegovih sanj. Nenavadni krlk, kojega je bil Guntram napravil, izbudil je- najbliznje sosede, priklical tudi mcBtuo straio, ki se je ravno s trdimi koraki bliiaia mestu, od koder je odmeval krik.
Primator se je v bipu spametoval, zgrabil Oun-trama za roko in velevSi slugam, naj se vrnd domu, vlekel ga je naglo za seboj.
ftKaj" biauil se je na pol Guntram N8edajt kose pomofi bliza, hoeemo opustiti morilfievo sled? Bana me sicer skeli, ali ne maral bi zato, samo ko bi ga zalotili."
„Molfii Guntram" tola2i ga primator w2lm ittftnj izvedo ljudje o tej dogodbi, tem bojje je. Saj tl ob-ljubim, da ne ostaneS brez osvetel"
S tem potola^en sel je Guntram radovoljno 8 pri-matorjem nazaj v hiSo, ki je komaj noter stopivfii brL duri za seboj zaprl, tako da je, ko je mestna sstrafa, spreniljeVana od nekoliko sosedov, priSIa na primatorjev vrt, bilo povsod tiho in tema.
„To je eudno" oglasi se eden sosedov fea malo casa „ saj sem vendar dosti natanjko klicati sliSal „roparjiu iz primatorjevega vrta; nikakor se nisem mog^l inotiti.*
„Tudi jaz sem sliSal enak krik" pritrjeval je drugi nruvuo sem se prebudil, a potem ni bilo nifie-sa vec\   Jarek, praSaiu, kaj je to neki bilo?"
„Ja2 bi skoraj uganil" moni tretji nagnivgi se svojemu sosedu w ulio |n#tr»iisaj te jov^i} gj| mq*
SSJRfi madam, da to moje pismo primete, ker, prvo, moram je po estafeti odposlati, drugo pak niogoce, da. je na avstr. meji odpecatijo in v Dunavo bacnejo. Tg*,, ftaj bode kakor hoee, samo ielim, ako ga primete, da mi hitro odgovorite, da bodem saj znal, jc-li pot zgreiilo ali oe.
Prosim Vas §e, da bi mi saj nekoliko novih slov. pesmi t partituri poslali, ker mc je ie vec srbskih uciteljev za nje naprosilo. Mislim, da bi nam Slo-Tencem v Cast bilo, ako bi se slovenske pesmi i 11a dbaHh Timoka razlegale. Ako je mogoce, posljite mi dve ali tri pesmarice.
Dopisi
lz  Goriike okoiice 30, avg. (izv. dop.)
(Enakopravnost pri Gorisk i Preturi).— Jako pametno misel je sproiilo nase polit drustvo .Sloga", ko ie sklenilo petieijo podati v dosegolastne olcrtjne sodslje Goriski okolici, Sedanja Pretura je preobloiena z deluin in slabo oskrbljena i uradnmi ©sebjem j za to pa se strankain slaho ustreza, pravde 86 vlecejo na dolgo in skode in zgube so v prav mnogih primerljajih neizogibiie. Ulavna napaka, da ne refiem krivica, pa tidi v tern, da so kazenske obravnave, bodi se Slovenci bodi z Italijani, izrofrnc sodaiku, kateri ne razume besedicc slovenskega je/i-ka, kakor je ne razumi njegov zapismkar, Ce se po-Bllsli, da se ogromna vecwa kazcnskih pravd obrav-!tu|B 2 ali bog se slovenskimi atrankami, da zadeva-Jo take pravde navadno najdelikatnejse, eloveku naj-draie stvari: osebno cast, poStenje, veljavo v flove-skem drustvu i. dr., da je ravno v takih pravdali n*--obhodno potrebno, no samo dobro razumeti jezik. kftterega stranke in price govore, ampak eeio zmisel njihovih besedi zasledovati, da se nkesar krivo w tolmaci in dosledno nikonmr krivica ne dela,-ee se tie to dobro preudarja, je pafc teiko razumeti, kako 90 se nogle kazenske obravnave pri nasi Prcturi ta-llm rokam izrofiiti.
Da se ta velika neprihcnost si* jasnejse obelo-dani, naj omenim, kar sem iz zanesljivega vira pozve-del: Nedavno se je vrsila pred tern sodnikom nekn kazenska obravnava se slovenskimi strankami. Zato-ienee je imel kot zagovornika italijanskega odvetui-ka, kateri za silo tucli nekoliko sloveiickega razumi In govori. Toiitelj ni imel zagovornika in zaprise/e-nega tolmaca tudi ni bilo nobenega. Toziteljeve price SO govorile slovenski in ker jili ni sodnik razuniel, je nasprotnikov odvetnik njihove izpovedi
Sar Sttmma capita toImaCil in v zapisnik narekaval. eto bi ne rami], da je odvetnik tako prevajal, kakor je fijegovemu klienta najboljie ugajalo, in kako garau-djo more imeti po tern takem slovenski tozitelj, da «o izpodvedbe njegovih prifi prav zabiljezene iu da je dosledno razsodba pravicna?
Ne, ne! Za tako enakopravnost se prav iskrc-%.o zanvaljujemo, pa tudi za tako varnost onih nioral-mk in materjalnih interesov, kateri so postavljeni pod tarstvo sedasje Preture.
IzpOd 6avna Qft Vipavskem, 30. avgusta (Izv. 'dop.). — V tekocem letu se je v veC Casnikih Litalo, da je ljudstvo v nekaterih krajih zavoljo slabc lanske letine pomoft vdobivalo.   V proslem letu pa menda
goSe je to, jaz ni5 ne re^eiu, ali mogoce je, da je bil to dob ranjcega viteza iz Lstibora, ki je priscl obi-skat primatorja v dan snubitve njegove hcere; je ravno med polnocjo.a
Sosed se je prekrizal, stopil korak od vrta nazaj ter povedal bri najblizjemu, kar je ravnokar slisal. Haslefek tega je bi', da so r nekterih minutah ne le sosedje, temve5 tudi strazniki celo to povest vodeli 'ter Se bitreje od ondot odpravili, nego so prisli. Dni-gi dim ae je razsirjala ta povest kot resnicna po ce-lem mestu, a kmalo je dospela tudi k usesom prima-]torjevim pod zavojem binavskega milcvanja, ker se je Tvede?o, da ga enaka povest najbolj razjari, a gospod Gottlieb, primator Ceskobrodeki, imel je malo prijate-Qev med sosedi.
„Ne, ne morem'cakati do jutri, temveC se pred dnenl moram biti iz meata."
mKbj hndiCa0 pravi Istvan, nakrat popolnoma izbttjeu; dvignil se je na postelji ter oprl zacuden oCi na Jana „kaj pa se je zgodilo, kako pak bode z najfoim dogovorom?"
»Po»lu§aj, Istvan" pravi Jan zaupljtvo vsed§i se k1}jemti na postelj „bilo bi prepozno, da bi pred te-bej wtj/ tajil, kajti iz sinocnega razgovora lebko vse Ve§.* —
„Vem, vem" prikimal je Istvan z glavo r gospod iz Lstibora."
