Naie Solstvo in prosveta STROSSMAYERJEVA PROSLAVA MARIBORSKEGA UČITELJIŠČA Čital sem, da priredi mariborsko učiteljišče — moško in žensko — skupno proslavo rojstnega dne največjega Jugoslovana J. JStrossmayerja v nedeljo ob 16. uri v veliki dvorani Narodnega doma. »Ej, ti mladi ljudje si pa precej upajo,« sem si mislil. »Patriotična prireditev, pa v nedeljo popoldne, ko hiti vse iz mesta, ali pa dremlje doma! Pa še v veliki dvorani Narodnega doma, kamor gre lahko 700 do 800 ljudi! Podjetnost in samozavest sta prav lepi lastnosti, ki sicer dičita sedanjo mladino bolj kakor sta dičili katerokoli pred njo. A tudi previdnost je lepa čednost. Pa ne samo lepa, tcmveč tudi koristna zlasti v sedanjih časih, ko se človek lahko nepričakovano zaleti, da ga še dolgo potem boli glava.« Take in podobne misli so mi rojile po glavi, ko sem se napotil, da grem gledat korajžo in delo naših bodočih tovarišic in tovarišev, in pa, da izpolnim v tisti moreči praznini velike dvorane Narodnega doma, med prireditvijo vsaj en prostor. Pa sem se prav pošteno urezal, hvala Bogu! Dvorana dobro zasedena s starši, profesorji, učiteljstvom in drugimi, ki se zanimajo za razvoj, napredek in delo naše mladine. Galcrija pa polna živahne srednješolske mladine vseh mariborskih zavodov. Nehote opaziš razveseljivo dejstvo. da vlada med dijaštvom vseh zavodov ne'ka prijetna vzajemnost, ne pa kake kaste, kakor so vladale nekdaj več ali manj med nami, in katerih ostanke bi najbrže še danes lahko našel v tem ali onem našem mestu, katero ima več srednješolskih učnih zavodov. Pa so začeli izvajati program: predavanje o Strossmayerju, deklamacija, moški zbor, go sli solo s klavirjem, žens'ki dvospev s klavirjem, moški oktet, bariton solo, ženski zbor in za zaključek mešan zbor. Nisem poklican y to, da bi pisal kritiko z ozirom na umetniško stališče izbranega in izvajanega programa. To naj store drugi, ako jih veseli. Poudariti pa je treba, da je program obsegal sikoro izključno našo domačo pesem: slovensko, hrvaško in srbsko, ki vsaka po svoje učinkuje in ti seže mnogo bolj v srce, kakor pa mnoge novodobne. Ves, sicer dokaj obširni program, se je izvajal s sigurnim in discipliniranim nastopom prav gladko in prijetno, kar je napravilo na poslušalce posebno dober utis in so bili izvajalci deležni obilo odobravanja s strani starejšega občinstva, posebno pa še od številne mladine. Naši mladi tovariši in tovarišice so se tudi izognili hibi, za katero boleha danes večina takih in podobnih prireditev, namreč, da niso bili s svojim programom predolgi. V pičlih dveh urah je bila proslava končana. In tako je tudi prav. Za konec pa še nekaj! Vsa prireditev je podala lep dokaz, da se naš naraščaj udejstvuje tudi na drugem polju, ki zahteva truda, dela in časa, ne pa samo v sportu, kakor se navadno splošno misli. Za tako udejstvovanje pa je potreben pred vsem idealizem. In ravno pri tej prireditvi je bilo jasno videti, da jc med našim naraščajem še prav mnogo dobre volje in pravega idealizma. In obojega krvavo potrebuje poznejši učitelj(ica). Naj bi ji tega idealizma in dobre volje do dela ne okrnila ne šola in ne življenje s svojimi težkimi prilikami! Zakaj škoda bi bilo teh mladih tako lepo usmerjenih življenj, če bi bila po razmerah strta in varana in bi nekoč pozneje niti ne mogla izvajati svojega poklica s tistim idealizmom, s katerim se sedaj pripravlja za vstop v življenje. SLAVNOSTNA OTVORITEV CENTRALNEGA ŠOLSKEGA ZOBNEGA AMBULATORIJA V LJUBLJANI. V torek dne 14. t. m. je bil v slavnostni seji, ki se je vršila v posvetovalnici hranilnice dravske banovine, po predsedniku senatorju dr. Ravnikarju otvorjen Centralni šolski zobni ambulatorij v Ljubljani. Predsednik je pozdravil uvodoma gosp. insp. dr. Mayerja kot zastopnika bana, načelnika prosv. odd. Jos. Mazija, zastopnika mestne občine, mestnega fizika dr. Rusa, navzoče narodne dame, zastopnike raznih korporacij in ustanov ter šol. Poudaril