*t- 52. V Gorici, v soboto dne 30. junija 1906. fctoaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto II uri proJpoldno ter stane po poŠti prejoinana Tečaj XXXVI. ! let i dom po3iljiwm: ......13 K «0 v, ali gld. G'(J0 ......fi ¦» «0 » » » 3-30 !ST«" .....3 » 40 » » » |'70 rvv.mtfm1 številke stanejo 10 vin. , SOČA" ima naslednjo, fc/cdne,priipgejt. Ob^no-^ ;, t'u »Kažipot po Goriškem in GradiŠCanskenV' in"*' i Satipot po Ljubljani in kranjskih mestih", Ydalje prilogo »Slovenski Tehnik". vSi,.i!iitio sprejema »pravništvo v Gosposki ulici ,v," - j. n:t'lstr. v »Goriški Tiskarni« A. Oabrseek. »a naroČila brez doposlane naročnine se ffiPtniramo;- OaUsi in poslanice se računijo |>o Petit-vistah Če (.>,.u,.> i-knit Mi v, 2-krat U v, .'{-krat 12 v vsaka .'.^•r. Večkrat po dogodbi. Večje črkfc po prostoru. --i" i^^-jiil' in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. 2a i-\"\t in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >Vse 2a omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulioi št. 7 v Gorici v I. uadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne-, ob nedeljah in praznikih od 9. do 1.2. dopoludne. Upravništvo so nahaja v Gosposki ulici st. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije iu druge reči, katere ne spaiajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo upravnišlvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. IGO. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schvvarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Loban na tek.-dišcu Jo* Verdi, 1'i-tur luebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopalisčni ulici, 1. Matiussi v ulici Formioa, 1. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a v Č i t v Gorici. Telefon št. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Slogo jači, nesloga tlači, ali stoječa voda se usmradi. .slovenski Narod" je priobčil pod tem na-v)\uii! dopis iz Štajerske, ki se glasi tako-le: ..Lep j« prvi, resničen drugi pregovor. /.icna Štajerska! Kako lepo ti doni ta vzklik, ;ri katerem si predstavljaš ubrano harmonijo tfjmzik nejših iiijaiis očesu dopadajočega ze-[ienju. a poil odejo pestrega tega zelenja mirno ¦jMujujjre se življenje, napredovanje, 'vetje iu rast. >i iz vsega tega si obetaš mnogotero! [ ?a,l, N" vidiš pa pod tem obetajočim zelenjem rar'ovrs«uih bacilov, kateri se dvigajo iz mirne ¦mili. ./.v, >? razširjajo iz mlakuže po deblih, 'dosegajo že listje, katero bode polagoma uve-'nelo u« usahnilo. To je štajerska sloga, lepa, niiuH-o obetajoča na zunaj, gnila, vse razdira-joC-a na znotraj. Mirno in trezno smo gledali iloaodko sinjih tednov, a v tihem gaju mnogo [¦opevane sloge smo našli množico bacilov, ka-j kor neodkritost, zavist, terorizem, zlorabo ver-%>w#x narodovega prepričanja na eni strani, Idu/a/o r/anega zaupanja na drugi strani. Operi.™ slo«o, katera pa ni bila sloga, temveč stagnacija, uporabili so o pravem času Nemci. iMi so pravo pogodili, ko so pričeli svojo agitacijo s ton), da so proti ljudstvu identili-fcovaii Slovenstvo s klerikalizmom, da niso bili nikdar proti ampak vedno za ljudstvo iu da «o veČinama opravičeno ščuvali ljudstvo zoper .lUluibi-hkIerikale Pervaken". Na podlagi teh ;mm> so počeli izdajati ^Štajerca" ter zasledujejo v njem svojo politiko, katera političnim arizubražencem mora ugajati. Dokaz: doseženi s>pelri. Nemci so pa napredek in svobodno mišljenje podpirali in razširjali iu tako je mar-•ikdo -.stopil v njih tabor, ker se je hotel otro>u klerikalnega in nazadnjaškega jarma in !»bot:!!ija. K uspehom Nemcev so pa največ !;*ij-oi:.(»iili >lovenski časopisi, kateri so in Še ^laj ;-iši'jo vsaj izrazito klerikalni - - tako Q«iwi i. da si mora vsak misleči človek reči, "prof u> novine, da ga je smatral dotični čas- nikar za bebca, in da ga hoče tudi vnaprej bebca obdržati. K uspehu so pripomogle tudi knjige, katere je ljudstvo bralo: Jurčiči, Levstiki, Stritarji iu drugi so prokleti, ljudstvo je bralo in še bere knjige a la „ Pridni .Janezek m hudobni Mihec0. Ni čuda torej, da je videlo v Nemcih kaj več, ni čuda, da so narodu Nemci imponirali in da pravijo danes Štajerčijanci; Saj smo tudi mi Slovenci, ali... na kar molče, a vsakdo si lahko pristavi: „klerikalci nočemo biti, terorizirati se ne damo!' Vporabili so pa Nemci našo psevdo-slcgo še na drugi način. Svoj čas so bili Slovenci v rokah nemškega kapitala. Slotenci so to uvideli, sklenili so radi tega rešiti ljudstvo iz rok nemških kapitalistov in osnovali so denarne zavode, in slovenski narod, kater: je moral plačevati Nemcem 4'/»% do 5"/0 obresti od posojil, plačuje sedaj slovenskim denarnim zavodom f>°/0 do 7% obresti. Denarni zavodi so bili glasom pričotriih paragrafov pravil osnovani, da ljudstvu pomagajo - a tega namena ne dosegajo, ker pomagajo le sebi in tistim, ki so v odborih iu načelstvih, kmet pa }v bil, je in bo molzna krava. To je racijo-nalno, bisnga se polni, nnrodovo premoženje pa prehaja v mrtve roke. Pri tem pa je ostalo. Narodnih podjetij, industrijskih in trgovskih, se uaši niso zadostno poprijeli, razen častnih izjem, kjer pa mnogi posamezniki brezvestno izkoriščajo podporo ter svoje slovensko poko-lenje, češ, ako sem . '.ovenec, me morajo denarni zavodi podpirati s posojili (katerih ne bom vrnil), ljudstvu pa blago lahko dražje prodajam, kakor moj nemški konkurent. In Nemci se temu na tihem smejejo, saj ga ni lista, v katerem bi se moglo tako početje javno ožigosati. Vse to početje se prikriva s plaščem hvalisane sloge, iu izdajalec naroda je, kdor tako ravnanje kritikuje, on je Štajercija-nec in nemškutnr, kateri nima več prostora v »narodni" družbi. Iz vsega navedenega je razvidno, da štajerski Slovenci potrebujemo nadzorstva, to pa dobimo s tem, ako gnilo .slogo razderemo tudi dejanjski, ako ustanovimo nasprotno stranko, katero bodo imenovali črnuhi iu njihovi priveski liberalno stranko, mi pa se bodenui imenovali „čista slovenska stranka za Štajersko". HČistau slovenska stranka pa zato, ker se ne bodemo bratili z Nemci iu jim ne bodemo prilizovali, kakor to delajo naši duhovniki nekaj častnih izjem je že j kateri so na deželi najhujši Slovenci, a j imenujejo one, kateri berejo »Domovino", nem-j škutarje, ko pridejo pa v mesto, jim je Ne-! mec ljubši kakor Slovenec, samo da je kleri-1 kalnega kalibra. Iztrebimo torej ljuljko iz svojega narodnega polja in storimo, kar nam veleva ljubezen do naroda in njegovega napredka, kar nam veleva naša vest: prosveto in svobodo. Naj pa ostanejo doma Beschwiehtigungs-hofriite, katerim je opevana sloga kalna voda; v tej so ribarili z uspehom svojih žepov do-sedaj, vnaprej pa ne bodo več! Nasvetovati je predvsem zaupen sestanek vseh svobodo-mislečih Slovencev na Štajerskem, katerim bi se oficialnp proglasil obstanek „Čisle slovenske stranke za Štajersko", volil izvrševalni strankin odbor ter končno sklepal o ustanovitvi lastne tiskarne iu izdajanju strankinega glasila. Somišljeniki so naprošeni, da izrazijo svoje mnenje v dnevnikih ali pa naj vsaj do 20. julija t. 1. prijavijo svoj pristop v stranko pod naslovom »Čista slovenska stranka za Štajersko" v Mariboru aH v Celju. V nadi, da bode delavna in plodonosna nesloga premagala mirno in