„Jaz sein govoril se svojo Ijubimko" govoril je Jan dalje ne peLaje se za Istvanove besede nnjena Jfaibezeii do mene ni ugasnila, le se silo dala se je iJApubiU z mlftdim Osrtlpm, a $e ge m motiw, bil
nij bilo v Avstriji dosti slabsih letin in manjSih pri-deikov, kakor so bili v nekaterih obcinah tukaj na Vipavskem. Vina je bilo prav malo in vecina kme-tov ga nij toliko pridelala in prodala, da bi bila mo-gla obre=ti dolgov in davke poplacati; fezola in tut-Sice se je malo vec nego za seme pridelalo; sena je bilo dovolj, krompirja le za srednjo letino, zelja, re-pe, ajde in korenja pa nic in vendar nij dobilo uase ljudstvo od nikoder pomoci, zato pa bo praSal marsi-ktlo, kako   da so pa pri»ziveli 6*z zimo.
Ko so kmctje zvedeii, da se dobiva v Gorki pri tigoveih tiuMca na upanje, napravljali so drustva in so kot taka na podiagi pogodeb tursico dobili, kate-ro inorajo placati o sv. Martimi. Sicer je mnogo njih le malo na upanje wzelo, a pomagali so si vendar tako, da so innogi * turSicno moko drobne pSe-ukue otrobe p*»mtisali in iz te mesanice kruh i*ekli in pidento kuhali; veliko njih niso niti soli imeli, na-iih'ht» ubs-b*. 0 kateri >e govoriii nij. so si pri pr»*moz-ist'j-ili Lislf>i.i iiihka i/pro»iIiT iu if >e tega nij bilo, jfdli ^f^ kmli ali pbb'iito brez soli in brt'Z obele. Pi-jara jim j * tola. m» v»\ 1i* vtnia in m? dolirt kiuetjc ni»o i:.i.-.i >«la iu dianurj*m mua \>i\\u*<it\ ampak U takn/viiut ^a kvaku-¦ z^aitja po 10 kr. bokal, s ka-trrim m» .>i if 4i:-Iu»U*e kazih. Nekati'ri pa uiti tfga 2iv«'/a tiiso imeli iu pivzividi ho se s takim zivezem, kutercga niti imenovuti nw:em, vendar pa se je endi-ti. da uho m lakuto umiralt. Nij se zarad tega (:u-diti, da se to, kar jt» na polji, nij varno in da se tatvkif ^uile; /aib-I jo je torej lau>ko leto nek dopis-uik v jfiwi* i/raziv>i sn\ da &<» je bati slabih ua>led-kov.    Tako je bilo tortj p r » s 1 o 1 e t o   pri lias!
l)a p;i ti ri've/i niso dobili pomorit mej tnu. ko so j» v diuzih krajib pri tako slabi letini dobivali, kd» \i" tenia knv, fe tie nasi obcinski nad/umiki sa-mi: ali uij bila ltjih d»d/uost nazuaniti ok raj it emu 'glavai Ami, da jib je v njihovi obtini mnogo obeinar-jev, kateii ni>o le tuliko prith-iali, da bi svojo druzi-no le za me>et: ilnij mogli preziveti. Ylada bi bila menda u/.r kaj pomagala, ah eir se jej ne prijavi, tudi pohiat',a(i ne ve. Xa^i zupani menda le za drug'i rei'i bolj skibe; na komi'sije ne pozabijo in jih ne Oilkladaje, kajti tarn se dobi ptacilo; komisijsk»? stfo-ske prav priiluo zaraeunijo in se bolj obilno mgo c. kr. ui.uiniki.
(Vravno je bilo torej lansko Ieto veliko ubostvo pri nas, vendar je ljud>tvo s trpljenjem prezivelo, da je le nekaj tui,;»b:e na upanje ilul>ila. A (> sv. Marti-r.u h, tie'n.i tin>i«:o plafati. kajti trgovci bodu brez dvoinbe placilo sitoma tirjali iu davkarija tudi uze prav dobro uapredtije. Kje vzamejo ubogi Ijudje po-trebni denar. da vse to plaeajo, kajti letosnja letina je zopet uieeva ali prav slaba. Sena ediuo je bilo pivcej; ktompirja za srednjo letino, kateri je pa ve-cini zacel uze gujiti; belega zita se tukaj prav malo prideluje, nekateri relo nic. Glavui pridelki so vino iu tm>iia. Prva tunica je kazala prav lepo, ali 4a-libuze nam jo je velika suAa tako pritisnila, da se jo je prav malo slabe nadejati in bo le v mocniu zew-Ijah pridelek srednji; zadnje vsejane tursice je pri uas najvec in ta je vaa unicena, ne bo je menda ie za seme ne. Vinske trte imajo zalostuo lice, bolezen je grozdje mocno poskodovala. da ne receino,' uuieila; v nekaterih krajih bode niorda nekoliko v drugih pa manj kot laui, to je skoiej cisto ni«l Fezola je prav malo : ajde, zelja in repe se nie nadejati, kajti susa je uze \\>e mdcila. Pa tudi se je bati, da bode po-maujkanje sena za zivino, kajti ua obdinskih zemiji-scih je vse rumcao iu nij nic pase, tako, da se mo-
I je ta njeni zoperni zenin,. kterega scm ondi v prinw-torjovem vrtu ranil."
.Ti si od huuita, Jan" smijal se je Istvan -govoril z Ijubico ter rauilnjenega zenina. to vse v enem hipu. Ali moral bi ga bil ubiti. decko. in bilo bi pomagano v enem kratu tebi iu njej"1 pristavil je po-
| polnoina resnobno.
BLehko bi ga bil, pa nisera hotel- rece Jan Pvih tega je vie to dosti, da si bo primator vs>e pri-zadjal, da bi nasel onega, ki je njegovega izvoljenega
i zeta ranil: a ko bi me v mestu zasacil. vedel hi koj. kaj se je zgodilo, in da bi brz nasel vzrok zadrzeva-ti me. to ne bi moral pozuati gospoda Gottlicha, primatorja Cesko-brodskega."
Istvan je podprl brado ob kolena, a objemSt jo z rokama sedel je nekaj casa v giobokem zaniisljenji.
| BTo je, se ve. vse res; ali zadrSevati te ne sme" pravi potem nkako pa bode z najinim dogovorom? Kje te najdem ?w
»Dogovor se mora izpolniti" trdi Jan „treba mi je sedaj vefi denarja, nego kedaj poprej. odkupiti mo* ram Svatavo od njenega oceta in sovra2enega Lenina. Prvi del najinega dogovora. dovesti te varno do Pra-ge, je v2e izpolnjen, da, bil je vie izpolnjen, ko sva prestopila cesko mejo; v deceit kralja Vaclava si va-ren, ko bi tudi na svojih dveh vozeh mesto sadja samo zlato in srebro vozil. Za to sem vie plaeam Dru-gi del najinega dogovora se glasi, da bi ti oskrbel kupca v Pragi za tvoje blago, ako mogoce  iz dvora;
¦ a da me placas v Pragi,  to je ravno, cesar   mi je
I treba."
