Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Ptuj, petek, 28. februarja 2014 letnik LXVII • št. 17 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- Štajerski Kronika Ptuj • Dražba in Johova beseda sta šli k vragu O Stran 24 Spodnje Podravje ČS Rogoznica • Zahtevajo osnovne informacije o projektu Majšperk • V boj za ravnateljski stolček 10 kandidatov O Stran 9 RADIOPTUJ 89,8 »98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Slovenija • Nova finančna luknja na šolskem ministrstvu Skoraj 11 milijonov za šolstvo Sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Aljuš Pertinač je povedal, da je prvi obrok poplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij za proračunske porabnike, ki spadajo pod resor šolskega ministrstva, ocenjen na dobrih 25 milijonov evrov. Tisti javni zavodi, ki izplačila niso bili sposobni izvesti z lastnim denarjem, so za dodatna sredstva zaprosili ministrstvo. Po Pertinačevih besedah je skupni znesek za dodatna sredstva znašal slabih 21 milijonov evrov. Po skrbnem in temeljitem pregledu vlog je ministrstvo za vse javne zavode odobrilo približno polovico omenjenega zneska, in sicer 10,7 milijona evrov. Po kriterijih ocenjevanja bo dodatna sredstva prejelo 383 slovenskih osnovnih šol, glasbenih šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Sredstva bo prejelo tudi 19 srednjih šol, dva dijaška domova in trije raziskovalni zavodi. Zaradi odprave prvega obroka tretje četrtine plačnih nesorazmerij, ta mora biti po zakonu izplačan najpozneje danes, se lahko zgodi, da bi lahko na šolskem ministrstvu zaradi tega konec leta zmanjkalo denarja za plače. MZ Država denarja nima, občine do grla v težavah Spodnje Podravje • Občine Gorišnica, Markovci in Ptuj so jeseni začele obsežno gradnjo kanalizacijskega sistema, ovrednoteno na 13 milijonov evrov. Skoraj devet milijonov evrov naj bi zagotovili država in EU, a denarja ni, prav tako pa še vedno ni podpisana niti pogodba o financiranju. O Stran 3 Vseeno je, ali je kurent ali korant - tržiti ga ne znamo! Spodnje Podravje • V času kurentovanja se vsako leto sprašujemo, ali je za naš osrednji lik pravilno poimenovanje kurent ali korant. Bolj kot nad samim poimenovanjem pa bi se verjetno morali zamisliti nad (ne)uspešnostjo trženja pustnih prireditev, saj po zbranih podatkih obisk turistov nikakor ni na zavidljivi ravni. O Stran 4 do 7 2 Štajerski Aktualno petek • 28. februarja 2014 Zetale • Tudi njih je država speljala na led Butolen bi lahko napisal roman Medtem ko poročamo, da bi se po najbolj pesimističnem scenariju lahko zgodilo, da se bodo občine Ptuj, Markovci in Gorišnica morale pod nosom obrisati za večmilijonski sofinancerski delež države in EU za gradnjo kanalizacije, pa je bila občina Žetale v podobni situaciji točno deset let nazaj. Takrat je država Žetale opeharila za finančni vložek, ki jim ga je obljubila za gradnjo vodovodnega sistema. »Projekt izgradnje vodovoda Zahodne Haloze sega v čas mojega poslanskega mandata. Že pred odhodom v parlament sem se odločil, da se ne bom vključeval v brezplodne, večinoma ideološke razprave, temveč bom vso energijo vložil v pripravo in izvedbo konkretnih projektov v volilnem okraju in volilni enoti. Organiziral sem številne obiske ministrov in državnih sekretarjev na terenu ter usklajevanja z župani. Osrednja projekta sta bila izgradnja osnovnih šol in vodovodnega omrežja. Gradnja šol in vrtcev je stekla. O zapletih z gradnjo vodovoda pa bi lahko napisal roman ...