smrdečo vodo, pričakujemo mno-gobrojne udeležbe ter kličemo: Naprej za svobodo in prosveto zelene Štajerske!" To je enkrat odkritosrčna beseda, ki popolnoma resnično slika štajerske razmere, ka-koršne so. štajerska sloga je res stoječa voda, ki se je usmradila ter glasno kliče po zdravnikih, da pomagajo korenito. V sladkem objemu štajerske sloge padajo ljudje v smrdljivo lenobo, da uikdo nič ne dela, in da v tej slogi le ginljivo javkajo, kako strašno žalostni časi prihajajo nad štajerske Slovence, kako prodira nemštvo, kako se rušijo postojanke itd. Pri tem pa ti ljudje ne vidijo, da je temu žalostnemu stanju kriva v glavnem nedelavnost in tista sladka sloga, ki zazibava ljudi le v mrtvilo, indiferentizem, ki ustvarja položaj, pod katerim ljudstvo trpi z dveh stra-nij: z riuhovske in posvetne; žetve so bogate j na obe. strani, ljudstvo pa beži v tuji tabor, eDosti ljudstva je za pošteno protiklerikaluo politiko. Dokaz je za to „Štajerca, katerega se razpeča na tisoče med narod; v Ptuju kar čakajo žene iz okolice pred Blankejevo tiskarno, kedaj izide »Štajerc«, in ko izide, ga odnesejo domov v velikem številu. Te ljudi je pridobiti le s pošteno, pametno politiko in taki bi se jih podvrglo tudi lepo število onih, ki stojijo sedaj še iz raznih uzrokov pod fa-rovško komando — da ne govorimo o ostalih, ki se ne nagibajo ne na levo ne na de.sno, ampak se udnjajo usodi, naj bo, kakor hoče.... Saj pri nas na Goriškem je bila tudi slavna sloga. Kmalu bi bili zaspali v njej. Ko pa je počila, je prisijal dan dela in tekmovanja, in naredilo se je veliko, česar bi ne bilo v lepi „ slogi" 1 Sedaj se nahajamo, kar se tiče politike, v nekem prehodnem stanju, ali kljubu temu se mora konstatovati, da se pri nas dela in se je mnogo storilo pa so še bo. Le nikar javkati o nevarnostih, kaj bo, kaj bo? Kaj pa hoče biti V Za časa »sloge" na Štajerskem prodirajo Nemci, izkoriščajo položaj klerikalci in nekateri drugi, ki nočejo biti ne klerikalni ne napredni — tor^j kaj V Kaj drugega nego: ven iz teh razmer!.... Pozdravljamo novo stranko. Predavanja Ajdovsko-Vipavske podružnice MSlov. plan. društva". (Konec.) Drugi ničmanj veličasten razgled uživamo . z Golakov. Golaki so trije: Veliki, Srednji in Mali ali Senožeški, ki je tudi najvišji 1496 m nad morjem. Mali se imenuje zato, ker je njegovo površje — gjegova glava — vrh — najmanjša. Golaki se imenujejo zato, ker so njihovi vršaci goli. Na vrhu ne najdemo nikacega drevja in le slaba, dračasta trava, ter kaka posamezna planinska cvetica daje temu pustemu kraju malo življenja. Tri bore mesece je tu življenje. Pač kratka doba, ali toliko znamenitejša. Na Golake dospemo po dveh poteh, ki ste zaznamovani po naši podružnici. Prva vodi iz Predmeje po cesti, ki drži v Smrekovo drago; druga iz Dola pri Kalu (gostilna Krapež) po občini mimo Koronine na Ogence. Grof Monte Cristo. napisal fllcaandre Dutnas. (Dalje.) Cristo, zato sera vas hotel gotovo," pravi Monte totti a soboj." Jo je čudovito," nadaljuje Morrel, kakor da se pogo-va0« s Mirnim seboj. -Kaj?" vpraša Monte Cristo. -To, kar se je pravkar zgodilo." rDa.u odvrne grof smehljaje; „prav ste rekli, Morrel, to ^ čudovito." -Kajti končno je Albert vendar hraber," pravi Morrel. ^-elo hraber," pravi Monte Cristo, „kajti videl sem ga *I'aii. ko je visel meč nad njegovo glavo." -In jaz vem, da se je bil dvakrat, in sicer zelo dobro," I'ravi Morrel; „kako se strinja to z njegovim dauašnjim vede-njeuVr -Vsekakor je to vaš upliv," odvrne Monte Cristo smeh-tjaje. - «Sreča za Alberta, da ni vojak," pravi Morrel. nZakaj ?" »Upravičenje na bojišču!" pravi mladi kapitan in povesi glavo. »Ah, ah," pravi nežno, „ne gojite predsodkov navadnih siQ(»J, Morrel! Sami pravite, da je Albert hraber; .kako ga Morete obenem smatrati za bojazljivca? A)i ne čutite, da so w*očaH njegovo ravnanje uzroki največje važnosti in da njegovo Marije prej zasluži, da se imenuje heroično?' „Gotovo, gotovo," pravi Morrel; „toda kakor Spanec pravim: Včeraj je bil hrabejši kakor danes." „Vi bodete vendar z menoj zajutrekovali, ali ni res, Morrel?3 pravi grof, da bi kratko končal ta pogovor. „Ne, zapustim vas ob desetih." »Torej imate zajutrekovati kje drugje?" Morrel se nasmehne in zmaje z glavo. „Toda nekje morate vendar zajutrekovati." „Toda če nisem lačen?" pravi mladi mož. „Ab," vsklikne Monte ,Cristo, »stuno dve stvari poznam, ki človeku jemljeta lakoto: prva je bolest (in za to ste vi k sreči preveseli), in druga ljubezen. In po tem, kar ste mi rekli o svojem srcu, pač smem misliti..." „Na mojo čast," odvrne Morrel veselo, „ne rečem vam ne." „In yi »ni tega niste povedati, Maksimilijan"'" pravi grof s tflko živahnim izrazom, da se je videlo, kpliko mu je na tem, da bi poznal to skrivnost. „To jutro sem vam pokazal, da imam srce, ali ni res, grof?" Mesto odgovora poda Monte Cristo mlademu možu roko. „Torej," nadaljuje ta, odkar moje srce ni več pri vas v Vincenneskem gozdu, je nekje drugje, in tja sem namenjen." „Pojdite," pravi grof počasi, »pojdite, ljubi prijatelj; toda če bi naleteli na kako oviro, o, za ta slučaj vas prosim iz celega srca, da se spomnite, da sem jaz vaš prijatelj in precej mogočen, da to moč rad vporabljam v korist ljudij, katere ljubim, in da vas ljubim, Morrel." „Prav," pravi mladi mož, nspomnim se vaših besed, kakor se spomnijo sebični otroci svojih starišev, kadar jih potrebujejo. Kadar vas bom potreboval, in morda ta trenotek naroČi, se obrnem na vas, grof." „Prav, držite s*cjo besedo. Torej z Bogom," „Na svidenje." " % Voz obstoji pred hišo na Eiizejskih Poljih. Moute Cri8to odpre vrata. Morrel izstopi. Pred hišo je čakal Bertuccio. Morrel se oddalji, in Monte Cristo stopi hitrd proti Ber-tucciu. „Torej?" vpraša. „Ona se pripravlja, da zapusti svojo hišo," odvrne in-tendant. „In njen sin?" »Florentin, njegov komornik, misli, da stori isto." „Pojdi." Monte Cristo gre z Bertucciom v svoj kabinet, napiše pismo, s katerim smo se že seznanili, in je izroči intendantu. „Pojdite," pravi, „in storite to hitro; toda obvestite najprej HaydOe, da sem se vrnil." „Tukaj sem," vsklikne mlada deklica, ki ji je naznanilo to vest drdrauje voza iu je bila vsa iz sebe radosti, da vidi grofa zdravega iu svežega. Bertuccio odide. Vse veselje hčerke, ki se snide s svojim očetom, vse občutke ljubice, ki najde svojega oboževanega ljubčka, je občutila Havdee tekom prvih trenotkov po tem povratku, ki ga je pričakovala tako težko. Gotovo Monte Cristovo veselje, dasi manj hrupno, ni bilo nič manjše. Veselje.osveža srca, ki so dolgo trpela, tako zelo kakor rosa zemljo, ki jo je osušilo pripekajoče solnce; srce in zemlja vsesata to dobrodejno roso v se, in na zunaj ni opaziti nič od tega. Nekaj dnij sem je čutil Monte Cristo v svojem srcu'nekaj, na kar si .