1       -T'vrsten ra2tun imaS, Janw oglasi se Istvan gda,
ra uie sedaj zivini se senom pokladati. Zalosten je zar^s pogled po Vipavskej dolini. Da je temu tako, preprica se lehko vsakdo, naj se le pelje po erarifini cesti od AjdovScine do Oseka. Cerna pribodnost se torej kaze nasemu ljudstvu ; odverniti jo skusajte, mozje, kojim je skrbeti za blagor Vusih obLinarjev!
V Selu, 28. avg. (Izv. dop.) - NaSemu kmetu bode letos gorje. Uze vec let zaporedoma so bile slabe letine, mej katerimi se je lanska posebno odli-kovala. Kmet, po takih okolScinah v hudih stiskah, upal je, da bode saj letos boljSe in da se saj skrbij za zivez iznebi. Dolgo je smel upati, toda zadnji te-dni so mu tudi to nado unicili. Susa pritiska tako, da ne bode potrebne polente. 0 trgatvi ne govorimo; ta je uze davno splavala po vodi, kajti veLina onih vasi, po katerih nij se toca pridelkov in grozdja po-bila, ne bode pridelala toliko vina, kolikor ga neob-hodno potrebno za la>tno hiso rabi.
Kaj bode, uprasa vze sedaj drug druzegaV ^,ze lansko leto je lokota se strasno ostrostjo na duri tr-kala iu malo je kmetov, ki nijno bili vsled tega pri-siljeni v didgove zabresti. Kaj bode pa v pnhodnjem letuV
Ako ne bodo doticne oblastnije za to skrbele, da se davki znizajo ali pa saj odloiijo, iu ako ne bodo z a (¦ a s a ua to pazile, da bi crnemu ubostvu v-sled slabih letiu v okoni prisle, bodo imele v novem letu 1S7S zalosten prizor pred oemi; posestvo za po-sestvom pride na bobeu in za gladmn bodo Ijudje u-inii.tli.
Toda vsakdo bode uprasal, s kakimi sredstvi bi se temu vbostvu v okoin piisloV Drzava, ki je sama nie uiauj kakor v sijajnih denarnih okolseinah, vendar ne mure ljudstva z denaroin podpirati; izuzemsi v najskr.ijttejsem sluraju, da bi ljudstvo od gladu po uliiah umiialo. bo»le kedo odgovoril. Na to sledere. K^kor s»> hu^ko leto vlada in doticni dezehu zbori na Avstiijskem za to skrbeli, da je ljudstvu bila pri-lika dana, da si je z delom vsakdanjega kruha zaslti-zilo, tako bode treba tudi pri nas ravnati. Dela, ki bi morala rez eno, dve ali vefi let izpeljaua biti, naj se prihodujo zimo zacud. Tako n. pr. je goriski delejui odbor skleuil, kakor se slisi, da se bode cesta iz Or-n\(- do Sela cez dve leti izvrsev.ila. Ako je to istini-to, naj se zaene takoj letos, k tem bode tiikajAuernu ljudstvu veliko ponmgaiiO. Zupanije v okolici naj se v tem siui.-lu na dezelni odbor s prosnjo obrnejo in de-zelui odbor gotovo njih prosnjo uslisi.
Ker sem uze pri tern, moram se drugi M\ ob-javiti, kateri nasega kmeta jako boli. Nij veliko let od tega, kar je sniei nas kmet v bliznjem gozdu dr-va za svojo rabo sekati. Se ve, da je bilo to vecjidel krivo. da se je gozd itniceval. iu prav je, da se je temu v okoai prislo. Toda, kakor slisim, je sla vlada z enega ekstrema v drugi. Kmet mora sedaj drva v g:>zdu kupovati in to sicer prav drago, kajti dotiCni gozdni uradi ne dovoljujejo kmetu drevlja sekati, te-mue je dajo po druzih sekati. S tem se podrazuje ceua dtvi v gozdu tako, da se kmetu ne spiaca po drva v gozd boditi. Drva so pa neobhodnu potrebna in ker denara nij, plauujejo sadua iu druga drevesa na polji, katera je kmet po^ekati prisiljeu. Da nij to za polje-delstvo korist!io, nij treba pojasnovati. Treba bode torej skrbeti. da se tudi temu v okom pride. Doticai go/dni uradi naj kmetu v gozdu za majhen denar drevlje odkaiejo, katero sine sekati. in ko bi na->prot-
tako bode, a videl bos. da tudi stari Istvan ne poza* bi avoje zaveze, kar se tice tvoje place, razumis? A da ne bode skopuh; za certa, Cciuu bi neki bil ? Kje pa te najdem v Pragi?4
9Jutri te ilojilo tvoji vozovi- ptevdarja Jan. „Da bi si konji oJpocili. moras ostati fukaj se eno nod; pojutranjem. proti veCeru, te bodem Cakal pri spital-skih vratih v Pragi.4
^Dobrol* pritrdi Istvan .a ko bi ta Nemec, ki je tukaj primator. kaj namerjal, zanesi se c& me, da mu dam takov odgovor, da mu vsa zelja po daljsih vprasanjih preide.   Sedaj pa lehko noc!*
PXi se se svetlilo, bil je Jan vie na konju, ter placal domacemu hlapcu, ki se je sicer cudil nad ta* ko zgodnjim in nenaduim njegovim odhodom, svojega zacudenja pa ni pokazal. ^Gospod Cuvaj vaso pot in pripelji vas k casnemu in vecnemu ciiju" poslovil se je pri odkajajocem, bil se je vie navadil vrstice iz sv. pisma, s kterimi je tudi o cajnavadnejsih receh govoril.
Praika siestna vrata so se ravno odprla, ko je do njih prijezdii Jau; in ko je v Brodu primator za* povedal. naj bi vse ptujee k njemu pripeljali, dirjal je vie Jau proti Uvaloin.
Moj.>ter kremar je prisel z Istvanom pred primatorja: ffNuj, tukaj sva, gospod Gottlich, gospod pri-raator4, govoril je z nepreveliko spostljivostjo, „kaj hocete mojemu gostu?1*
Primator je na prvi pogled spoznal, da Istvan ni oni, kojega isce, vendar ga vprasa od kod in kam?                                                                 (Dalje.)
>             ......     M.....        1...11
no ravnal,  naj ga ostro   kaznujejo.   Kmel bode delo sam ©pravljal, kajti placati nece in ne more.
