GLASILO KOMBINATA DELAMARIS NTERNA IZDAJA LETO XII. IZOLA, NOVEMBER 1970 It 43* ŠTEV. 5 Stalen porast življenjskih stroškov Sindikati so že letos na pomlad ugotavljali in obravnavali nevzdržno povečanje življenjskih stroškov. Sprejeta so Bila stališča in poslana Skupščini SRS in Izvršnemu svetu ter svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. Predlagali so predvsem ocenitev delovanja gospodarskega sistema in tekočih gospodarskih ukrepov, ki spodbujajo nepričakovano hitro inflacijo, ter se zavzeli za regresiranje cen nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin, dokler ne bi zavrli inflacije. Subvencioniranje naj bi se nanašalo predvsem na tiste življenjske potrebščine, ki zagotavljajo minimalni življenjski standard, da bi s tem okrepili socialno varnost predvsem delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki in družinam z najnižjimi družinskimi dohodki. Kljub temu življenjski stroški stalno naraščajo. Tako so v minulem septembru bile cene za 13 °/ zaposlenih delavcev in 'da je takih organizacij v negospodarstvu še 5 °/o z 11 %> zaposlenih delavcev. V industriji dela več kot 42 ur tedensko še 46 °/o delavcev, v obrti 45 °/o, gradbeništvu 34 °/o, v trgovini in gostinstvu 31 %> delavcev itd. Komisija RS ZSS za življenjske in delovne pogoje ugotavlja, da delovne organizacije ponekod iz objektivnih razlogov niso mogle do roka uvesti 42-umega delovnega tedna zaradi ekonomske nerazvitosti, sezonskega značaja dela, posebnega obratovalnega časa, zaostrene situacije pri vključevanju v mednarodno delitev dela in zaradi trenutnih težav itd. Nekatere delovne organizacije so premalo težile k izboljšanju kadrovske strukture, izboljšanju tehnične opremljenosti, boljši izrabi pogonskega delovnega časa, večji izkoriščenosti proizvodnih kapacitet in so se raje zatekle k lažji rešitvi, to je k ohranitvi daljšega delovnega časa. S sprejetjem zakona o določit- vi republiškega upravnega organa, pristojnega da podaljša rok za prehod na 42-urni delovni teden, je bilo trenutno formalno to vprašanje rešeno, toda tudi ta zadnji rok je že blizu in zato se vsiljuje vprašanje, ali bodo po tem roku lahko ukrepale občinske skupščine skladno z določili 11. člena temeljnega zakona o uvedbi 42-urnega delovnega tedna; ali bodo po opozorilu lahko sklenile, da se delovna organizacija, ki ni uvedla 42-urnega delovnega tedna, postavi pod prisilno upravo? Na osnovi takih ugotovitev je komisija sprejela naslednja stališča in jih predlagala v potrditev predsedstvu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. 1. da bodo delavci lahko uspešno in brez težav uveljavljali svoje pravice ob začasni in trajni nezmožnosti za delo, kjer je tre- ba ugotoviti tudi polni delovni čas delavcev, naj vse sindikalne organizacije v delovnih organizacijah takoj zahtevajo od organov upravljanja, da zaprosijo pri sekretariatu za delo za podaljšanje roka za uvedbo 42-urnega delovnega časa, kolikor tega še niso storili. 2. republiški odbori sindikatov, občinski sindikalni sveti in sindikalne organizacije v delovnih organizacijah, kjer še niso uvedli 42-urnega delovnega tedna, naj čimprej zahtevajo od organov upravljanja v delovnih organizacijah in v občinskih skupščinah, naj preučijo vse ekonomske težave, ki ovirajo ta prehod, in ukrenejo vse, da bodo delovne organizacije lahko do skrajnega roka, tj. 8. aprila 1971, uspele uvesti 42-urni delovni teden, oziroma začeti takoj z aktivnim raziskovanjem perspektive take delovne organizacije. 