« je pripoved o izgubljenem denarju izpred desetih let pričel župan Anton Butolen in nadaljeval: »Za gradnjo vodovodnega sistema sem po občinah poizvedel, kakšne so potrebe. Skupaj z ZRS Bistra Ptuj ter občinami Majšperk, Videm, Pod-lehnik in Žetale smo pripravili program ter ga finančno ocenili. Potem sem začel iskati način, kako projekt spraviti v državne načrte in državni proračun. Razpisov, kot jih poznamo danes, takrat še ni bilo. Za amandma, ki sem ga vložil na rebalans proračuna za leto 2004, mi je uspelo zagotoviti podporo vlade. Težje je bilo dobiti podporo poslancev, ker amandmaja niso podpirali tudi nekateri koalicijski poslanci, so pa ga nekateri opozicijski. Amandma je bil sprejet in v državnem proračunu za leto 2004 je bilo zagotovljenih 320 milijonov tolarjev za prvo fazo gradnje vodovoda. Za drugo fazo je bila obljuba, da se bo projekt logično nadaljeval, za ta namen se bodo zagotovila sredstva v proračunih naslednjih let.« Skrbnik projekta je bilo Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Vodni sklad, od lokalnih skupnosti pa občina Žetale. »Takratni minister je zelo hitro sklical operativni sestanek z župani občin in vodstvom Vodnega sklada. Težave so nastopile takoj. Birokracija je najprej zahtevala izdelavo Državnega lokacijskega načrta, kar je bil nesmisel, saj so občine za posamezne projekte že imele gradbena dovoljenja. V občini Podlehnik se je investicija celo že izvajala. V primežu birokratskih ovir je čas hitro tekel, leto 2004 se je izteklo. Ker je bil denar prenesen na Vodni sklad, naj ne bi bila investicija vprašljiva. Oktobra so bile volitve, oblast se je zamenjala in birokratskim oviram so se pridružile še politične. Ne vem oziroma niti ni smisel- Ormož • Zdravstveni dom Ormož »Če vam povem, koliko otrok, obolelih zaradi epidemij, sprejmemo na dan, mi ne boste verjeli. Tja od 70 pa do 100,« je povedal pedi-ater Kolarič in še dodal, da gre za obolenja z različnimi virusi, med katerimi najbolj izstopa respiratorni sincicij-ski virus (virus RSV), ki se kaže v hudih napadih kašlja, visokih temperaturah in težavah z dihanjem, kar je še posebno nevarno za mlajše otroke. Kot je še povedal pe-diater Kolarič, je veliko otrok napotenih tudi v bolnišnico. Zato svetuje, da se ob hudih napadih kašlja in težavah z dihanjem pri mlajših nemudoma obrnete na zdravniško pomoč. Poleg prepolnih ča- kalnic pa je po Kolaričevih besedah skrb vzbujajoče tudi to, da se veliko pacientov, ki pridejo v zdravstveni dom zaradi drugih težav, tam okuži z virusnimi obolenji. Kolarič Popolna prepoved obiskov v UKC Ljubljana Zaradi povečanega števila okužb dihal in epidemij gripe so predvidoma do četrtka v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana popolnoma prepovedani obiski. Za kritično bolne in tiste, pri katerih je prisotnost svojca zelo zaželena, pa bo veljal režim s posebnimi dovolilnicami zdravnika. Minuli četrtek so prepovedali obiske tudi na Oddelku za pljučne bolezni UKC Maribor. Medtem pa za druge oddelke v UKC Maribor še vedno velja omejitev obiskov, in sicer ena zdrava odrasla oseba na pacienta na dan. »Ne vem točno, kako v občinah Ptuj, Markovci in Gorišnica poteka investicija. Verjetno drugače, kot je takrat pri nas, ker smo medtem postali člani EU in se je spremenila tudi zakonodaja. Upam samo, da končni rezultat ne bo isti in da bodo za razliko od nas denar zares prejeli,« aktualno dogajanje pri investiciji Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja komentira župan občine Žetale Anton Butolen. Sam se je s podobno izkušnjo, s katero se sedaj soočajo tri spodnjepodravske občine, srečal pred desetimi leti. Foto: Črtomir Goznik Zupan Anton Butolen: »Dejstvo je, da smo ostali brez denarja, ki je bil načrtovan v državnem proračunu. Še vedno ne vem, ali je bila za to kriva birokratska zaplankanost ali politični revanšizem. Najbrž oboje.