IZ CerniC, 3. septembra (Izv. dop.) Povsod se slisl tozlti, da je slaba letina in velikidavki, in sploS-no, da so le kraeti oblozeni z revann in tezavami. Da se nasim kmctom slaba godi, so mnogo tudi sa-mi krivi. Naj pomislijo nasi kmetje, ki pj uradnijah za vsako majhno rec letajo: Kolikor w.i uradnikov je vsled tega potreha, toliko ve6 davkov so jim bode nakladalo. Uraduiki ne zive od kameuja in zraka, arapak plaeani niorajo biti, kar pride vse na raiuena kmetom. Oraenim tudi, da vccma nasih kmetov se je udala msjhnim prekupeijam,   vsled Cesar zanemar-
--------  jajo svoje kmetovsko  delo.  Tridobe   si   mogoee   pri
prekupciji na dan pedeset novcev dobif-ka, pri svoji kmetiji na domu pa zapravijo, k«r vse delo zaustaue, zopet en goldinar in se veC. Vsak kinet naj si za-pomni atari pregovor; da „gospodarjevo oko debeli ziviuo* in tako je guspodarjevo oko pri vwikem delu potrebuo, posebno pa pri kmetijstvu. Kmetje, kteri svuja clrla doma /.auem irjajo zaradi ptvkupoije, pa tudi zaradi prepogoMuih javnih plej»ov m zaliajajo pre-radi v kereme, poManeju pott-m pijaueevalei in za* | pravljivci. Napravijo si dulgove in potem pagrepre-mozenje na buben. Ki letUki stau je, akoravno tezak, car lepsi in ako je letos slaba l.tina, uaj bi ne obu-povali, temvee uaj bi se za prihodiiost bolj trudili in opuscali pijaueevaujo in zapravljanje. I'o slabem vrenii'iiu se je nadrjati zopet lepega !
Pretekli petek, to jt* M. avgusta, imeli smo tu-kaj konec solj-ke&i leta s Mh»ve>,iio sv. maso in za-hvalno pesmijo. Vo dokoncanej sveti ma>i prit'elo se je izprasevati odraseene otroke. Omen.ti moram, da so otroci v obee se precej dobro odgovarjali na upra-Sanja g. uadin'itelja, pa tudi to moram opomuiti, uaj bi oiuenjeni g. svoje otroke ;:a uapn-j boljsega obna-.sanja ueil, to l>o utrokom v ktiri.^t in iijeinu v fast. Izgovarjanje zarad g. I;, iii biio vsem po volji; bolje bi bilo, da bi v»ak pred svojim piagom pouietal, potem bi bilo vse poiueteuo. Druge malcukosti pa pre-puseam druzini gg.t kteri so v solskih zadevali bolj izurjeni nego jaz. Po poludne, pa, ob II urali, se je pricelo izprasovanje prvega raznda. Posebno dobro se je tukaj skazala g. uriteljiea in s tem doher nd-govor dala vsem tsstim, ki jo obrekujejo. Dopadalo se je tudi vsem lepo obnastnje njeiiih ueeurev in u-cenk, kakor tudi dobro i/.vetSeua i«ena dela. Toraj Ceruieani bodite po;jo.*ni, da imate ueitdjico, ktera 1 tako dobro skerbi /a izucevanje vasdi otrok. Njej se I pa poroCirao, da in uas uutogo let ne zapustila.
IZ Rffeilberga l. septembra. (Izv. dop.). Due 80. avgusta imeli smo v UifeubiMgu solske preskusnje. Ob pol devetih zjutra zbrala se je sul>ka mladina iz Bifenberga in iz Bt-rij v tukajsni farni cerkvi k za-bvalniei. Po sveti ma.>i imeli smo pre^kusujo v Ili-fenbergu, popoldne pa na Brjah. liilo je oillienili moz pri skusnji in zeleti le je. da bi k prihodtiji skusnji prislo vut roditeljev. Prepricajo se, da se njih otroci veliko za zivenje neobhoduo potrelnega nauce in potem bodo pa tudi z vecnn veseljem svoje otroke v solo posiljali in se tako ogibali neprijetuim kaznim. Odgovarjali so uOeuci izvrstno tudi na taka vpraiauja, ki zauimajo tudi odra^le ljudi. Videvsi to, bi nibce tie pridizeval svojib ottok duina in jim ne prikrafeval dote, kati-re Jim lmbena sila ue bode mogla ukrasti. To nam pa daje tudi preprifanje, da | so gosp. kaplau. ozitouu kat-.het. kakor tudi gospoda ucitelja svoji nalogi kos in da jo z\e«to spolnujejo. Zlasti nauki spumsiijali bodo naso mladino v pozuejih fasih na njih ucitelje.
Po poskusnji v Berjah   povabi   g«>sp   Zerjal vse, «    ki so se svojo  nav/oeuostjo  pri   pnskuinji   beiijsko solo pofiastiii, na ko/carec   aobre  kapiiee iz  doraacih Vinogradov.
Obcudovali smo breskve. katere nam je nas go-Stoljub ponudii: reci nioram. da takih bre&kvi daleC okrog nisem videl in da v maloktcrem kmetskem vertu se dobijo, v goriskem skuro gotuvo ue. Xo, vse to kaze, da je piaktieeu kuietotalec in zeleli bi le, da bi one zlahtne breskve jako pomuoSil, da se bodo pnhodnji unuki hvaleino spominjali starega nio-tsi, Kouecno bi bili radi tudi eno zakto2ili. a gosp. naducitelj Poniz ni imel svojega kvarteta pri rokah.
Folitidni pregled.
I) e r z* a v u i z b o r cislajtanski sesel se je 4. t. m. na Dunaji po skorej dvomesecuih po-citnicah. Pe'rva seja je bila prav kratka in le za to menda, da so se poslanci po dolgi locitvi jeden druzega pozdravljali in obcudovali, kako so temu in drugemu poeitnice dobro teknile. Danes je druga seja. Porocali smo uze, da pride naj-preje v obravnavanje davkovska reforma. a iz tega ne bode menda nic, kakor porofiajo dunajski listi, kateri pravijo, da je nagodbino vprasanjc iwenitnejSe nego davkovska reforiaa, Nagodbino
yprasanje pride torej preje na versto in ker je j to, kakor uze znano, jako zamotano, nij so na- | dejati njega resitve pred novim leto:n, ce bode I sploh mogofie resiti ga.
V zadnjom Hstu smo uze izrazili se, da se I zabrani g a 1 i s k e in u d e z e 1 n c in u z b o r u I sklepanje Ilusijo psovajoSe adrese. In res se je tako godilo. Po koncanej razpravi dezelnega pro- I racuna in druzih iinancnih stvari je bil namre6 I na telegrafi^no povclje iz Dunaja galiski zbor od I ces. nanicstnika zaprt. Tako je trcba zavezati I jezik besuim krieaceni!                                          I
General M o 1 i n a r y, politidki in voja§ki namestnik ecsarjev v Vojni krajini, je dobil vsled protislovja z madjarskim ministerstvom v neka- I tcrik kraji&kih vprasanjib dvomeseCen odpust. Baje se ne venie vec na svoje mesto in bode I baju inuMiovun za to Franc FilipoviC, komandu-joei general na Moravskem.