je pomen in važnost dela društva, ki je s svojo žilavostjo in vztrajnostjo uspelo tako daleč, da otvarja po 9 mesečnem*obstoju l. šolski zobni ambulatorij. Društveni tajnik dr. J. Tavčar je podal poročilo, kako skrbe za nego zob in zdravja drugod, posebno v Franciji, v Kanadi in na Japonskem. Opisal je delo društva in njegovo prizadevanje. S pomočjo banovine, mestne občine in raznih dobrotnikov je omogočeno. da se otvori zobni ambulatorij. Društvo bo izdalo in založilo posebno knjižico. ki se bo prodajala po vsej banovini — posebno po šolah. Ako bo knjižica razprodana, bo to velik pomoček za nadaljnji razvoj ustanove. S pomočjo učiteljstva in drugih prijateljev otrok bo ustanova po danih možnostih razširila svoj delokrog po vsej banovini. Po seji so si gostje ogledali prostore novega Centralnega zobnega šol. ambulatorija v Gledališki ulici, ki je začel obratovati 15.t.m.  O lepi in za zdravje šolske dece važni ustanovi bomo še izpregovorili. ZANIMIV RODITELJSKI SESTANEK. Na povabilo g. direktorja II. drž. realne gimnazije v Ljubljani so se zbrali pretekli teden starši učencev I. b razreda v risalnici imenovanega zavoda. Udeležba je bila prav lepa. Navzoč je bil g. ravnatelj Pavlič, g. razrednik profesor Trošt in še drugi gg. profesorji. G. direktor je starše in njih zastopnike v izbranih besedah prav iskreno pozdravil, nato pa je podal daljši ekspose o razmerah na zavodu in še o marsičem drugem. Najprej je g. direktor omenjal, da je profesorski zbor upošteval neurejene razmere v 1. semestru in so bili zato odpuščeni le 4 dijaki, mnogim drugim slabo ocenjenim se je dala prilika, da popravijo v II. semestru, kar je bilo zanemarjenega. Šola ima 16 učnih sob in 23 razredov, zato morajo nekateri nižji razredi obiskovati šolo popoldne. G. ravnatelj je opozoril, da so skupne šolske službe božje obvezne. Vrši naj se skupna kontrola staršev in šole, da ne bodo dijaki pod krinko udeležbe pri maši pohajali drugam. Tudi naj učenci nc hodijo k službi božji prepozno. Izmed društev, ki so dovoljena in na zavodu vpeljana, je g. direktor omenil: Podmladek rdečega križa, Jadransko stražo, Ferijalni savez in Prirodo. Toplo je priporočal vstop v sokolske vrstc, ki pa naj ne bo prisiljen, zakaj prisiljena ljubezen — je dejal g. direktor — ni veliko vredna in še.manj dolgotrajna. Glede izletov je izrazil g. favnafefj mrienje, naj ne bodo zvezani s prevelikimi stroški, da se jih lahko udeleži čimveč dijakov. Priporočal je staršem, naj ne puščajo dijakov v kino im k predstavam, neprimernim za mladostna leta. V šolo naj dijaki ne nosijo 9 seboj denarja in drugih dragocenosti, ker tatvine, vzlic izredni pozornosti niso izkljuečne. Ni potreba, da imajo vsi dijaki knjige nainovejšo izdaje. Tudi učne knjige starih izdaj so dobre, da so le potrjene od pristojne oblasti. Grdo je, da se v slucaju kake nepravilnosti ne obrnejo starši na pravi naslov. Vse naj se vrši instanpnim. potom. Torej najprej k predmetnemu profesorju, nato k razredniku in končno k ravnatelju, kjer bo dobil brezpogojno vsak pravico. Mnogi dijaki brez ^pdtfebe izttštajajo od pouka. To je tudi važen vzrok neuspehov. Starši pa tudi drugi naj ne izd&jajo lahkomišljeno potrdil 6 »bolezni«. G. ravnatelj je havedel slueaj, kako je bil nekega dne dijak višjega razreda za v šolo bolan, zvečer pa ga je sam videl na plesni zabavi. G. ravnatelj je navedel, kako sc mnogokrat krivično jemlje ugled profesorjem in je vabil starše, naj večkrat pridejo v šolo, kjer so gg. profesorji rade volje v določenih urah, po rriožnosti pa tudi v odmorih, na razpolago. Ptosil pa je, da starši ne iščejo stikov z učnimi osebami doma ali drugod, ampak samo in edino v šoli. Na koncu zelo zanimivega roditeljskega šfestanka so se starši g. ravnatclju, g. razredniku in vsem gg. profesorjem srčno zahvaljevali za trud in blagohotna pojasnila in so prosili, naj bi ta važni roditeljski sestanek ne bil v letošnjem šolskem letu zadnji. ¦ vo;::