3. po 8. aprilu 1971 bo treba delo, opravljeno nad 42 ur tedensko, jemati v vseh delovnih orga nizacijah kot delo v podaljšanem delovnem času. To so stališča in ugotovitve republiških sindikatov. Kakšno je stanje v našem podjetju? Z odločbo Republiškega sekretariata za delo št. 14—22/70 z dne 23/6-1970 je na predlog našega podjetja podaljšan rok za pre hod na 42-urni delovni teden največ do 1/1-1970. V tem času je podjetju naloženo, da mora zagotoviti vse potrebne ukrepe za prehod na 42-urni delovni teden in do postavljenega roka tudi dejansko uvesti 42-urni delovni teden. O vsem tem je podjetje dolžno poročati Skupščini občine Izola. Trenutno imamo v podjetju povprečni (letni) 44-urni delovni teden. Kako bo v prihodnjem letu, bo odločal delavski svet. O tem bo morala predhodno tudi naša sindikalna organizacija nekaj spregovoriti, ker bodo morale biti vse odločitve vsklajene s citirano odločbo in zakoni. Zavedajmo se, da je do postavljenega roka kratek čas in da je bilo podaljšanje roka izjema zaradi objektivnih razlogov. V obrazložitvi odločbe je tudi navedeno, da ni mogoče pod nobenimi pogoji naknadno postavljenega roka še podaljševati. Davorin Reščič POTROŠNJA RIBJIH KONZERV JE V STALNEM PORASTU Potrošnja ribjih konzerv je v Jugoslaviji v zadnjih letih v stalnem porastu. Po neuradnih podatkih je bila potrošnja vsako leto za 10 do 14 odstotkov večja: 1966 — 8.320 ton 1967 — 9.500 ton 1968 — 10.450 ton 1969 — 11.650 ton. Sodimo, da je bilo 85 % konzerv iz domače ribe. Potrošnja ribjih konzerv na prebivalca znaša 0,6 kg, medtem ko znaša v Nemčiji, Španiji, Avstriji 1,4 kg, Belgiji 2,8 kg, a na Norveškem 4,5 kg letno. Ribe v še Iz morja nepovlečenl mreži. To delo ni lahko. Ob pomanjkanju ribe - kot osnovne surovine Proizvodnja ribjih konzerv doživlja v zadnjih letih motnje, ki jih povzroča neenakomeren dotok surovin, še posebej pa dobava različnih vrst rib. Običajno smo beležili krize v proizvodnji zaradi pomanjkanja rib v prvih mesecih vsakega leta. Ti pojavi so bili skoraj stalni, na njih smo bili bolj ali manj pripravljeni, kajti z neko negotovostjo smo pričakovali bogatejši ulov domače ribe v drugi polovici leta, zlasti pa v jesenskih mesecih (september—oktober), zagotovljen pa je bil tudi dotok time iz uvoza. V teh obdobjih take krize, izhajajoče iz pomanjkanja osnovne surovine, nismo poznali, kajti tudi v primeru izpada domačega ulova je bilo razmeroma dovolj ponudb za uvoz tune in obratno. Kriza, ki je dosegla svoj višek sredi preteklega mraka (v začetku oktobra), je prisotna, čeprav v milejši obliki, že od meseca junija dalje. Zaradi slabih ulovov so takrat izostale dobave večjih količin (600 ton) turške palamide, za katere smo imeli sklenjene pogodbe. V tem času in kasneje je tudi predviden ulov inčunov popolnoma odpovedal. Kriza je zavzela še težje oblike potem, ko se je položaj nabave lune na svetovnem trgu zaostril do take stopnje, da praktično tudi za nobeno ceno ni bila možna nabava te surovine. Nihče izmed naših dolgoletnih dobaviteljev oziroma partnerjev iz Japonske, Turčije, Kalifornije, Peruja in Čileja ni razpolagal s tuno! Ulov tune je na vseh morjih popolnoma zatajil. Možnosti ČUVANJE OBJEKTA »POLIMER« IZOLA Z obojestranskim sporazumom bo s 1. novembrom naše podjetje prevzelo čuvanje objekta SO Polimer v Izoli od 14. do 6. ure ter ob nedeljah, prostih sobotah in praznikih. Ta objekt spada k podjetju »SLAVNIK« iz Kopra, ki ima svoj sedež v Kopru in nima v Izoli organizirane čuvajske službe. Ker ima naše podjetje organizirano čuvajsko službo s kontrolo, bo le-to opravljalo še za navedeno samostojno organizacijo. Tudi ta skromen primer dokazuje, kako je možno tesno sodelovanje med podjetjem Slavnik in našim podjetjem na katerem koli področju dela. D. R. za nabavo tune so se šele v zadnjem času nekoliko zboljšale; uspelo nam je kupiti manjše količine standardne kvalitete tune (Bigeye), kajti cena prvoklasne tune Yellowfin (za proizvodnjo filetov), ki se je v razdobju junij—september dvignila za preko 25 odstotkov, za nas ni