Vsa V v a n c i j a uci/merno ^alujc ; izgu-bila j«», svojega najzvestejsega nina, najboljSega drzavnika, bivsega predsednika iraneozke repu- | hi ike pred Mae Mabonom, J> o u i s A d o 1 p k e TUiersii. Jzguba bi bila skorej nenadomestljiva za republiko, ko ne bi imeli Tbiers-ovega uficn-ea, po/uanega (lambetta, kciji jo. bil bad sedaj pozvan pred Parisko sodnijo, da se zagovarja zarad nekega poiitienega govora, katerega jc imel v privatnem sbodu v mestu Lille. Thiers bode pokopau na derzavuu stroske v invalidnej pro-stolnej eerkvi. Vlada se boji velikib demostraeij, zalo pa Habere za isti dan 20.000 vojakov, da se no bode prevee kalil javni mir. ^alostno pne, da je treba takih pripomo^kov, kar le sprieuje, da je sedanja vlada oprta na bodala vojuftka.
Koliko niorajo terpeti   sedaj  11 o 1 g a r i v lluiueliji, no moremo si niti misliti.    Vsak dan jib cull) nuiozice   obesijo Turei,   se  ve,   da jih popn'jc na vse mogotfe naeine trpincijo. Angioski I poslanik v Carigradu Layard  je  odlo(Jno prote-stoval, da se obesajo eele mnozice ubogih in po veeiiii menda prav  ncdolznih ljudi   brez   vsega fodnega   sodnijskega   zaslisanja   zatozeneev,   a I Turki so za to niti   ne zmenijo   in  obesajo  in I morijo Bolgare, kakor bi bili zivina. In za take zveri turSke se se potegujejo  ljudje,  kateri tr-dijo, da jih je uze oblizala zapadna kultura.      I
*                                                       •   I
Na bolgarskem  bojiscu  prodirajo Turci iz
vzhodne strani in so lltise, kateri se. tukaj le branijo, skorej iz vsch njihovih pozicij ob des-nem bregu Loma prepodili.                                    I
Osman pasa zagrabil je bil Kuse pri Peli-satu, a bil je po hrabri junaski brambi odbit in izgnbil je nad 2000 moz mrtvih in ranjenih, Kusi pak samih 000.
Tudi iz Lovca  so poskusili  Turci z mno-gobrojno vojsko  prodreti  proti vzhodnej strani in hoteli vzeti Kusom Helve,  a niso le junasko I bili odbiti,   tcmvc6 izgubili so tudi Lovac,   ka- | terega so si Husi v navalu pridobili. Turska iz- ! guba je bila velikanska.
ZdruSena rumunsko-ruska vojska krenilajo je proti zahoduej strani Plevne.
Iz tega sklepamo, saj je pa tudi lahkoraz-vidno, da nameravajo Rusi Osman paso z vso njegovo vojsko v Plevui zajeti in uloviti ali pa popolnem unifiiti ga, da zadobe potem prosto gibanje proti Rumeliji in Mehemedovej vojski, opirajocej se na znane stiri tverdnjave mej Dona vo, Dobruco in Balkanom.
Serbski poveljuiki korov bodo kmalo odpoto-vali aa svoja mesta. Knez Milan sam bodenad-poveljnik. Milica prve verste mora se nemudoma pripraviti na odpotovanje in milica druge verste je tudi pozvana v orozje. V kratkem, pravi se 15. t. m., planejo Serbi cez mejo.
Iz Azije javlja se preko Berolina, da je ruski general Alhazov vzel Turkom Suhumkal^ na Crnem morji, kder so bili Turki koj iz po-cetka stopili na ruska tla z namenom, zanetiti I abhaski upor, katerega je po tem takem sedaj popolnem kouec, Zato pa se najberze vse te ruske. vojne 6ete obrnejo proti turski meji in zacue se stoprav sedaj zopet energifino bojeva-nje proti Batumu, Karsu in Bajazidm
Raznp ve§ti.
Poziv si. rodoljubom!   Nij  §e mipulo letp dnij, kar je ppgorelo v ilodinji- 13 hiS, in uze zopet porofia   dopisnik „Soeew iz Kanala v svojem zadnjem dopisu 6 se hujSem po%ru, ka teri je upepelil 62 poslopij.   Sko4a je pettje^na cez 50.000 goldluarjev.   Lanska letipa j« (|ila po vsem slaba  za   Rocinjce;   letoSnja^ bode Se slabsa in do sedaj u^e pospravljene riajfrpjj.e le-tosnje pridelke unidil jim je zadnji poiar. i) y e sto dvajset in stiri oseb je brez strehe in muogim nij ostalo  od  njih imetja  druzega nego pono§ena delavna obleka. Polo^aj RoCinjcev jc torej strasen  in preti jim groziia reyl^na, ako se jim koj in izdatno v pomofi ne priskpfii, • i Kan aid so hitro za nje nabrali 70 gl;  dekflni odbor dovolilje 1000 gl.; radodarni ^rof Gynlai je podaril  znamenito svoto  in italijanski  listi tudi pozivljajo,  naj dlovekoljubl pomagajo ubo-gim Hoeinjceni z denarnimi doneski: zato* ,pa ne smemo tudi mi Slovenci zaostati.   V ta namen Vas pozivljajo podpisana druStva, da bi pobifali I po vsem (joriftkem vsakorSno milodare za one-srefiene ltofiinjce. Darovi naj se blagovolijo po-I fiiljati „prcdsediustvu narodne ftitalnice goHSke." Sprejcm poslanik milodarov se potrdi v predalih I lista „So6c". Ilitre pomoci fa sUno, treba. jpSva-I krat da, kdor hitro dii,  zato pa umo na dflo! V Gorki, 5. avptmltm IM7,
Na rod na dniHtva: Oorlftka Citttlnica, HIavec in Hloga.
Nadejaii;o se, da an bodo vsled tega pozlva tudi (•ilalnice, kattu'ili je toliko na (ioritan, mltiovalo tor da bodo uapravljale Besede na korist pogorellm Ro-rinjciiiu. (ioriska ditahiiea napravl, kakor Be nam po-roea, stoprav niesuca oktobra, ko bodo vse tttalojcne inuri zopet zbrauu, Busedo na korist ItoClajcem. |Con-coi ta nij mogocu v (ioriui napraviti, kajtl godbft vo-jaska je drnga, udclciba od italijanske strani vodno le mlaLna in slaba: stro^ki torej veliki, dohodkl pa uiajlieni, tako, da bi m na ta naCln le malo dobilo 6istega dohodka, /at6 pa so sklenila gorlika narpdna dnirttva predstoje6i poziv, vsled katerega, nadojamo se, pride RoCinjcein obilnejSe pomoCl nego po koncei;tu,
Treba bo pa tudi na to delati, da se prMerbl RoCiujccm in drugitn revelem v So6ki dolini zw|uiek. V to bi bilo prav, da bi der^avni zbor dovolil jcako vceo svoto za popravo ceste skozi Sofiko dollno na onih stnnih klancih, kder se lahko vedno fie kaka ne* srefia pripeti.
Fred tukaj^njo porotno aodtiijo je bil dne 4. t. m. Jan. Foschia iz Videmskega okraja, za* tozen zarad ponarejanja bankovcev, tega zloCina ne» krivega spoznaa in iz zapora izpu§6en. Dne 5. t. m. verSila se jc porotna obravnava proti Val. Preglnu iz Loma zarad tatvine. Jeduoglasno je bil krivega spoz-nan in vsled tega obsojen na 6 let tezkega zapora, poostrenega vsak mesec enkrat 8 tvdim leilSCetc.