že dolgo časa več ni upal misliti; zazdelo se mu je namreč, da sta dve Mercedi na svetu, da torej še lahko postana srečen. ¦; Mahnimo jo pO prvera potu. Četrt ure hoda od Predmeje po lepi cesti grede, mimo „ Volkove bajte" za etreljnj nad tretjim se-menjskim vrtom se deliti cesti. Jcdna peljo proti občini Lokve, druga v Smrekovo drago. Mi krenemo na desno. Pot vodi polagoma se vzdigajoč vedno po gozdu do Podstrgargskega hriba. Tu kaže pšica na levi strani ceste na stezo, ki je isto zaznamovana. Komur je ljubša cesta, gre po tej, a temu, ki prija bolj mehka, senčnata steza, ubere jo po stezi. Med mogočnimi jelkami stopamo še precej strmo proti vrhu. Tupatam hušne čez pot plaha srna, ki nas v primerni daljavi prav diplomatično opazuje s svojimi lepimi očmi. V Kozavnicah se oglaša črna žolna s hreščečim glasom in pa zamolklo odmevajočim tolčenjem po suhem deblu. Ko dospemo vrh Strgarijskega ali „Sa-kramenskega" hriba, kakor ga nekateri nazi-vajo, smo zopet na cesti. Tu ste pričvrščeni na močan, ličen drog dve tablici, ki smo jih postavili tudi mi; jedna pravi popotniku, da se pride na desno na Senožeški Golak, a druga kaže na lepo, ravno cesto, proti Smrekovi dragi. Mi jo udarimo po prvi stezi proti Go-lakom. Začetkom po mladem gozdu dospemo kmalu do podrte bajte; ta je bila nekdaj zavetje lovcem, ki so hodili na divjega petelina. Ko krenemo malo na levo, pridemo v močan, star gozd, po katerem se vije po nas dobro markirana, lepa steza više in više. Ako hodimo mirno, zgodi se večkrat, da srečamo na tej samotnej poii divjo mačko, ki je za pregnanim risom, medvedom in volkom še edina večja zver v naših, gozdeh; pravi strah in groza plemenite^ divjačini. V primerni visočini vidimo ob poti cvetoči rododendron. Tembolj ko se bližamo vrhu, tem slabejšo rast opazujemo. Drevje je vsak korak nižje in bolj krivehčasto. Zanimivo vam bo slišati, da sem ukazal posekati tukaj 10 cm debelo bukvo, ki je rastla 113 let, a bukev iste debelosti je rastla pod Strgarijskiui hribom pa le 7 let. To so neverjetne razlike. — Blizo vrha izgine popolnoma drevje, in ko vstopimo iz nizke meje, zasveti se nam^vrh Golaka, ob katerem raste še po tleh plazeča se borovka. Ko se vstopimo poleg znamenja, ki ga je postavilo vojaštvo, smo iznenadeni lepega razgleda. Proti jugu in zahodu vidimo vse ono, kar smo videli s Kuclja, samo v večjem obsegu, a na vzhodu in severa se nam prikaže nova slika. — Najprej si ogledamo celo Trnovsko planoto. To so prekrasni in veliko zlata vredni gozdovi. Proti severu obrnjeni vidimo pred seboj lep relief Tolminske. Krn in drugo tolminsko hribovje nas kar očara, in tam gori na severu — prav pred nami, se pa veličastno vzdiguje proti nebu naš starina — mogočni Triglav. Na levo od njega se vzpenjajo v zračne visočine še drugi velikani, kakor: Mangart, Grintovec, Rombon, Kauinska skupina, Golovec, Matajur, italijanske gore, Kadorske planine itd. Na desno od Triglava se vleče proti vzhodu celega veriga gorovja, kakor črnaprst, Karnske gore in Karavanke na Kranjskem. Precej pod nami, proti vzhodu se razprostira občina Vojsko in tja naprej zapazimo Ljubljansko barje, in če je zrak čist, tudi ljubljanski grad. Iz Idrijske kotlice se vali megla in dim; znamenje, da je tam znamenito rudarsko mesto živega srebra. Vidijo se Idrijski erarski gozdovi, ki so reservirani za tamkajšni rudnik, črni Javornik in Snežnik, iz katerega se vsako toliko časa prikrade v Trnovski gozd kak kosmatinec, da vsled zgodovinskih virov preišče razvaline" brlogov svojih pradedov — to so: „Medvedje jame" pod Golaki. Ker je obzor veliko večji nego s Kuclja, vidimo veliko dalje na okrog. Oko se ne more nagledati toliko božjih čudežev, ki jih vidiš z Golakov. S se-nožeškega Golaka gremo po nas zaznamovani stezici vedno po grebenu proti vzhodu na Srednji Golak. Na tem raste največ planik. Pot nadaljujemo po znamenjih proti Velikemu Golaku, ki pa je ntjnižji. Med Srednjim in Velikim Golakom je prelaz B Vratca^. To-so v resnici vratca. Na straneh Golaki, na severa strahovit prepad, a na južni strani udrta kotlina, po katerej pelje po našej podružnici markirana pot vedno po gozdu na Dol, do hiše Kraoež, kjer je tudi gostilna. Od tukaj do Predmeje je 20 minut hoda. To je druga pot na Golake, s katerih je enako veličasten razgled. — Tretji znamenit razgled v Trnovskem gozdu je »Zeleni rob" v „Smrekovi dragi". Ob cesti in po dragi je pragozd samih smrek in že kraj kaže, da so ga naši stari imenitno pogodili z imenom — »Smrekova draga". S Strgarijskega hriba hodimo po lepej, vodorav-nej cesti, ob kateri srečamo semtertja naša rdeča znamenja, do Križišča. Na kamnu beremo: Na Lokve — na levo; proti Idriji — na desno. Naša znamenja kažejo, da moramo po cesti, ki pelje proti Idriji. V 8 minutah smo pri drugem križišču. Širja cesta kaže na desno proti Idriji, a ožja na levo proti Zelenemu robu. Ko napravimo Še 20 korakov, vidimo pod cesto v prijaznej dolinici »Anino kočo" (Annenhiitte), ki ima za seboj kaj znamenito zgodovino. Kočo je ustanovil nepozabni oskrbnik Jariseh; krstil jo je na ime svoje in neke druge visoke gospe. Koča je polovica zidana, polovica lesena in z lesom pokrita. V njej sti dve sobi in kuhinja, ki ima lep štedilnik, malo klet in podstrešje. Pred kočo je umeten vodnjak. Preskrbljena je koča s potrebno opravo in še celo mala knjižnica se tu nahaja. Koča je zavetišče dotičnemu gozdarju, ki ima ta del gozda v oskrbi, a tudi lovci imajo tu svoj dom, sosebno oni, ki hodijo na divjega petelina. Mnogo znamenite gospode se je že tu veselilo in uživalo udobnosti, ki jih nudi ta mirni kotiček sredi morja dreves v družbi krilatcev, ki izvajajo najkrasnejše melodije. — Tudi angleški princ in sedanji kralj, ter francoski pretendent grof Chambord sta bivala v tej koči. — Ko smo se oddahnili pr« mizi zunaj koče, ali na »strozaku" v koči, mahnemo jo po zaznamovani stezici proti Zelenemu robu. To stezico smo markirali tudi mi. TIo hodimo po vijugasti stezici in po dobro obraščenem gozdu 20 minut, se naenkrat zasveti nad nami modro nebo. Gozda izmanjka; — še dva skoka in niti korak več. — Kakor bi trenil se odpre pred nami tako mičen razgled, da moramo hote ali nehote vsklikniti. Zeleni rob 1339 m je rob navpičnih tri-buških sten, kjer ima divja koza varno zavetje. Večkrat se prigodi, da se pripase ta divja in plaha žival celo na Zeleni rob in lansko leto se mi je posrečilo, da sem ravno ' iz tega kraja enej pihnil luč življenja, a drugo 1 samo obstrelil, ki je pa pobegnila s povešeno glavo v strmo in človeku nepristopno robovje. . Ta Tazgled je tem bolj znamenit, ker je dostopen vsaki, še tako nežni nožici. Pod nami leži občina Tribuša z rečico Tribušico; pred nami Tolminsko, Krn, Triglav itd. skoraj vse ono, kar smo videli z Golakov; na levi Lok-varska vas Lažna, na desni Mrzlarupa, Vojsko, Karavanke itd. itd. Lepo je tukaj, tako lepo, \ da si vsakdo, ki jo že bil enkrat na tem kraju, želi Še drugič priti. --------Ta razgled ima nekaj tajnostnega^nekaj vsakokrat, ko tu sem pridem, zdi se mi, da vidim nekaj novega. „Nazaj v planinski raj!" — kliče Gregorčič. In i so to tajnostni kraji, kjer pozabi človek vt-aj za nekaj časa tuge in .iorja; tukaj se naša duša oživi, okrepča in postane vesela. Od tukaj, iz teh jasnih višav, iz teh krajev — brez greha — spoznamo in motrimo ta lepi svet, to neumljivo božje stvarstvo in to večnolepo naravo. Od tukaj iz teh ažurnih vi-sočin občudujemo našo drago domovino. Še-le sedaj vidimo, koliko bogastva, lepote in krasote se nahaja na tej rodni slovenski žemljici. Tukaj nas prešine ona iskra gorke domovinske ljubezni, da nehote vskliknemo s pesnikom Cegnarjem: Okleni se predrage domovine, Posveti v blagor srce jej in dušo! — K. B. DOPISI. Višfljevlk. — (Zahvala.) — Z vršila se je da se sme trditi jako slavno — in kdo namreč ? Naša slavnost v Neblem preteklo nedeljo! Da je tako imenitno vspela, zato si štejem v dolg, zahvaliti se onim, ki so v to pripomogli! V prvej vrsti zahvaljujem se „Gor. Sokolu" za udeležitev in izvajanje telovadbe, posebno pa starosti bi. g. dr. Treo-tu, ki je blagovolil sprejeti slavnostni govor; dalje g. Za-delu za pripomaganje k udeležitvi »Sokola", obenem izražam občudovanje nad njegovo požrtvovalnostjo, da-si ni še popolnoma okreval, vendar se je slavnosti udeležil. Zahvaljujem se dalje slavnima društvoma iz Podgore in Štandreža, kateri ste tudi pripomogli k poveličevanju slavnosti, posebno izražam zahvalo njiju voditeljem: gg. Kocijančiču, Komelu in Brajniku. Naše vrlo kolesarsko društvo »Gorica'' tudi ni hotelo manjkati pri slavnosti; vsem vrlim kolesarjem bodi na tem mestu izrečena zahvala. Tudi medansko društvo, četudi brez krmila, se je v zadnjem času potrudilo in nas počastili z eno pesnijo. I Dalje se zahvaljujem gdč. hčerki bilj^. skega župana g. Šfiligoja za nje pozdravni na. ' govor „Sokolu" in društvom, kakor imn I trud in zanimanje, ki ga je imela za priredi. tev. Ne smem pa pozabiti svojih sočlauov Vp seličnega odseka. V prvej vrsti g. h. Kotlin.! za njegov trud, ki ga je imel za priredij ni se vstrašil velikih opravil, ki smo si jjh I naložili, kazal je vedno popolno zanimanje Tudi g. Blažič, Čeravno precej oddaljen k Kožbane, ni gledal na neudobnosti in se iJridno udeleževal sestankov. Dokler bodo imeli kož. , banci take osebe na krmilu, se bodo upaj; j marsikje nastopiti. Istotako tudi zahvalo niojcu,' I tovarišu g. Mih. ToroSu za trud. Sploh se^ hvaljujem tudi tistim vrlim narodnjakom. \> so z vidnim zanimanjem zasledovali na?;e fj(, lovanje in nas po potrebnosti podpirali k so | tudi v ogromnem Številu odzvali k slavno^ Bože plati!------------------------------ Orel Ribani, učitelj, (Zahvalo zasluži pa tudi dopi-nik . Orel, ki se je istotako trudil in delal /a slanost. Opomba uretln.) SOlOllnje, dne" 20. junija 190'!. [v rednem občnem zboru društva »Nada' je i,;; izvoljen ta-le odbor: Predsednik Franjo I Vrta tajnik Ivan Kodermac, blagajnik Anton "I ouim>*. knjižničar Alojz Vižintin, gospodar Josip !!«>. kovic, odborih Ivan Lukman, Ivan poljub, pri katerem prične eno srce utripati silno, drugo zamolklo. „0 moj Bog/ zamrmra grof, »dovoli vendar, da ljubim še enkrat 1... Peljite gospoda grofa Morcerfa v salon," pravi nato Baptistinu in spremi lepo Grkinjo do stopnic. Podajmo majhno pojasnilo o tem obisku, ki ga je morda pričakoval Monte Cristo, brezdvomno pa ne naš ftitatelj. Ko je bila Mercedes pri delu, katero smo opisali, ni opazila, da se je pokazal z? steklenimi vrati, vodečimi na hodnik, bled, temen obraz. Ne da bi ga kdo videl ali slišal, je videl in slišal ta opazovalec vse, kar se je godilo v »obi* gospe Mor-cerfove. Od tod je stopil mož z bledim obličjem v spalnico grofa Morcerfa in dvignil z roko zastor pri oknu, vodečem na dvorišče. Deset minut je ostal tako nepremičen in nem, poslušaje udarce svojega lastnega srca. Te minute so bile zanj zelo dolge. Tedaj se je vrnil Albert z bojišča in, opazivši svojega očeta, ki je Čakal pri oknu njegove vrnitve, pogledal v stran. Grofove oči so se razširile; vedel je, da je Albert Monte Crista strašno razžalil in da mora taki žalitvi na celem svetu slediti dvoboj na življenje in smrt. Albert se je vrnil svež in zdrav, torej je maščeval svojega očeta. Žarek nepopisljivega veselja je razjasnil to temno obličje nalik solncu, katerega zadnji Žarki imajo izginiti v megli kakor v grobu. Toda kakor smo že povedali, je čakal zastonj, da pride mladi mož k njemu in mu javi svoj triumf. Da sin pred bojem ni prišel k svojemu očetu, katerega je hotel maščevati, se mu je zdelo razumljivo; toda zakaj ni prišel objet svojega nestrpno čakajočega, očeta zdaj, ko je .bila njegova čast maščevana? Ker torej ni bilo k njemu Alberta, je poslal ^rof po njegovega slugo; čitatelj ve, da je Albert temu naročil, naj grofu ničesar ne prikriva. Deset minut pozneje se je prikazal general Morcerf v črni obleki na peronu. Kakor se je videlo, je dal že prej potrebna naročila, kajti komaj seje prikazal na peronu, je Že pridrdrala njegova kočija in obstala pred njim. Njegov komornik mu je vrge' o. voz vojaški plašč, v katerem sta bila zavita dva meča. Nato je zapri za grofom vrata kočije in sedel poleg kočijaža. »Na Elizejska Polja h grofu Monte Cristu," je ukazal general. »Toda hitro!" Konjska kopita so zatopotala, in za pet minut dospe kočija pred Monte Cristov dom, „ Gospod Morcerf sam odpre vrata, in še preduo kočija obstane, skoči kakor mladenič na tla, pozvoni in izgine s svojim tflugo skozi odprta vrata, Trenotek pozneje javi Baptistin gospodu Monte t'rk; grofa Morcerfa, in Monte Cristo naroči, naj ga peljejo v ^-.Cmi. ter spremi Havdee. Tretjič prekoraka grof salon po njegovi dolžini, \c> ^ obrne in zagleda na pragu Monte Crista. »Ah, to je ros gospod Morcerf," pravi Monte Cristo :uin. »Mislil sem, da sem napačno slišal." »Da, to sem jaz," pravi grof, stisnivši svoje ustnice '.* silno, da ga je komaj slišati. »Rad bi vedel," pravi Monte Cristo, »čemu se imam .-hvaliti za veselje, da vas vidim tako zgodaj pri sebi." »Vi ste imeli to jutro dvoboj z mojim sinom V" pravi tf neral. »Vi to veste?" odvrne grof. »In vem tudi, da je imel moj sin dovolj uzroka, želpti'* dvoboj z vami, in cL bi bil moral napeti vse svoje moti, «ž vas usmrti." »Res, gospod, imel je uzrok. Toda kljub temu vidite, ^ me ni usmrtil in da se celo ni niti bil." „In vendar vas je smatral za provzročitelja oueča.šIMj'1 svojega očeta in za provzročitelja strašnega poloma, ki prili-v1 ta hip nad mojo hišo?" „To je res,, gospod," pravi Monte Cristo s svojim stra^'^ mirom, „a za posrednega in ne za direktnega provzročitelja-" „Brezdvomno ste mu podali kako izjavo ali se opravičili-' „Podal mu nisem nobene izjave in tudi opravičil se bi-nisem." „A na čem temelji v tem slučaju njegovo ravnanje'.'" „Na prepričanju, da je skoro gotovo na svetu še človečki je kriv mnogo več od mene." „In kdo je ta Človek V" „Njegov oče." „Naj bode," pravi grof in prebledi; „toda znano vam Jef da se niti največji zločinec ne da rad prepričati o svoji kazn** vosti." Prilogi „W it 58. i dne 30. junija BOB. primerno izrabijo in. ji pridobijo oni ugled, kateri ji gre. Nujno bi bilo želeti in svetovati, da nekateri naših opustijo tisto ne-odločnost ter cigumigu sem patje, ki nikakor ne kaže energije in odločnosti moža, ki ima biti na svojem mestu. Mislim, da se razumemo ! ? Za nedeljo je sklican sestanek vseh starešin, da se pogovorijovo -predstejeci-»volitv*. župana in podžupanov. Pozor, naši možje! Klerikalci bi zopet radi ribarili v motni „kompromisnii! vodi. 