sprejemljiva. V takem stanju nas je zatekel septembrski mrak, od katerega smo upravičeno pričakovali »žetev«, ki bo morala nadoknaditi dosedanje izpade. Rezultat ulova po končanem mraku pa je porazen. Medtem ko je samo naša flota ulovila v lanskem septembrskem mraku 754 ton rib (pretežno sardela), je znašal ulov v tem mraku le 50 ton! Ulov v septembru in oktobru skupaj pa je bil v zadnjih treh letih nasled: nji: Leto Ton Index 1968 920 100 1969 1.163 126 1970 388 42 Boris Grebenc, komercialni direktor Kriza ulova Pred zaključkom redakcije našega lista se je našim ribičem prižgala zelena luč, kar pomeni, da se je nasmehnila sreča ulova. V zadnjih dneh meseca oktobra so bile po dolgem času spet mreže naših in drugih ribičev polne rib. Naj omenimo, da je bilo samo v dveh dneh ulovljene nad 30 vagonov plemenite sardele in inčunov, ki ju proizvodnja Razumljivo je, da se tak izjemen položaj že odraža v odnosu na izpolnjevanje proizvodnega in prodajnega letnega plana. Ce bi npr. v septembru in oktobru ulovili vsaj 500 ton več sardele (še vedno pod povprečjem), bi iz teh količin lahko izdelali cca 25.000 kartonov konzerv, kar bi predstavljalo za cca pol milijarde Sdin večjo prodajo, ne glede na vzporedno prodajo sardel v svežem stanju. Tudi ta znesek bi bistveno lahko pripomogel za dosego še boljših uspehov v kombinatu! Kriza ulova pa se v letošnjem letu ne omejuje samo na tuno in jadransko ribo. Podatki, s katerimi razpolagamo, dokazujejo, da so ulovi porazni tudi v drugih državah. Tako je npr. Portugalska kot največja proizvajalka sardin, s povprečno letno proizvodnjo 6,000.000 kartonov, uspela izdelati v razdobju januar-julij 1970 le 334.000 kartonov (po viru I. P. C. O.), kar predstavlja le 5,5 odstotka letne proizvodnje! Zaradi omilitve krize z ribo smo iskali ponudbe za uvoz manj kvalitetne in cenejše ter za proizvodnjo in prodajo manj interesantne ribe (škombri, osliči, haringi) iz vzhodnoevropskih držav, katere so nam vsako leto nudile večje količine teh vrst. Odgovori naših partnerjev pa so bili tudi za to ribo prav tako negativni. V primeru da bi ulov tudi v naslednjem mraku v prvih dneh zatajil, ne bo možno ublažiti krize niti z intervencijskim uvozom cca 200 ton sardele iz Italije, ki je v teku. Naš kombinat pa ne bo na ta način prikrajšan oz. oškodovan samo v proizvodnji in prometu z ribami, temveč tudi pri izvozu, katerega padec bo imel za posledico zmanjšanje za zahtevek koriščenja GDK in drugih prednosti, izhajajočih iz izvoza. Izola, dne 23. 10. 1970 Boris Grebenc se ublažuje tako nujno potrebuje. Riba je vsa dobre kvalitete. Glede na že sorazmerno hladno vreme bo proizvodnji predelave rib verjetno uspelo vso koristno surovino strokovno in uspešno predelati in čimprej prodati. S tem bo tudi potrošnik na domačem trgu dobil ribo, ki jo za popestritev vsakdanje prehrane vedno bolj potrebuje. Davorin Reščlč TITOVA POBUDA Formiranje predsedstva SFRJ Pobuda za formiranje predsedstva SFRJ, ki jo je dal tovariš TITO, je po njegovih besedah preračunana na povečanje učinkovitosti federacije in njenih organov, to je na pospeševanje nadaljnjega razvoja našega političnega sistema. Po Titovih ocenah je prišel proces prenašanja pristojnosti iz federacije na republiške, pokrajinske in občinske organe v fazo, ko je neogibno potrebno najti rešitve, ki bodo dolgoročno zagotovile izvrševanje funkcij federacije, tako da bodo zavarovani skupni interesi jugoslovanskih narodov. Po predsednikovih besedah je potrebno sedanje razprave o funkcijah federacije pospešiti in storiti vse, da bodo tiste funkcije, ki bodo prišle kot skupne v pristojnost federacije, izvrševali z neogibno operativnostjo in učinkovitostjo. Kot je dejal tovariš Tito, sedaj zvezni izvršni svet ne more storiti vsega, kar bi