Nova zastava tukajSnega Weberjevega peS-polka fit. 22 se bode posvecevala v nedeflo zjutra v farni cerkvi sv. Ignacija na Travnikti, Kuna jej bo presvitla cesarica Elizabeta, katero bode nadomesto* vala pri posvefievanji soproga primorskega namestnika, barona Pino-ta v Trstu. Ves polk z godbo bode pri posvecevanji postav^en na Travniku v porai paradi; koneeuo bode polk defiliral pred svojim povejjnikom.
Uatrelil se je vojak tukajsnjega poSpolka. 0 uzroku samoumora se sledefie pripovedttje. Prliel je pozuo v nofii doraa skozi duri zadej za vojaSnlco na-proti mesniSki ulici. Duri so sicer vedno zaprte, a imel je svoj kljuf. Pono6ni vhod skozi te dura je pa ojatro prepovedan, zat6 ga je zatozll nadlajtnant, kateri ga je bil zasaCil, pri vi§em predstojniStvU vojas-kern, Kaznovan nij bil baj6Mo sedaj Se nikda?«2at0 se je pa tembo^j bal kazni zarad tega pre8top> ia ustrelil se je v svoji spalnici se svojo laatno puSKO nekda v usta, da je koj mertev obleJal.
Voda v hribu sv. Gore je baje* tt|e najde-na V globofiini 40 se2njev dospeli so Skpzl vedno koinpaktno trdo skalo do kerhkega kamenja insliSi-se baje u2e sedaj prav natanko fiumenje' vode* Ko hitro kaj natanCnega in zanesljivega poizvemo, pnob-Cimo v naSem listu, da se bodo vedeli poJ tem ravna-ti oni, kateri so namenili upotrebiti oWudovanfft vred-no znanost goap. Beraz-a, najditelja podzem^jskm studencev.                              ,
Pri voUtvi jednega deriavnegavposlanca za veliko posestvo GoriSko dne 4. sept. oddatoiSe je 107 glasov. Voljen je bil priporocenec Ison^eve stran-ke dr Rafael Vicentini, inienir v'Trstu, ;81pvencev se je'tudi nekoliko udeleiilo volitve, katerift glasove te dobil de^elni odbornik dr. Abram. De^elni glavar. dh Pajer, je dobil 8 glasov.  A' %, irMHIIWfWI
le nekoliko zivahnejge udelezili volitve, zmagah bi bi-li pri tej volitvi, a se toliko pooblastil se nij poslalo, da bi bill vsacega doSIih volilcev z jednira preskrbeh. Posebno mala volilcev je doSlo iz Krasa in iz Brd, » katerih krajev se je drugace vedno ranogo volilcev udelezevalo volitve bodisi osebno ali pa po pooblasti-lih. Kaj je temu uzrok? Menda, ker se je prepoz-no zaceto delovati in ker niso narodni straiarji in buditelji na dezeli svoje svete dolznosti spokili.
Narodna brojaSnica, katero sta ustanovila slovenska krojafa Fajdiga in KorSifi, baje nema baS toliko dela, kakor bi bilo zeleti. Goriski Slovenci raji drugim neslovenskim krojacem zasluiek dajo. To nij prav; nego mi bi morali v prvi vrsti za to skrhe-ti, da podpiramo svoje ljudi: domoljubne slov. ro-kodelce, Zdaj pride zima, trcba bo marsikatererou obleke. Zaradi tega pa prav gorko priporocamo »na-fodno krojaerucoM, kbja vsakovrstna dela prav lepo in po nizkej ceni izvrSi. Nahaja se v Gorici v Rabati-Ui N.o 12.
U&teUsko imenovaaje. G. Anton Lcban, do aedaj ˇ Ribnici naStirskem, imenovan je uciteljem v Selano; a izpitani uc. kand. Jauko Leban uCiteljem v Komen.
Za Bodinske pogorelce je daroval g. Ivan Goijnp veliki posestnik v Proseku gl 10.
Sedmi obdni zborcecilijanskegadrugtva bo letos v Biberach-u 11., 12. in 13. sepiembra Program je jako raznoversten in lannniv. Naj tu sledi iz vsega prograraa le pevski oddelek. Torek, 11. sept Slovesne vecernice (Molitor op. 17. Sect. II.). Falso bordoni od Cima-e, Witt-a, Molitor-ja. Sahv regina zl. Mettenleiter op. 26. — Zveeer muzikalie-na zabava. — Sreda, 12. septembra. Ob 8 in pol: Pri Skofovem prihodu „&icerdosu zl. Andr. Gabrieli (Mus. div. Tom. II. p. 181). Velika masa „Vidi speciosam" za 6 glaaov zl. Yittoria (Mus. div. pare II.) Graduale za 7 glaaov zl. Schutky. Propr. Missae iz „graduale rom. — Popoludnc ob 8. Obiskovanje Najsvetej&ega. Chingen, St. Gallon, 3i-berach m Sole v Biberach-u so zastopani se svojhni zbori pri tej cerkveni produkciji in pelo se bode: 1 „Korara hi. Geist" 2, „0 Haupt voll Blut uud Wun-dena eno- in Stirglasno, pojo otroci. 3. O beatmu Pou-tificem (pozdravljenje cerkvenega patrona sv. Martina) zl. Luka Marenzio. 4. ,Sanctus" in „Agnus Dei" iz maSe »octavi toni* zl. Koenen. 5. Doniine refugium za 5 glasov zl. Aiblinger. 6. Ave Maria zl. Greith. 7. 0 salutaris zl. Liszt. 8. 'Responsorium in Coena I)om. zl. Giov. Ccoce. 9. Exaudi Domine zl. Fr. Schmidt. 10. „Sanctusa za 6 glasov zl. prof. dr. Stark. 11. Miserere zl. Diebold op. 5. 12. Te Deum za 0 glasov zl. Kaim. — Zveeer ob pol 8. S v e tn i k o n-cert. Petje in godba, sodelujejo vse pevske moci iz Biberach-a in Chingen-a. V programu so zastopaua sledeca imeLa: Gluek, Beethoven, Haydn, Mozart, Gade, Mendelssohn, Schuhniann, Silcher itd.
Oetitek 13. sept Cerkveno petje, kterega se vdelezyo zbori iz Wolfegg-a, Habsthal-a, Sigmarin-gendorf-a, Laupheim-a, Ulin-a, Sigmariugen-a, Oeh-senhausen-a, Chingen-a, Munderkingen-a, Weingarten-a, Sau!gau-a, St. Gallen-a in Biberach-a, skup kakih 400 glasov, zraven ten bo sodelovalo se GO otrok iz kralj. sirotiSnice v Ochsenhausen-u.