'Ne prenaglite se! Vsaki stranki, kar ji gre, poJStevilu^ nje zastopnikov. Govorite možato besedo, in ne dajte se speljati na klerikalni led. Ne podpičju- kompromisa, ki bi ga hoteli diktirati klerikalci, kakor pred kratkim! Narekovanje kompromisa gre Y a m, i n P ° te m v a s" b orno t u d i c e-aili zasebno in v javnosti. \l Kanala. ™ Minolo nedeljo je tukajšnji lovski bataljon št. 7, obhajal šUridesetletuico itaagft pri Kustoci. Pri slovesni sv. maši, ki g0 gt1 je udeležili vsi vojaki, je pel tukajšni dobroznani tenorist gosp. Vinko Valentinčič, ti se je leta IS6G. udeležil one bitke in bil tamkaj ranjen. Gospod Vinko Valentinčič je torej že star mož, ali v resnici tega ne ka*.e. Nasprotno! Jako mladosten je in čil. Tudi njegov glas je prav svež in prijeten in pri omenjeni sv. maši se je v nekojih solo-partijah naravnost odlikoval! Bes, kakor pravi fant! Kanalska čitalnica je v minolem pustu strašansko hitro živela. No, potem se ji je umirila kri — in zdi se, da so sedaj čitalni-čarji mirno zadremali.,.. Velikonočne praznike je i/Jetelo tolminsko rokodelsko in bralno društvo v ogromnem številu pod vodstvom gosp. Vrtovca v Kanal. Pelo je, da je bilo veselje - in Kanalce do ekstaze navdušilo. Vršili so se govori, da so se kar iskre kovale! „ Vsi, ves Kanal pojde septembra meseca na veliko slav-nt/st v Tolmin in nastopimo s svojo pesmijo — častno !" A po teh govorih je minolo časa . in precej vode poteklo pod kanalskim mostom! In Kanaki se zdi, da so pozabili na vse in zopet dremajo! To pa jim sedaj najboljše pokažemo, ako prihitimo dne 3. julija med nje na vrt k „ Zlatemu jelenu", posebno ker je tudi sedaj čisti dobitek namenjen v dobrodelne namene. Vstopnina bo 40 vin. Vsporedi bodo pri Oomače in razne nouice. Osebna 16St. — Gospod profesor dr. K. Oz v al d v Gorici je dobil državno Štipendijo za znanstveno potovanje v Nemčijo. Y Pevmf bo jutri lepa veselica, katero pri redi tamkajšnje društvo „Naš Prapor". Že lani j? to društvo nastopilo prav lepo ter želo vsoobče priznanje. Tudi letos mora biti tako. Ker je meščanom izlet v Pevmo že tako priljubljen, se je nadejati obile udeležbe iz mesta, podgorska občina in drugi sosedje pa tudi ne izostanejo. Tako se obeta za jutri živahen dan v Pevmi. Vspored U\M veselice, katero priredi bralno iii pevsko društvo '»Naš prapor'' v Pevmi 1. »iiiija lOlMi. ob 4. uri popoludne na prostorih [i. A. Fogarja. L Godba. 2. %* „Zvezna", ;'.'<>ki zbor. 3. Godba. 4. P. H. Saltner: „Na-/.:i.i v planinski raju;, mešan zbor. F>. Godba. t). Komičen prizor: „Pot okoli sveta", g. Melek iz Gorice. 7. Godba. 8. Fr„ Ferjančič : -NaS prapor", moški zbor bral. in pevsk. društva h Doljne Vrtojbe. 9. „Eno uro doktor, burka v enem dejanju, 10. Javni ples. 1'ioni komad 20 vin., venček G kom. 1 K. Vstopnina k veselici 40 vinarjev. Sedeži: I. *'Me 1 krono, II. vrste 60 vin., III. vrste 4U vin., IV. vrste 20 vin. K obilni udeležbi uljuatio vabi odbor. Dljalki večer prt »Jelena". — Letos se naši •s'oi. dijaki zelo živahno gibajo. Že v pustita r-asu so nas razveselili s krasno prireditvijo. Nastopili so tako, kakor uismo priča-fcovsEi od dijakov. Pred kratkim je priredila ?im:;a/ija slavnostno akademijo v Central«, pri kat*Ml so bili zastopani naši dijaki z veliko večino. A sedaj se nam zopet obeta dijaški zabaven večer na vrtu pri „Jelenu" 3. julija 11)00. Ta izvanredna agilnost učeče se mladine mora pač navdajati vsakega pravega rodoljuba z lepimi upi na bodočnost. Poprej je *Jjla neka stagnacija med dijaštvom. Vse je bilo mrtvo in nedelavno in od vseh strani so *><*• cule pritožbe, da naše dijaštvo prepada. A~ sedaj naenkrat ta čilost, njeni radostni pojavi, t« drzni in nevstrašeni nastopi pred širnim občinstvom, v8e to nam mora odpirati najboljše perspektive v bodočnost. Seveda je pa tudi naša dolžnost, da ne zapustimo dijakov v njihovem bujnem razvoju in da jim stojimo vedno ob strani. Javni nastop učencev glasbene šole »Pevskega in glasbenega društva" v Gorici povsporedu, zadnjič ^bj&vjjejnejoi, J&.^privabil _ mnogo občinstva v Trgovski Dom. Nastop je bil* jako lep ter je pokazal dober uspeh glasbene šole. Učenci so nastopali sigurno, igrali precizno, nekateri celo v razočaranje občinstva, ki je dajalo glasnega duška priznavanju. - Sfnočnl konceh »Pevskega in glasbene j društva" pri Jelenu je bil j ako dobro obiskan ; prijeten, obširen vrt je bil zaseden. Pelo se je prav dobro. Peli so prvič lepo Fajgeljevo kompozicijo „Zveznau, posvečeno r,pevskemii in glasbenemu društvu", Bartlovo ,,()j planine", Ipav-Čevo ,,Savsko* (kvartet), Hajdrihovo »Mornarjevo tožbo", Medvedovo »Naša zvezda", Hajdrihovo „Pri oknu sva molče slonela'', Ipav-čevo »Domovini". Spored je torej ravnovrsten, prav primeren vrtnemu koncertu. Vmes je igrala vojf.. '«r- .?odba. Pevci in pevke so želi obilo zaslužene pohvale, zlasti je ugajal kvartet. Društvo naj le pridno goji našo narodno pesem! Imenovanja. ~- Namestnik je imenoval na-mestniškega koncipista v Poreču dr. J. pl. Sehlogel okrajnim komisarjem, namestniškega konceptnega praktikanta R. barona Teunenbach v Gorici namestniškim koncipistom; istotako dr. L. barona di Pauli v Poreču. V pokoj SO Stopili gg. A. Poniž, nadučitelj v Rihembergu, Jos. Kragelj, učitelj v Gradišču in g.čna Ana Lukman, učiteljica v Št. Ferjanu. Kolesarsko društvo „GorlcaH napravi v nedeljo 1. julija 19Q<>. izlet v Nabrežino. Odhod točno ob 5V, zjutraj izpred kavarne „Central". - V Sesljanu zajutrek in kopeli ob 9. uri. V Nabrežini skupen obed. — Društvena obleka. — Odbor, Pri slainosli na Neblem je bilo videti tudi nekaj »Legašev", ali obnašali so se povsem dostojno tako, da se je slavnost izvršila v najlepšem redu. Drugi dan zvečer je bilo tudi precej živahno; pri mizah so sedeli domstči pevci in nekateri iz Višnjevim peli so neprestano narodne pesmi in postajali so jako navdušeni. Na višku navdušenosti, so bili takrat, kadar se je neki prodanec, Kocijančič imenom, ustavil tam, takrat je kar deževalo navdušenih in ogorčenih vzklikov in konečno še žvižganje, tako da je ves osramočen se odpeljal. Sploh, kar je v Neblem mladeničev, m jako zavedni. Vsa čast jim! Poiar. — Včeraj v jutro sta zgoreli dve lopi, last izdelovalca vozov g. Ivana Zuttionija v ulici Morelli št. 34. Požar je začel ob .S., pogašeno je bilo ob 10. Pogorele so tudi razne druge reči. Škode je 15.000 K. OgnJegaSCl za parado, —- Stara resnica je, da so goriški ognjegasci na svojem mestu le v paradi; zlasti še, odkar imajo uniforme, prikrojene po uzotcu laške artUerije. Kakor poročamo na drugem mestu, je gorelo včeraj v jutro ob G. uri v ulici Morelli. Pol Gorice se je zbralo pred goriščem - o ognjegascik ne duha ne sluha. Dogodil se je kričeč slučaj, da je plamen že prodrl streho in švigal v zrak, velika nevarnost je bila za celo sosesko, prebivalci so upili, matere jokale, vse je bilo zbegano, ali ognjegascev od nikader! In to v ulici Morelli 50 korakov proč od prostorov, kjer je nastanjeno ognjegasno društvo, kjer je ognjegasna straža; 50 korakov proč so počivali v miru vozovi ognjegasnega društva, na kraju nesreče pa je gorelo in pretilo Še sosedom. Ko so se slednjič privlekli ognjegasci, je voda iz cevlj drla na dvorišče ne pa na ogenj. Dr. Pontoni, ki ima v bližini svoj hlev, je konstatiral vpričo mestnih in državnih redarjev, da je jedna cev na sedmih mestih puščala vodo, ki je švigala v debelih curkih na vse strani, na ogenj pa so padale redke kapljice. Niti zračne lestve niso imeli, ampak spuščali so vodo v luknjice ob strehi, kakor bi streljali od daleč. Tako je ogenj lahko hitro uničil streho, ki je padala v notranjost, in le tako se je mogel zgoditi nečuven Škandal za Gorico, da je pogorelo poslopje sredi mesta, 50 korakov proč od prostorov gasilnega društva. Povsodi drugodi bi bili pogasili v najkrajše mogočem času. Višjim poštnin komrolorjem za Gorico je imenovan poStni upravitelj Ferd. K a r i ž v St. Petru na Krasu. Železniški uradniki. — Uradniki sekcije za vzdrževanje nove proge so imenovani: trije Nemci, en Ceh! — Prišli so v Gorico tudi že drugi uslužbenci. Med temi so tudi Slo- venci, ali muogo premal jih je, preveč pa Nemcev! Utonil Je včeraj popoludne v Soči pri Solkanu Edvard Andlovec iz Šturij pri Ajdovščini, 25 let star, mizar, uslužben v Mizarski zadrugi. Plaval je čez vodo tam, kjer se pre-peljava iz Solkana v Št. Maver^ plaval večkrat, kar ga je bržkone prijel krč in izginil je pod vodo. Truplo iščejo.