bilo potrebno. Namen tega, kar predlaga in napoveduje predsednik je nadalj- nji demokratični razvoj federativnih in republiških, pokrajinskih in krajevnih ustanov, pa tudi odstranjevanje ovir za učinkovito aktivnost v federaciji. Za dosego tega je tovariš Tito napovedal »reorganizacijo naše državne uprave od najvišjega organa navzdol«. Napovedal je formiranje predsedstva SFRJ, telesa, s pomočjo katerega bo potrebno »doseči kohezijo, ki bo s svoje strani vplivala na enotnost vse skupnosti«, reorganizacijo skupščinskega sistema, prenos dela pristojnosti zveznega izvršnega sveta na predsedstvo SFRJ in krepitev odgovornosti in možnosti ZIS. Po Titovih besedah bo moral sestav predsedstva SFRJ zagoto-viti popolno zaupanje republik, naloge iz delovnega področja svojih pristojnosti pa bo reševal samostojno. »Predsedstvo SFRJ« — je dejal TITO, — »bo moralo imeti določene pravice sprejemati sklepe, o katerih ne bo neogibno treba razpravljati v skupščini. S tem bo dosežena večja ekspeditivnost pri delu, kot je sedaj, odgovor- nost pa ne bo samo na majhni skupini ljudi. S tem se sedaj ukvarjamo in tu ne bi smelo biti zmede.« S formiranjem takšnega odgovornega in avtoritativnega telesa v federaciji bi dosegli tudi to, da bi bilo vodstvo ZKJ osvobojeno poslov, katere morajo opravljati predvsem državni in družbeni organi. Zveza komunistov in njena vodstva bi imela tako več prostora in možnosti za izvrševanje svoje primarne vloge idejnega usklajevalca in usmerjevalca družbenega razvoja. VAJA TERITORIALNE ENOTE Z organiziranjem teritorialnih enot, kar predvideva tudi Zakon o narodni obrambi, smo zagotovili, da v slučaju potrebe lahko zavarujemo naše podjetje. Zaradi tega smo tudi organizirali prvo preizkusno vajo. Splošno mnenje strokovnjakov za NO je, da je vaja uspela. Teritorialci so vajo izvedli po svojem programu. Ugotovili so tudi nekaj pomanjkljivosti, vendar ne tolikšnih, ki bi vplivale na uspešnost zavarovanja podjetja. Vsi člani teritorialne enote so se potrudili, da so svoje naloge opravili kar najbolje in jirn zato gre pohvala za njihovo požrtvovalnost in resnost pri izvajanju vaje. Žarko Višnjlč ZBORI DELOVNIH ENOT Vse delovne enote podjetja so imele zbore delovnih enot, na katerih je. potekala razprava o predlogu za novi način nagraje vanja, o stanovanjski problematiki in predlogih integracije. Zbori so nakazali dokaj različno gledanje na predlog za uvajanje novega načina nagrajevanja, vendar spodbudno dejstvo pa je bilo prisotno povsod, da kolektiv ni za linearno povečanje osebnih dohodkov. Delovni ljudje želijo nagrajevanje po delu, vendar po enotnih strokovno izdelanih kriterijih za celo podjetje. Predlog reševanja stanovanjske problematike z možnostjo individualne gradnje je naletel povsod na razumevanje, ker člani kolektiva vidijo le v tem možnost sprostitve stanovanjskega londa. O predlogih integracije niso zbori delovnih ljudi imeli bistvenih pripomb. OB DEVETMESEČNEM OBRAČUNU Devetmesečni f'nančnl obračun podjetja za letošnje leto je zaključen in prikazuje dohodek. Delavski svet bo o obračunu v kratkem razpravljal in bo za našo naslednjo številko glasila obširno in več o tem napisal vodja finančnega sektorja Bojan Rehberger. Torej l optimizmom v prihodnost! Šoferji ob svojem prazniku na Maliji Nekaj Prvi poizkusi ribolova z lebdečo kočo (to je mreža v obliki vreče, ki jo ladja vleče v vodi, ne po dnu in ne po površini) so bili v Jugoslaviji s polnim neuspehom opravljeni že leta 1954. Leta 1960 je bil izvršen drugi poizkus lova s to mrežo, ki je trajal ves mesec in ki je že prinesel nekaj optimizma za uvedbo take vrste ribolova. Tretji poizkus je opravila Mirna iz Rovinja skupaj z Institutom iz Splita v lanskem letu. Dejstvo je, da so se vsi ti poizkusi ribolova z lebdečo