Ob 7. uri: Koralni requiem za nmrle ude ce-cilijanskega druStva. — Ob 8 in en eetert generalna poskuinja za vse zbore. — Ob 9 in pol velika maSa Missa BAeterna Christi munera* za 4 glase zl. Pale-strina. Oflfertorium BAssumptatt zl. Greith. To vse poj6 vsi zbori.— Popokdne ob % in pol. Drugo o-biskovanje NajsvetejSega 1. Zbor iz Wolfegg-a poje: a. „Ecce quomodo" zl. Handel, b. Oft'ertorium in Ascensione Dom. zl. Scballer. 2. Zbor iz Habsthala poje: a. „Gloria" iz ma§e AMissa secunda" zl. Hal-ler. b. nCantate Dom." zl. L. Hassler. 3. Zbor iz Sig-maringendorfa poje ; flGloria" in „Sauctusu iz mase „w hon. S. Annae" zl. Ad. Kaim. 4. Zbor iz Laupheim-a (mo2ki zbor) poje: a. „Ecce Domine" zl. Aiblinger b. Tantum ergo zl. Mohr. S. J. 5. Zbor iz Ulma poje „Kyrie" iz nmissaa zl. Birkler. 6. Zbor iz Ochsenhausen-a poje: 8Kyrie" iz „MissaPapae Mar-celli" zl. Palestrina. 7. Zbor iz Sigraariugeu-a poje : a. „Qul sedes Domine" za 4 glase zl. Stnntz b. ^Justus nt palma" za 6 glasov zl. Haller. 8. Zbor iz Chingen-a poje Oftertorium pro festo s. Laureatii za 5 glasov zl. Fr. Witt. 9. Zbor iz Muuderkingen-a poje „Haec diesu zl. C. Ett. 10. Zbor iz Weingarten-a poje: a. „0 pulcherrimaB za 5 glasov b. Weihnachts-lied zl. Jak. .Reiner. 11. Zbor iz Saulgan-a poje 5 glasni Credo iz mage „Trahe me" A. Yittoria. 12. Zbor stclne cerkve v St. Gallen-u poje „Kyrieu in ^Gloria" iz nmissa choralis" zl. Liszt. 13. Otroci (60) iz kraljeve sirotiSnice v Oefcoenhausen-u pojo: a. BVere languores" zl. Lotti b. Ave mads Stella zl. Birkler c. (z utitelji) in festo s. Antonii Responsorium zl. 0. Dressier. 14. Zbor iz Biberach-a poje: ^Veritas mea" za 8 glasov zl Witt. 15. HCredo" iz „Missa Papae Marcelli* pojo zbori iz Chiugen-a, Saul-gau-a in Biberach-a, 16. Tsi zbori skup pojo:
a.  ,Dies sancti6catusK, gradnaie za bozlc"  zl. Birkler
b.  sO salutaris44 zl. Singenbei^er c. „Angelus Domini" zl. Stehle. — Potem v spomin vseh umerlih so-bratov:   Herr gib ihnen die evrige Ruhe.
Za sklep: Splosno ljudsko petje: rHvala bod1 Gospod Bogir itd.
To je v resnici raznovrsten in zaniraiv program, ki v vsakem oziru pr*4kosi lansko leto izdani. Kdor ima veselje in zeljo. kaj dovrseaega slisati in mu o-koliSeine in—finance to dopnste. naj gre v Biberach, zal ran ne bo, za to mu je porok ceciljansko druStvo in—nedobegljivi Adolf Kaim. ki je natelnik slav-nostnega odbora.
Iz sezanskega okraja se nam pise: Xocem Yam denes pororati o vtvmrmi, niti o vt\sclicaii. ma-rivec kuj tacega. kar se le more priCakovati od neo-likani'ga i osabnpgit tloveka. Nij dolyo, kar sem »e peljal skoz nabre2in>ko postajo; priseiBi tija grem se okrepfat s.kazareempivo v restavracijo. Polig mene pri bliznji mizi je sedela velika i imenitna osfha; bila je pri seji okr. Sol-kega svt'ta v St^ani. Prav ponoMio pripovfiiiije dvema e. k. gospoduma o okr. sol. sveta iiniMutnth predlogih. A pustimo to, saj vaak elovek Likstoknit pozabi ua to, da ^lastna hvala smerdi.* Ta velika oseba pa je kar javno o-menjenima gospodoma pravila. kaj se je govotilo pri seji o njfgovih gosp. koitgih; Li»s, saj on je vec kot oni! Tako je n. pr. pripovedovul, da se je morala ednemu g. ucitelju dovuliti plaea za tri mi'sece na-prej (onega gospoda je osebno imeiioval). Itavno tako je o nekein drugeni g. uLitelju trosiil lazi. da Bog me! Iinenoval ga je liemirwza i nezmozneza. Soko-lovo oko mora imeti, da vitii iz svojega zakotja cez 4 vasi.
Vprasam, slavni gospodin, ste li Vi vrcdni zase-dati tako mesto? Nijmate toliko mozato»ti v scbi, da bi stvari, ki se gode pri tacih sejah, zamolCahV Ali je Vasa dolznost objavljati ali zakrivati, kar he pri seji sklcneV Gospodoui kraSkim uciteljem tudi zainerim, ker «o si tacega kolega zbrali kot svojega zugovornika i pudpiratelja v So'lski svet. Mar nijso drugi gospodje ueitelji sposobnejSi i tudi vrudnej^i tak'sedez zasedatiV
Omenjcni gospod ys kratko receno bolj podoben kakeinu krawkenm kmutu nego ucitelju. Priimrnoje bi mu bilo pecati sc s kupeijo telet i masla nego se solstvom. Naj dostavim Se, kako se jo oni gospod pred nekolikimi leti Aitokoustil po Gorici, ko je delal iici-teljski izpit. Veckrat se je izrazil, da je koncal er-uo solo i, Bog ve, Se kaj. Daljc je javno psoval svoje kolege, da ne prestanejo izpita, ker iiijtnajo zmoz-nosti. Vprasam gospodine, zt? koliko bolje ste Vi na-pruvili izpit nego VaSi kolegiV Znizajte si oni siroki klobuk Se bolj na oei-~pa tudi Vaso glavo. Toliko Yam in Vasmi gospodom kolegom za prihodnje.
Prijatelj ueiteljev.
Trzno sporocilo firme Jos. Pipan et Comp. v Trstu dne I. septembra 1877.
Nas trg se nij po zadnjem sporoiilu dosti spre-menil; cene slehernega blaga ostate so jako trdue, poskoeilo pa je sopet olje in cena koruze vedno §e raste. Zaeeio je dohajati nekoliko vee komisij za notranjsko in nasi trgovci se nadejajo, da jim bodo zaduji meseci leta z delom to nadomestili, kar jim je odslo eez poletje. Zacela je tudi trgovina z do-maCimi pridelki in se poaebno uov ruded fezol proda-ja po se precej ugodnih cenah. Ker skoro nij dvo-miti, da bode vojska trajala tudi cez zimo in na spo-mlad, je torej malo nade, da se nasi sptoSni trgovi-ni tako hitro zboljsa, prav za prav ozdravi podlaga. Valute so v pretekiem meseeu skoro vedno prav niz-ko stale, mej tern, ko so nekateri papirji pridno ra-stli,—vendar pa je to stanje na§e borse jako ctidno in nenaravno, zarad fiesar nij dosti zidati nanj.