-* - O bukOVSkem predoru je bilo govora v državnem zboru, in sicer radi prekoračenja stroškov za gradnjo alpske železnice. Min. Derschatta je rekel, da je prekoračena svota pri bukov-skem predoru za 3.800 OOO K (kakor smo mi že poročali), da se pa morda pokrije iz prihrankov na ravnih progah. Gorski VOdnlkl. — Slov. planinsko društvo je priredilo letošnjo spomlad prvi tečaj za gorske mdnike, V tečaju je bilo 20 gojencev, Izlet na Črno prst napravi Slov. planinsko društvo dne 22. julija t. 1. S tem izletom hoče društvo proslaviti otvoritev nove železnice ter zbrati v ta namen vse podružnice in prijatelje svoje, da si skupno ogledajo nevo železnico ter si zagotovijo korist, ki jo lahko donese nova železnica. Krčmarski Shod se bo vršil 4. julija v Čr-ničah, in sicer popoludne. tako, da kdor porabi Vipavsko železnico, pride še lahko pravočasno tia shod. TI gorlškltljakarji! Če bodo nekateri fijakarji tako delali, kakor zadnje čase, se jih bodo morali začeti ljudje ogibati. Fijakar št. 0. Peter Itossi je bil obsojen na 20 K globe, ker je vozil po mestu okoli pijan v nevarnost pasantov. Sedem fatlčev je naznanjenih tukajšnji policiji, ker hodijo okoli po vrtih ter delajo škodo na sadju Otvoritev kOČ na Črni prsti, na Kredarici, na Velempolju in otvoritev Aljažt, : a doma v Vratih je bila včeraj 29. t. m. Tam je vse pripravljeno za letošnjo dobo. Nagobčnik morajo nositi psi v Goric: od 1. julija t. 1. dalje do preklica. Prepovedano je tudi voditi pse v javne lokale: kavarne, gostilne, vrte, ter jih jemati v tramvaj. Ime-telji javnih lokalov se morajo strogo držati teh predpisov, ker sicer jih čaka globa do 200 kron. Za popoln nedeljski počitek se bo vršil jutri dopoludne na vrtu hotela „Central" javen shod. Sklicujejo ga trgovski uslužbenci. Za VOjake, — Redni novinci bodo pozvani letos v vojaško službo za dan 8. oktobra. Enoletni prostovoljci pa 1. oktobra. Nadomestni rezervisti nastopijo 8 tedensko vež-bauje 3. oktobra. Moštvo, katero je pozvano k vajam pa se nahaja njega stalno bivališče zunaj vojaških garnizij, se svetuje, naj odide vsak od doma do prve vojaške garnizije ter se tam prijavi. Od tam ga pošljejo, kamor je pozvan, na državne troške. Če se odpelje kdo naravnost do svoje garnizije, je dobro, da dobi odškodnino, če prinese s seboj potrdilo župana, da ne more sam trpeti troškov. Opozarja se tudi na to, da se je treba naznaniti določeni dan tam, kamor je poklican, ne kje drugje; če se oglasi kdo drugje, ima lahko sitnosti, ker pride prepozno tje, kamor je pozvan. Zaprli SO v Devinu tolpo ciganov, ker so kradli seno. Heiaml farovški psi. — Z Gorenjegapolja nam pišejo, da ima tamkajšnji duhovnik dva psa, ki se kepljeta v vodi, katero rabijo prebivalci tudi za pitno vodo. Ko so se pritožili, je rekel, da sta njegova psa bolj Čedna od ljudij. Tudi nevarna sta, ker je eden ugriznil orožnika iz Plavij. — Njegova kuharica mu prinaša razne čenče, da potem pridiga o teh. Nekemu 3-letnemu dekletu je branil v cerkev, ker je nedeljo prej plesala. — Ljudje so naveličani takega početja ter hočejo imeti mir — če ne storijo kaj, kar ne bo všeč g. nuncu. Na Nanosu sta pogoreli hiši Al. Pižentija in Iv. Mažgona. Škode je (=000 K. Iz SOČO so potegnili včeraj opoldne nad 50 let staro gospo Ivano Rolih. Gospa Roli-hova, vdova finančnega uslužbenca, mati 6 otrok, je bolehala že dlje časa. Po nasvetu zdravnika se je hodila sprehajat ob Soči. Včeraj je šla od doma okoli 7. ure zjutraj s svojo malo hčerko. Najbrže je ponesrečila, ko je hotela piti iz kozarca, ki ga je imela s seboj, spodtaknila se je in padla v vodo. Truplo so prepeljali na njeno stanovanje. Nedeljski pO-ltek. — Za meseca julija in avgust nastopi z jutrišnjo nedeljo popoln nedeljski počitek za vse prodajalne ter pisarne. Tatvina V Št. ArtdreŽU, o nekateri smo poročali zadnjič, se jo skadila v nič. Krčinar Vi- žintin je dobil hranilno knjižico in denar v ueki drugi omari. Samomor, — V Dubrovniku je skočila v morje Jerka Jerkovič, natakarica v gostilni »Serajevo", rodom je z Brača. Strela Je ubila na Slapu nad Vipavo 55 letnega Iv, Žorža, ki je vedri! pod nekim topolom. Ponofina služba v lekarnah, — v^času od 1. do 8. t. m. bo ponočna služba v lekarnah* Gironcoli-Gliubich. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. Iščejo se stanovanja. — Ponudbe na upravništvo našega lista. V hotela „Pri zlatem jelenu" bode ]utn velik koncert, pri katerem svira vojaška godba. Začetek ob 10'/, dop. Vstop prost. Razgled po suetu. Državni Zbor. — Zbornica je nadaljevala dni4 27. t. m. proračunski provizorij. Mini-sterski predsednik je rekel, da noče nepokritega kredita za sedaj, zahteval ga bo kasneje, ko se prepriča zbornica o njegovih uspehih. Glede" očitanja, da vlada je: osredotočenje ljudskih moči, volilna reforma, narodni sporazum in pravična nagodba z Ogrsko. Volilna reforma pomore odpraviti narodnostne boje, potem se dvigne država tudi na gospodarskem polju. Finančni minister Koritovski je konsta-toval, da pokazuje računski zaključek miuo-iega leta nemali pribitek To ugodno okornost je gotovo pripisovati dobri letini minolega leta ter tudi vzroku, da se ni bilo indistriji pritoževati o stagnaciji, kakor prejšnja leta. Minister je dokazal, da so se znatno pomnožili direktni in indirektni davki, ki so za 10.8 mil. kron veči, kakor v enaki dobi niinplega leta. To ugodnost je pripisovati novim trgovinskim pogodbam. Minister je obljubil, da bo pazil na red o finančnih stvareh. Minister je rekel, da je neobhodno potrebno tudi saniranje deželnih financ. Slednjič je minister prosil, naj ga zbornica podpira, da vzdrži državne finance v sedanjem redu in naj zbornica dovoli proračunski provizorij. Debate o proračunskem provizoriju so se udeležili poslanci Iro, Kalischer, Tavčar, Schraftl, Romanczuk, Hofraann pl. Wellenhof, Ploj in Pitacco. Zbornica je nato v vseh čitanjih brez debate vsprejela trgovinsko-politični poobla-stilni zakon., Odsek za VOlilnO reformo razpravlja Še o mandatih za Galicijo. Sprejet je predlog, da dobi Galicija 102 mandata. Za proračunski provizorij so glasovale vse druge stranke, razun Slovencev, Mladočehov, Malorusov, soc. demokratov in Lahov. Pristranlška dela v Trstu v proračunskem odseku. — V seji proračunskega odseka 27. t. m. je trgovinski minister dr. Foit predložil izvrnik