kočo opravljali počasi predvsem zato, ker ni bilo na voljo dovolj denarja. Zadnji poizkus je bil opravljen z 90 metrov dolgo mrežo, ki je imela odprtino 21,5 X 17,5 m in dve uteži po 100 kg. Za vlečenje tako velike mreže bi morali uporabiti dve ladji s po 200 KM, ladji pa sta imeli le po 150 KM. Pri tem poizkusu je bilo ugotovljeno, da hitrost ladij ne sme biti manjša od 3,5 vozla in da je za uspešen lov sardele potrebna hitrost 4 vozle (to je 4 milje na uro). Ugotovili so, da kadar ni večjih ribjih jat, je treba vleči mrežo tik nad dnom ali celo po dnu. Oddaljenost mreže od ladje je odvisna od globine morja in hitrosti ladje, če je hitrost ladje 4 vozle in mrežo vlečejo blizu dna, mora znašati razdalja od ladje do mreže cca. sedemkrat več, kot znaša globina morja. Ta poizkus so nekaj dni opravljali tudi v Tržaškem zalivu. Dvanajstkrat so dvignili mrežo in ulov je znašal 2600 kg (inčun, o lebdeči koči sardela, golobi). En poteg mreže je trajal 1 uro in 15 minut. Pri ocenjevanju umestnosti eventualnega uvajanja lebdeče koče pri nas je nujno upoštevati več faktorjev: 1. ribolov z lebdečo kočo je neprimerno enostavnejši in lažji od lova z mrežo plivarico, ki jo uporabljajo naši ribiči. Taka vrsta ribolova je enako uspešna podnevi ali ponoči, ob mesečini ali v mraku. 2. ribolov z lebdečo kočo je cenejši od dosedanjega načina ribolova. 3. s pomočjo lebdeče koče je možno doseči najmanj 150 odstotkov več ribolovnih dni. Ri- bolov ne bi imel več mrtve sezone, a tržnice bi bile stalno preskrbljene s svežo ribo. Zelo pomembno je poudariti, da je ribolov z lebdečo kočo uspešnejši, če je morje bolj plitvo in bolj bogato. Z gotovostjo lahko računamo na uspešen ribolov z lebdečo kočo predvsem v istrskih vodah, v vodah Slovenskega primorja, pri ustju Neretve in v okolici Palagruža. Istrske vode že sedaj dajejo v primerjavi s celotnim ulovom v SFRJ 50 °/o inčunov, 75 °/o papa-' line in 40 °/o sardele. Vsa ostala področja bi bilo potrebno še raziskati. (Iz posvetovanja v Zadru 1970 o problemih morskega ribištva). Zavijanjo izdelkov v skladišču je postalo ozko grlo, vendar so pridne roke naših delavk to nadomestile. Pričakujemo nov stroj. IZ ODDELKA HRANIL V PRAHU Zaradi neinformiranosti vlada v podjetju pri marsikaterem članu kolektiva mišljenje, da so na oddelku hranil v prahu (kavi) najboljši pogoji dela v podjetju. To absolutno ne odraža stanja, ki je v tem oddelku. Predvsem na tem oddelku že skoraj vse leto delajo v treh izmenah, kar ni primer v nobenem drugem oddelku podjetja, razen vratarjev in čuvajev. Prav tako delajo skoraj vse proste sobote in nedelje. V oddelku vlada močan ropot. Ozračje je nasičeno z raznimi plini, da ne omenjamo razlik temperatur in prepihov, ki so prisotni v tem oddelku. Torej velja pravilo, da ni vše zlato, kar se sveti. Tudi za šoferje mora biti trenutek počitka. (Na sliki skupina šoferjev in drugih ob praznovanju njihovega praznika.) REALIZACIJA PROIZVODNJE V PRIMERJAVI Z LETNIM PLANOM DO 30. 9. 1970 GOTOVI IZDELKI Jušni koncentrat 77,3»/. Začinka in Začimbe 61,8 »/» Paradižnikov koncentrat 64,0•/. Hren 51,9 »/. Fižol v lastnem soku 49,7 »/o Tekoči dodatek jedem 92,5 «/. Rafinirano olje — kantice 56,6 «/. Inčuni fileti v olju 48,3 »/. Inčuni polfileti in ostala slana riba 42.1 •/. Sardine v olju in omaki 56,9 »/o Inčuni v olju 166,3 »/. Tuna in palamida v olju 27,4 »/. Tuna s povrtnino 78,1 »/. Kokošja pašteta 102,7 »/. Turistična in ribja pašteta 63,1 »/. Pražena kava 73,0«/« Kavni ekstrakt Delkava 83,8"/« Napitki: čaj, limonada, kakao 42,4 »/. Napitki kavni 56,5 «/. Ribja moka in olje 87,1 •/. Jajca v prahu izd. 323,5 «/. Jajca v prahu — storitve 85,6«/. Kavovine — storitve 77,1«/. Pločevinasta embalaža 132,4»/. Skupaj gotovi izdelki: 70,5»/. POLIZDELKI