Te dni je na nasem trgn. falirali jako mofea in po§tena kuCa Ziiudel & Comp., ki se je baviia s svetovno trgovmo in imela svetovni kredit. Pasivno-stl so zna§ale cez 800000 gld., za katere pasive se bode naslo pokritja k vecemu za kakih 30 do 40%; zguba zadeva veCinoma iuostranske trge, domaeega komaj cetrti del.
Omenjena ku6a bila je dosti engalirana na Ita-lijanskem, kder se take zgube prepogostoma pouav-Ijajo in torej trgovca svarijo, naj bode ptevideu, fie uze kaj deia z Italijo.
Kava. — Cene tega blaga so padle tam vza-eetku pre§. meseca za 2°/q, od tiste dobe pa so osta-le stalne in trdue; ceue tmih sort pa so naspreme-njeno trdne. Kava Bio nizje bale velja gl. 101 do 102, srednje gl. 103-104, dobre srednje gl. 105— 106, fine gl. 107—108, najfinejse gl. 109—110 najfiuejfe zbrane gl. 114—117, Bahra gl. 100—105 St. Domingo gl. 114, Java gl. 122—130; Malabar native srednje bate gl. 115—116, fine in najfinejse gi. 120—122, Malabar plant, fina in najfinejsa gl. 13S —150, Ceylon nat. fina in najfiuejSa gl. 118—122. Ceylon plant, srednja gl. 140-145, fina in najfinejsa
fctitnik, izdarateJj to ur§4nik; VUCTOE POUSNISO* — Tiikar: JlAHiNCr v Gortci,
gl. 150—158,  Ceylon  solza  (Perl)   gl.   158;  Moka zbrana gl. 134-136.
Drugo kolonijsko blago; sladka Skorja v zabojih gl. 77—SO, uageljnovi cveeiCi (Zanzibar) gl. 172—176, poper Singapore gl. 52—53, poper Penang in Batavia gl. 49—50, piment angleSki gl. 61.
0 Ij e o 1 j k i n o. — Cene tega blaga §e zme-rom rastejo in nij §e prav nobene nade, da bi padle, ker se zmerom priinanjkuje blaga in nova letina sla-bo kaze. Danes se prodaja lepo jedilno olje dalma-tinsko in istersko po gl. 55l/o, lepo cisto Lecce po gl. 55l/j>—56, najfinejse jedilno Lecce po gl. 53—60, Corfu gl. 53—61, fino namizno Monte St. Angelo gl. 69 — 70. finejSe gl. 71. najtinejSe gl. 73, francosko Aix gl. 75, bombazevo olje Bristol I gl. 48. na-vadno gl. 46. ribje olje hambursko (3 kr.j gl. 75— 80, 1 a n e no olje anglezko gl. 44—45, te r pen-tinovo olje francosko gl. 75—80.
Sadje. Zacele so dohajati ladije z novim bla-gom in prodaja se novega grozdica, novih cveb sulta-nin, no\ih roii<!ev po nekoliko vi>ih cenah, vendar pa so te cene le zacasne in utegnejo brzu kaj pa^ti, nego pa porasti, posebno j>ri rozicih, v katerih je bila dobra letina. Fig priinanjkuje, pricakuje se m;-kaj novega blaga: toda letos nij upati na lepe in o-kusne fige. Mandlji rastejo rnucno v ceni, ker je bila ?labrt letina za to sadje. Novi rozici veljajo denes gl. 10-101/;,, cvebe siiltaiiiue I gl. 30, II gl. 27, grozdire (nva passa) Zante gl. 25, liinoui (1 zaboj) ^i. 7-S, poinerancV gl. 7— K, mamllji gl. 08—102.' Iiiz. — Kakor sino uze zadujie izrazili se, je v rizu zdaj malo posl.i in cene tezijo bolj n.i poni/a-nje. nego pa na povismje. Itaiijanski riz velja od gl. 22-26. Rangoon I' gl. 18.50-18.73, II gl. 17, Siam.gl. DJ.
•SjTeh i n mast, hpeha cene so se precej trdne, masti cene pa se. zmerom padajo. Speh v zabojih po ir»-~-17 kom. gl. 50-00, po 10 21 kom. gl. .V»—5Sl/y. mast Bancroft gl. 01, Wilcox gl. (i2—<»3, loj (fcdmatinski gl. 51l/o.
Pe troli . Kakor smo zadnjie dobro nganili, petrolij se *uvo zmerom okoli cene gl. 17—lTl/o, zaduji t'as postala je cena bolj trdna in mogoce Je, da poskofi do gl. In, pa ne za dolgo faha, ker se v kratkiMii pricakujejo 4 ladije s rem blagom, kar bode iiplivalo na znizanje cene, katera pade morda po tern sopet na gl. 17. Na previdenj(? za zadnje tri mesoce v tern letu nij mogot'e knpiti pod gl. l-sl/^, ker nad* vlada mnenje, da utegne na zimo to blago poskociti na gl. l'J in Cez ; sicer pa se to le malo merodajna mueiija, ker pptrolij je blago, ki §e odteguje se ko-lickaj positivnim kalkulacijam. Danes velja petrolij v sodih gl. 171/., do )-3/(t v zabojih gl. 21.
DomaCi' pridel'ki. Dobro maslo gre hitro izpod rok in po dobrih cenah ; tudi nov fezol je iska-uo blago in se §e precej dobro placuje; za rudeCi le-to§nji fe^ol dosegle so se cene od gl. 12 do gl. 12I/2 za lepo maslo pa od gl. 92 do gl. 96.
Z i t 0. Uganili smo zadnjic, ko smo pisali, da bode kornza Se porastla; denes velja lepo blago uze gl 6 funtov 116 prost) na tuk. kolodvoru in nifje vrste koruza iz Rumelije gl. 5.80 funtov 116 in pri vsem tem so cene tega blaga v Trstu Se zmerom ve-liko nize, nego pa v Sisku in na Ogerskern. PSeni-ca stara prodaja se ie zmerom po starih cenah; Taganrog gl. 15—151/2 kvintal, italijanska banaSka pa po gl. Wl/2-15. — Ker pa so v Angliji in na Fran-coskera te dni cene poskrt«lile se imamo nadejati tudi tukaj vilih cen; vendar pa ne prav zdatnega in ra* pidnega porastenja. — Posebno dobro placuje se jec-men, katerega tukaj popcluoma primanjkuje.
Oznanilo.
Podpisano iapanstvo naznanja, da bo dne 15. sept, tekofcga in vsacega naslednjega leta t Dornbergu Ietni terg za zivino in razlifino drugo blago.
2UPANSTVO V DORNBERGU,
16. avgtista 1877.
Josip Sinigroj, Lnpau.
Gospodicne dobe stanovanje in ceno 1 preskrbljevanje pri Antoniji Maurer, H uditeljici v Via Ascoli (Ghetto) h. St. M    0, pervo nadstropjs v Gorici.