pogodbe, sklenjene med vlado in jadranskim pristaniščnim podjetjem. Trgovinski minister dr. Foft je izrecno ponovil, da hoče vlada vse storiti, da se stvar popolnoma pojasni, ter izjavil, da se bivši ministri v vsakem oziru stavijo odseku na razpolago, vlada je pa mnenja, da poziv bivših ministrov pristoja na temelju zakona od 25. julija 1867 v odgovornosti ministrov odseka, ki je v zakonu predvidjen, nikakor pa ne drugim odsekom. Vlada izposluje, da ministri pismeno odgovore na sklenjena vprašanja ter jih potem predloži odseku. Vlada smatra, da je ta pot glasom ustave edino prava in primerna. Podpredsednik Svlvester je izjavil, da ostaja odsek pri sklepu, da se pozove bivše ministre dr. Korberja, Calla in Bbm-Ba\verka, da se predstavijo komisiji. Slovensko trgOVSkO druŠtVO ustanovijo v Celju. Ustanovni občni zbor bo dne 1. julija t. 1. Ruski dvor In vojno ministerstvo je prestrašil in iznenadil sledeči dogodek: V soboto ni hotel odkorakati Preobražeuski polk v Petrov 1 dvorec, da prevz*ame stražo. Častniki so pozvali velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, da nočejo odkorakati v Petrov dvorec, ker so namenjeni, da razženo dumo, kar pa nečejo storiti. V Petrov dvorec so šele odkorakali, ko jim je obljubil veliki knez, da bodo le stra-žili pri carju. Cesar je dospel 28. t, m. v Moravsko Ostrovo, kjer je prisostvoval slavnosti strelcev. Iz RUSIJO poročajo o novih nemirih. V guberniji Tavirja jo proglašeno vojno stanje. Med vojaštvo v Batumu se opaža veliko razburjenost. Razstava i Petroflradu. — v petrogradu so otvori letos v novembru razstava kož in kožnih izdelkov. Gre za import avstrijskih izdelkov v Busijo. Kdor se zanima na to, dobi podrobnejša pojasnila v trgovski in obrtni zbornici. Dopolnilne volitve v hrvatski sabor so končane 28. t. m. Med izvoljenimi je tudi J/ian Supilo, urednik reškega »Novega lista". VellfcO Planinska Slavlje v Trata pri Sv. Ivanu obeta biti izredno dobro obiskano iz Trsta okolice. Istre, Krasa itd. Slavije bo jutri l. julija t. l.s Sibirska kuga je izbruhnila v Moršankanu na Ruskem. K vajam vojne mornarice pride cesar baje 10. julija; najbrže pride na Reko, kjer se ukrca na jahto Miramar, s katero odpluje v Dubrovnik. Potres na Angleškem. — Po vsem jugu Walesa je bil 27r pr. m. močan potres, ki je trajal 3 sekunde. Posebno je prizadeto mesto Swantla. Škof za ustanovitev krematorija. - Pred kratkim so, kakor se je sporočilo iz Helsings-forsa, sklenili škof in drugi višji duhovniki odobravanje sežiganja mrličev ter so se izrekli za ustanovitev krematorija. „Slovenec" je pred časom strašno kričal proti sežigauju iz strahu, da bi gg. nunci manj zaslužili! Kaj pa pravi k temu sklepu? Hrvatski SOdniki so zborovali v Zagrebu v namen, da se doseže garancija za popolno neodvisnost sodnikov. Izvolili so odsek 15 članov, ki ima nalogo formulirati želje sodnijskega stanu ter jih predložiti hrvatskemu saboru. Sličaji verske blaznosti se množe. v Gros- senscinvandtu pri Obenvangu (Salzkammergut) si je pred kratkim izdrla 26 letna kmečka hči Franja Putz obe očesi, ker je hotela biti mučenica. Nož se je zlomil, ostrina je ostala v očesu, in kri je iztekla. Dekle je bilo do lani v samostanu, kjer se je odlikovalo po — pobožuosti! NOTI kakao. Nova kakaovska vrsta Ivana Hoffa Kandol kakao si pridobiva čim-dalje večjo priljubljenost, ker ima. izmed vseh kakaov najmanj toišče (19% proti če-stokrat nad 50% v drugih vrstah) in se torej po kratki uporabi* občuti kot jako lahko prebaven in prijeten. Kandol-kakao ne zapira in in;a ob najboljšem okusu še važno prednost, da je jako po ceni. Zalo lahko dostopen vsakomur in mogoče ga je uporabljati in najtop"rje priporočati tudi pri najskromnejem gospodinjstvu. Jutri v nedeljo bode o hctelu „Pri zlatem jelenu" velik matinee — — koncert Svira vojaška godba. Začetek ob lfl,.=- Vstop prost. Anton Potatzky v Gorici. Na »red! RaStelju 7. TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO. Najceneje kunovalšce uinuMkap. In tirali naga blaga ter tkanli, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnine, kadilci in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojač* in ievljarje, |j Sretfnjiee-----Božu! venci. — Slušne knjižice. išna obuvala m FS8 letne čase. j Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, .. i kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih t j ter na deželi, t 85-8 ' Razglas. Proda se ali odda v najem: hiŠO S krčmo, trgovino, trafiko, zraven je hlev in druga poslopja. Odda. vse bodisi se skupaj ali posamezno, kakor stranki ugaja. Obrnili se je v P o d b r d o blizu ------------- postaje štev. 13.------------- Zaščitna znamka: »Sidro" Liniment. Capsici comp. P m I n - E k p • 11 • r J3 splcSno priznano kot l«*r*tno bol blažujoČe mašilo; cena 80 vin., K 1*40 h K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le origiralne steklenice v škatlah z n.išo zaščitno znnmko .Sidro* iz Rlchterje^e lekarne, potem se ie gotovo prejelo __ originalni izdelek. RICHTERJEVA I.EKARNA \1 k »zlatem leva" v Pragi ^¦^ I j*jl EHsabethgasse št. 5 nova. i\^ t^^G^I Dnevno razpošiljanje. Oklic. Podpisano odda na javni dražbi dne 1. julija t I. ob 3. uri popoldne dogradenje tuk. mirodvora in sicer : obzidje s preobnovljenjem mrtvašnico, katero delo je cenjeno na 520 Jv. Pod-vzetnik mora položili 10% varščino, ves potrebni materijal preskrbi podpisano županstvo. Županstvo v Gaberji (pri Ajdovščini.) jedilne masti — „C.eres" (iz kokosovih orehov) napravljeno jedi so zelo okusne in lahko prebavljive za slabo t n c — želodce. — Georg Schicht oddel. za redilno mast „CEBES" Aussfg". Vozni red v krajevne železnice Gorica-Ajdovščina veljaven od 1. maja 1906. naprej. Me§. vi. Msi. »1. Mii «1. . 1» o h t ii- i o iai ''• Mei «1. M vi. i | 851 853 855 j ' . | »M 851 , 850 «.10 2 15 7.151 1 -oiH. Gorica...........dih. 1 7.30 1.30 (5.20] «.23 2.27 7.271 4 • št. Pester pri (iotini.......Al 7.1« ! 1.19 «.3(5 2.40 7 40 8; T VolSj««Jra^.i.........T 7 07 1.07 «.48 i 2.53 7.HH 12 i lVvaMoa........., 653 12.53 ' '.3« «.58 j 3.03 8.03 14 i Oornben? •.......... «48 12.48 o/H 10.0« j 8.13 8.13 lit}' Bitnjo........... 0.38 ' 12.38 10-21 | 3.2(5 8 2(5 21 Kanuje.......... 0.24 12 21 5.' Ki 1 10.29 3.34 8.34 23 Dobrtvljo . '......... 1 6.1« 12.1(5 4* s 1 10.37 j 3.41 8.4t| 25 v Sv. Krii-Cesln.........| CIO 12.10 , 4. .» 10.41» ; ;j;-.0 8.50f 28 Ak. Ajdovščina.........edft I «.--i j Priklopi: ' 7.25] \ 1.15 10.35} 1 oilli. Dunaj ;. ž.....,.......loh.l 5.15] 1 -1. -(5.45 4.i.i j '¦M 1I.2M ' «.05| 3 50J ! A Gnid-cj. ž. . .........A 1 «.5l| 2.01! Uli 3.18] 4.47| 121.8 7 Ljubljani j. ž...........1 2.37 '.»..15 li.5!l 0.2.) b r>:» 4.2:» • r^t j .t.- .........'. lo.as 4.15 . h.t 1 7.17 li»02 ' 5>20 Nuhri»2.iia j ž...........I 10.42 0 20 7 .-.: t 5.50 12.- 5.10 Č.Hvinjau...........1 11.30 U.I7| . In !u" j l 7,54------KK2:! 54!ll VvM j.i. . . . . . . ___ . ... . §1 '.) i<5 3.H5 ¦¦ '"-''( u 8.50 ' 1:20 (illij V Koniiii j. ž. s.........doli. i 7 ."»t :i.o:> 18.55 9.07 1113 145 fi2«| I.M|ldoh.(i*>rica...........c..|ii.'W0» 7.38 2.15 Ji« iii s'35. Sirup tamarindo priprauljen u kemičnem laboratoriju lekarne Cristofoletti je najboljša higijeničm pijača v poletnem času. Cenil steklenici 80 vinarjev. Hallo! Kdo tam ? Amerikanska manufakturna trgovina! 