Pločevinasta embalaža 81,8»/. Soljena riba 84,6 •/. Mesni ekstrakti 78,0»/. Omotnice 46,3»/. Lastni ulov 67,1 »/. Vložena zelenjava 12,0«/. Skupaj polizdelki 47,3 •/« Skupaj gotovi izdelki ln polizdelki 61,8»/. REALIZACIJA V POSAMEZNIH IZDELKIH: Oddelek predelave rib 68,5 »/. Oddelek proizvodnje juh 69,2«/. Oddelek predelave kave 78,6«/. Oddelek predelave paradižnika 65,5»/. Prodaja pločevinaste embalaže 132,4»/. Skupaj: 70,5 «/o Razgovor o nadaljnjem razvoju natega podjetja Glavni direktor je dne 10. oktobra sklical posvetovanje s strokovnimi delavci podjetja. Namen posvetovanja je bil zbiranje idej in predlogov o nadaljnjem razvoju Delamarisa, da bi bili sposobni dosegati tolikšen dohodek in realizacijo, ki bi zadoščal za uspešno reševanje tekoče osnovne problematike podjetja (primernih osebnih dohodkov, družbenega standarda, mehanizacijo in modernizacijo podjetja). Uvodne misli je podal direktor biroja za ekonomiko in organizacijo podjetja Zvonko Grahek. V razpravi z raznimi predlogi so sodelovali: Jože Jamšek, Ar-mid Tul, ing. Evgen Ferluga, Slivo Šik, Tomaž Pavletič, ing. Bogomir Cotič, Ivo Hajšek, Boris Grebenc, Savo Kapelj in ing. Robert Primožič. V razpravo je posegel tudi glavni direktor Andrej Verbič, ki je dejal, da smo še vedno precej nejasni, premalo prodorni in prehitro obupamo. Temu je vzrok, ker nismo organizacijsko usposobljeni za učinkovito akcijo. Strokovni ljudje bi se morali bolj aktivno vključevati v diskusije in aktivno razreševati dileme. Dejstvo pa je, da še večina ljudi hodi v službo, kar za strokovne ljudi ni dovolj. Strokovni delavci se morajo ustvarjalno vključiti v razreševanje problemov. Ugotovitev je bila, da smo se nehali ukvarjati sami s sabo in smo začeli razreševati tekoče probleme. Manj pa se miselno zaposlujemo o jutrišnjem dnevu. Glede tipanja idej v razvoju podjetja smo zelo široki. To široko fronto moramo zožiti in sile koncentrirati tja, kjer smo sposobni. Glavni direktor je kot osnovni problem za nadaljnji razvoj poudaril kadre. V tem pogledu smo oslabljeni, da ne govorimo o pogojih, ki jih le-ti imajo. V podjetju moramo kadrom pogoje zagotoviti in spremeniti zastarelo miselnost pri ljudeh. Ce smo sposobni to fronto prebiti, smo sposobni tudi podjetje spraviti na trdne noge. Naša firma je namreč znana, manjka nam pa kadrov, ki bi bili sposobni menjati situacijo In ustvariti solidnost poslovanja in s tem zagotoviti dober kos kruha slehernemu članu kolektiva. Nadalje je glavni direktor govoril o odprtih problemih GDK (Iz globalne devizne kvote, alu-stroju, poslovanju s sredstvi, domačem trgu, funkcionalnem izobraževanju, potovanjih v inozemstvo in drugih) ter zaključil z besedami, da moramo zgraditi zavest sodobnega kolektiva in preiti iz sedanjih nenormalnih prilik v normalne. D. R. Naš sodelavec Slavko Jakša nas zapušča Odzval se je povabilu našega urednika in za »NAS GLAS« dejal naslednje: »Ko zapuščam kolektiv .Delamaris’ in odhajam v pokoj, je moja želja, da izrazim nekoliko besed: V kolektivu sem od 3. januarja 1957, zato si vsakdo lahko predstavlja, kako je težko, ko za ved- no zapuščaš tovariše in tovarišice, s katerimi sem toliko let delil dobro in slabo. Ko izražam slabo, ne mislim s tem slabe odnose med tovariši, temveč moram reči, da sem se z vsemi vedno odlično razumel. Ob mojem odhodu pa še zlasti želim, da bi kolektiv uresničil vse naloge, ki si jih je zadal pod vodstvom glavnega direktorja tov. Andreja VERBIČA. Kolektivu želim, da vsak dober predlog vedno in na vsakem mestu podpre, in ga složno tudi uresniči! Tovariši in tovarišice, želim vam mnogo uspeha v bodočem delu!« Slavko JAKŠA Tudi naše uredništvo in celoten kolektiv se pridružuje že- Dne 16. in 17. oktobra je 42 članov samoupravnih organov našega podjetja odšlo z avtobusom na izlet. Po vnaprej zastavljenem programu so bili na Veliki planini, v Kamniški Bistrici, letališču Brnik, v muzeju v Begunjah, v Kranjski gori, Vršiču, Bovcu, Kobaridu in Mostu na Soči ter se preko Nove Gorice vračali domov. Zaključek izleta je bil v Sežani, kjer je doseglo razpoloženje svoj višek. Na vsej relaciji je bilo vreme lepo, čeprav je nekje temperatura pad^a tudi pod ničlo. Med potjo na Jesenicah se je pripetila na avtobusu okvara, vendar so bile vse težave s pomočjo našega glavnega direktorja, ki nas je ravnokar dohitel, kmalu odpravljene tako, da so izletniki potovali naprej nemoteno, z drugim avtobusom. ljam, ki si nam jih izrazil kot predvojni komunist, prvoborec ter skromen in dolgoletni vesten delavec. Tov. Jakša, vsi iz srca želimo, da bi s krvjo in delom zasluženi pokoj dolgo užival v krogu svoje družine. Končno ti želimo mnogo zdravja in na svidenje. Glavni urednik Za dobro razpoloženje udeležencev izleta sta poskrbela Zvonko Filipi in Milan Kleva, vendar tudi drugi niso stali ob strani in ni bilo nikomur dolgčas. Udeleženci so se v medsebojnem družabnem življenju še bolj spoznali in tako utrdili enotnost za bodoče reševanje zapletenih samoupravih odločitev. S tem ni trud članov samoupravnih organov poplačan, vendar je le trohica priznanja, ki ga celoten kolektiv priznava izvoljenim predstavnikom. D. R. PROPAGANDNI SLUŽBI PODJETJA SLAVNIK IN DELAMARIS ZDRUŽENI Zaradi čim uspešnejšega dela propagandnih služb ter zaradi skupnih interesov sta se na podlagi posebnega sporazuma med podjetjem Slavnik in našim podjetjem združili obe propagandni službi. Skupna služba ima sedež v prostorih projektivnega biroja ST. STUDIO v Izoli, Pittonijeva št. 2 (bivši Hotel Zora). Skupna propagandna služba bo praviloma sprejemala naročila na podlagi pismenih naročilnic za delo. Naloge, ki izhajajo iz dela enega ali drugega podjetja, bodo opravljali v smislu navodil vodje propagande. Materialni stroški bremenijo podjetje, za katere je naročilo opravljeno. Skupna služba je dolžna opravljati prevzete naloge in delo za obe podjetji enako vestno in nepristransko, tako da se obe stranki pri tem upoštevata enakovredno. Sporazum o združitvi je bil sklenjen za nedoločen čas in velja toliko časa, dokler ga ena od strank ne prekine oziroma do morebitne združitve obeh podjetij. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE MORA: — kot komunikacijsko sredstvo zagotavljati med bralci vsestransko pretakanje informacij od samoupravnih in strokovnovodstvenih organov ter družbeno-političnih organizacij k članom delovne skupnosti in obratno; — kot institucija množičnega obveščanja oblikovati med bralci socialistično javno mnenje, ki se pod vplivom subjektivnih sil v delovni organizaciji oblikuje v zavesti bralcev pri uresničevanju njene poslovne politike; — kot tribuna kolektiva skrbeti za vsestransko izmenjavanje mnenj, stališč in pogledov, spodbujati osebno prizadevnost članov delovne skupnosti, razvijati konstruktivno kritiko in gojiti polemiko ter mobilizirati kolektiv za akcije, katerih uresničevanje vodi h gospodarskim uspehom in k uveljavljanju samoupravnega mehanizma; — kot sredstvo množičnega obveščanja informirati bralce o celotnem dogajanju v delovni organizaciji, jih izobraževati ter združevati v homogeno celoto, da lahko bolj uspešno izpolnjujejo in uresničujejo svoje delovne naloge. DOPISUJTE V »NAŠ GLAS«, da dosežemo navedene cilje. Izlet članov DS uspel OSEBNE V mesecu avgustu je zaradi raznih vzrokov zapustilo podjetje 15 delavcev, od tega 6 žena. ZARADI UPOKOJITVE Iz oddelka predelave rib: Krušvar Amalija Iz skladišča izdelkov: Sanabor Emilija ZARADI SPORAZUMNE RAZ REŠITVE Iz oddelka predelave rib: Bijuklič Josip, Divjanovič Matija, Rojc Marija Iz ribolova: Zubovič