1 flMap; - ise razpiai! Trgovina bode zaprta i H Sveže blago je naročeno brzojavna! Zopetna otvoritev dne 3. julija v torek ob 9. uri dopoldne. Prihitite in vporabite priliko da se prepričate o čudovito hitri prodaji ! Blago ki ne ugaja se zameni trkom 8 dni j. frgovsko-obrtna zadruga v &orici =*= repHvana zadruga z neomeienim \m%Um = vabi svoje p. n. gg. člane na redni letni občni zbor v zadružnih prostorih dne 1. julija i I. ob 10. uri predpoldne. Dneuni red: 1. Poročilo nafielstva in nadzorstva o poslovanju v 1. 1005. in potrditev letnih računov. 2. Razdelitev čistega dobička. {5. čitanje revizijskega poročila »Zvoze« ter ukrepi vsled istega, * 4. Slučajnosti v smislu § 37. d. p. Računi za 1. 1905. so v smislu § 25. d. p. razpoloženi v zadruginem uradu. V GORICI, dne 22. junija 1906. načelstuo. Hotel Balkan-Trst. Kavarna in restavracija Nova zgradba, 70 elegantnih sob, Lift, električna !j»va, kopelji, cene »merne. PoCkaj & K6gl izsvet- Kako se predrzneš mi prinesti drugi namesto priznano dobrega „Ottoman-ouega" "¦"* M clgarete cigaretne cevke. IV. Službe išče 33-leten soliden mož neornadežfivane preteklosti zmožen slovenščine, luSiine in nemščine popolnoma v besedi in pisavi. Sprejme službo najraje kot oskrbnik kakega posestva ali tudi trgovine lit obrti. Na razpolago ima najboljša spričevala svojih dosedanjih služb kot voditelj dobro vpeljanih obrtij. Zmožen knjigovodstva. Razpolaga eventuelno s kiivcijo. Svojo dosedanjo službo želi premeniti radi šibkega zdravja. Nastop [m dogovoru. 1'onudbe na naslov: „PridflOSt" K. B. Na tipravništvo lista »Soča". imrnsaKmami s* ** >* ¦v Izmed 'vseh vrst '/.avarovanja se j« najl>:tri,j<> in najin udomačilo zavaravaiijo za d.to. l;or vsakdo, kdor doživel krasnih ljubezenskih dokazov starisnv v tem, ( je dobi1, vstopivši v praktisko življenje, kot temelj za samostojno eksistenco kapital, katerega so stariši za ta shiraj zavarovali, v« ceniti dobroto to institucije. Toda on ob jrduem "?~ priznava, da je njegova sveta dolžnost, to ljubezen vračati in jo v ncmanjSi men izkazati svojim otrokom. Neposredna posledica te^a je pomirljivi faktum, !;:i'a se njemu zavarovani kapital, i., on ga zamoro porabiti po načinu, kakoršne&a ji: prviino določil. Ako pa zavarovanec (preskrbitelj) tekom zavarovalne dobe umre, preneha plačevanje naitoljnih premij takoj, vendar pa se namišljenemu otroku doloCeni dan izplafa ves wvaro',.'.ni kapital v polnem znesku. 1'rimcr: .'iO-ietni oče zavaruje za svojo hčerko Um (X) K, ki naj bi bile plačilne Vrnili Ako umre oče kadarkoli, preneha takoj nadaljno vplačevanje premij in vrhu-i.ya so izplača ves zavarovani kapital po 20 letih od pogodbenega dne namišljeni hčerki, ako !•;' [M fadi ta umrla, ostalim dedičem. Posebna ugodnost tega zavarovanja fi« javlja iz sledeče, priliko: oče, ki je pla-'Vi-::i premijo "J leti, umre; namišljena hčerka umre v l!>. letu po sklenjeni pogodbi; jsn otroških zsivarovaujih, ki so drugje, v navadi, plača zavarovalnica samo u. pr. l v :j'.u-70 K (t-u-aj za -» leti plačano premijo brez obresti) ,. P R V A ČEŠKA" niti v tem slučaju zavarovanja ne zruši, ampak izplača za leto dnij rodbini popolno zavarovano j-oto v znesku 10.000 K. „PRVA ČEŠKA" splos. del. družba za zavarovanje na livljcnjc ima \;i'ljane tudi sledeče načine zavarovanja: za slučaj smrti, za slučaj smrti in doži-\-\y.\. kjer se obrestujejo vplačane premije stalno po 3",0, za glavnice v slučaju vojaške -!:;/he m višjih študij, r'.\\ razne dohodke ali rente, za prevžitke itd. Vsa nadaljna pojasnila daje. t«T tozadevno cen j. ponudbo itt oglase sprejema :¦'- ¦ ' zastopnik za Goriško ===== Josip Rovan komis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št. t). ŽELODČNE KAPLJICE f Varstvena znamka. I* I* nega zdravja. Kajti dokazalo se je, da so nervoznost, bledica, nespanje, migrena, glavobol vedno posledice slabega prebavljanja, kar provzroči tudi pamatijkljivo tvoriteT km. Želodečne kapljice delujejo izvrstno pri prehlajenjn želodca, in želodčni šibkosti, pr' slabem zahvalnih pisem ki se mi '¦"> let je stara lekarna, M ; se izdelujejo želodčne kapljice (preje kapljice sv. Vi -.'. r k a) po preskušaiu-m ztiMvniškem receptu. Te želodčne kapljice so izdua-u-p«; receptu, ki sem ga dobn »<" razpolago od nekega zdravnika in delujejo iz-vrsrio na ohranjenju traj-preivaljanju, zaprtja in slabem teku. Izpisek pobijajo vsaki dan prostovoljno. Z Vašimi želodčnimi kapljicami, ki so ozdravite mojo hčsr njene dolgo-teht bledice, sem prav zadovoljen. Prosim pošljite mi za K 8 še 2 ducata. S spoštovanjem HENRIK KUBRICHT, okrajni sodnik v Radenburgu. Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji ženi proti njeni želcvični bolezni. Pošljite takoj še 12 stekleničic. S spoštovanjem JOSIP SCHNEIDER, hišni posestnik Dunaj, Wiener Haupstrasse. želodčne kapljice se razpošiljajo: 1 ducat po K 4-—, 3 ducata po K 11' , 5 ducatov po K 17-pf-štnine prosto* proti predplačilu ali po poštnem povzetju. Edina zaloga in M^.Mia Zagreb, Markov trg št. 5 tik cerkve sv. Marka. j*^»9^99»^»?»<»?*^»^*4^**9»*' Tovarna UR, strojev, sesalk in železolivarna JEŽEK v Blanskem (Moravska) se priporoma za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev zažetlin kositi, vitiev, mlatilnic, žitnih čistilnic in odbiralnikov (tri-jerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, dro-bilnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov m stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovaren za mavec. Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji. Ceniki (o kmetijskih strojih tudi slovenski) zastonj in poštnine prosto Zastopstvo za Kranjsko in zalega strojev v Ljubljani Ivan Komatič Dunajska cesta ifev. 31. Zastopstvo za Goriško, Primorje in Istro Josip Dekleva v Gorici, ulica Municipio I. v Gorici na Komu v (lastni Iriši) izvrsnjo naroČila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmanc« ----------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. --------=------------- Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu zfymnogobiojna naročila ter^oblj ubija solidno postrežb« ttP" p!o«jako zmernih cenah. ""»ipa 35 — tek. 3osipa OercJi 33. ArP % '*ti samo, ampak tudi skusiti so morit Steckenpferd lilijno mlečnato irilo Bergmann 4 C.o, Drcsden in DeJin ob Labi prej Rergmannovo lilijno mlmuiro milo (znamka 2 hribovca) za dos«%o nežno polti in odstranitev peg. Prodaja komad 4 80 vin. = JOSIP ZORNIK V GORICI. ¦= RAZGLAS. Podpisana Bi osojata naznanjili * smeta od 1. avgusta tekočega let* daj — valed pridobljene koncesije od oW oblasti — sprejem!«! V8a naročila električne luči A * * M M in gonilnih nap* kakor tudi vsa popravila spadajoč*r' stroko. Z orirom na dolgoletno «iW pri najboljših tvrdkah te stroke (S* ckert, Siemens & Halke) |ri?aktijei» * se bode »lavno obiinatvo ravno tako t upno obračalo na podpisane* kakor * slej ter zagotavljata solidno in ceno 1 vršite? vsakega naroČila spadajoftp našo stroko. Sprejemata eenj. naročila ter # razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. igel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne U V enrici, za vojaiaict itev. 13.