Ante Iz splošnega sektorja: Miklošič Marjan Iz finančnega sektorja: Zadel Lea Iz skladišča Zagreb: Hlupič Ivan Iz skladišča transportne embalaže: Prpič Savo SAMOVOLJNO ZAPUSTILI PODJETJE Iz oddelka predelave rib: Horvat Alojz Iz ribolova: Kalšek Marjan Iz sektorja vzdrževanja in energetike: Kuštrin Ivan OBVESTILO! Naprošamo vse tiste, ki nameravajo iz kakršnegakoli vzroka izprazniti sedanje stanovanje, da o tem predhodno obvestijo referenta za družbeni standard našega podjetja. Samo v tem primeru bo komisija lahko vodila evidenco prostih stanovanj in jih na osnovi bodoče prednostne liste prosilcev za stanovanja tudi delila. Vsako drugačno urejanje stanovanjskega vprašanja je podrejeno določenim zakonitim pravnim normam. Prosimo za določen red tudi pri reševanju stanovanjskega problema, ker tudi v tem se odraža splošna discipliniranost zaposlenih v podjetju. Referent za socialno delo in družbeni standard: Edvard Krbavčič Iz ribarnice Ljubljana: Škufca Frančiška ZARADI SMRTI Iz oddelka juh: Bembič Nerina V istem razdobju je sklenilo delovno razmerje 11 delavcev, od tega 6 žena. Novosprejeti so bili razporejeni v naslednje oddelke in službe: Oddelek predelave rib: Harambašič Hašim in Kobal Silvo, ki sta se vrnila iz JLA. Ribolov: Jurman Ljubomir in Ražman Edi Sektor vzdrževanja in energetike: Jerman Boris Finančni sektor: Marušič Ana Pripravniki — po raznih službah. Gregorič Marija, Ziherl Dimica, Starc Nevenka in Jurcola Vera — dosedanji štipendisti, in Juriševič Dragica. V mesecu septembru je zapustilo podjetje 15 delavcev, od tega 8 žena. ZARADI UPOKOJITVE: Iz skladišča izdelkov: Gačnik Zdenka, Suša Pavel Iz oddelka hranil v prahu: Kušar Jožefa ZARADI SPORAZUMNE RAZ REŠITVE: Iz oddelka predelave rib: Maleševič Dragica, Cmac Marija, Mikolj Albina, Koren Marjan Iz skladišča izdelkov: Jelenič Lina Iz splošnega sektorja (Počitniški dom Lepena): Rupnik Lidija ZARADI ODHODA V JLA Iz ribolova: Kramar Dušan, Medica Milan Iz laboratorija Argo: Krajnc Franc SAMOVOLJNO ZAPUSTILI PODJETJE Iz oddelka predelave rib: Majcenovič Marjan ZARADI SMRTI: Iz tehničnega sektorja: Marc inž. Jože ZARADI NADALJNJEGA ŠOLANJA Jurcola Vera (pripravnik v fakturnem oddelku) V mesecu septembru pa je sklenilo delovno razmerje 14 delavcev, od tega 2 ženi. Novosprejeti so bili razporejeni v naslednje oddelke in službe: Ribolov: Pečar Jože-Albin, Sirotič Zorko Sektor vzdrževanja in energetike: Skočaj Jože in Lukin Tonči (dosedanja vajenca) Finančni sektor: Vončina Miro Splošni sektor: Krbavčič Edvard Komerciala: Maroševič Ivica, Kopaj tič Bo-gumil (trgovski potnik), Ostoj-čič Mato in Babič Nenad (skladišče Zagreb) Transport: Krivec Anton Pripravniki — po raznih službah: Strehovec Franc in Brljavec Marjetica (dosedanja štipendista) ter Alessio Renato. S. P. POGOVOR — Veste, moj mož je profesor. — O, potem je pa gotovo grozno pozabljiv in raztresen! — Ne bi rekla, gospa, zdaj že nekaj dni ne hodi več spat k tisti stranki, s katero smo lani zamenjali stanovanje. KDOR ZNA Kupec: »Če je ta obleka volnena, zakaj pa je potem na listku zapisano, da je iz bombaža?« Prodajalec: »Zato, da so molji v zmoti!« V KAVARNI Gost: »Prosim, prinesite mi tisto, kar pije gospod pri, oknu." Natakar: »Prosim, lahko poskusim, vendar ne verjamem, da mi bo dovolil vzeti pijačo.« »NAS GLAS« izdala kolektiv Kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. — List urejuje uredniški odbor skladno z 229. členom statuta kombinata Delamaris — Glavni in odgovorni urednik Davorin RESCIC. — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk Koper. List dobijo člani kolektiva brezplačno. PRIHODNJA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASILA BO IZŠLA PRED DNEVOM REBUBLIKE, ZATO PROSIMO ZA PISMENE PRISPEVKE DO 14. NOVEMBRA 1970.