« no razglabljati, kdo je projekt začel blokirati. Vsekakor je bilo nekaterim v interesu, da se projekt, ki je bil v prvi vrsti delo bivšega poslanca, ne izvede. Seveda tega neposredno ni nihče povedal. Ko sem to spoznal, sem predlagal, da skrbništvo nad projektom v imenu lokalne skupnosti prevzame druga občina, katere župan je bil za takratno oblast spreje- mljivejši. Skrbništvo je prevzela občina Videm. Župan Friderik Bračič je skupaj z občinsko upravo in županjo občine Majšperk Darinko Fakin vložil ogromno truda, da je projekt vendarle stekel. Sam sem seveda še naprej sodeloval. Seveda čas ni bil naš zaveznik. Občina Podlehnik je izpadla iz projekta, ker je vodovod zgradila že v letu 2004. Denarja niso dobili. Mi smo začeli prvo fazo graditi 2004. Tega leta smo se prijavili na razpis Phare in pridobili nekaj čez 400.000 evrov. Iz prijave na razpis je bilo sicer načrtovanih okrog 800.000 evrov. Glede na pogoje na razpisu Phare se je investicija morala začeti v letu 2004 in končati do 1. maja 2005. Ker se je zadeva na MOP nerazumno vlekla in ker denarja MOP ni bilo, sta nam preostali dve možnosti. Ali izvajanje projekta Uvodnik prekiniti, plačati izvajalcem vse opravljeno delo, vrniti Pharova sredstva ter pustiti projekt nedokončan. Seveda v tem primeru nismo imeli denarja, da bi že opravljeno delo sploh plačali. Druga možnost je bila vzeti kredit in projekt dokončati. Odločili smo se za drugo pot. Kredit še vedno odplačujemo. Zadolževanje je občino pri načrtovanju in izvajanju drugih projektov zelo omejilo, predvsem pri pridobivanju sredstev na razpisih v obdobju 2007-2013. Resnično upam, da se v občinah Ptuj, Markovci in Gorišnica naša zgodba ne bo ponovila. Naj dodam, da je po vseh zapletih projekt Vodooskrba zahodnih Haloz vendarle stekel, vendar je občina Žetale iz tega naslova lahko izvedla le drugo fazo projekta.« Mojca Zemljarič Skrb vzbujajoče stanje zaradi izbruha epidemij »Vse je polno bolnikov, tako odraslih kot otrok. Imamo tako polno, da pacienti stojijo vse do sprejemnega okenca. Gneča je vsepovsod,« je o skrb vzbujajočem stanju zaradi izbruha epidemij v ormoškem zdravstvenem domu dejal pediater in strokovni vodja v ZD Ormož Dušan Kolarič. je v pogovoru za Štajerski tednik še dejal, da upa, da se bo zdaj v času počitnic, ko otroci ne bodo toliko skupaj, stanje malce umirilo. Monika Levanič Državna sramota brez primere Ne zamerite mi tisti, ki ste bili kadar koli žrtev naravne nesreče, ampak zdi se, da naravne nesreče udarijo le vsake toliko, čeprav jih tudi takrat ne bi bilo treba, država pa nas tepe praktično vse leto. Teoretična razlika med primerjanim naj bi bila sicer velika, saj na naravne nesreče nimamo vpliva, na politiko pa (vsaj uradno). A vse bolj je videti, da ni moč spremeniti prav veliko, čeprav je 90 ljudi v parlamentu izvoljenih od ljudi, za ljudi, pa v praksi žal ni tako. Morda imajo stoli, na katerih sedijo, takšno posebno moč, da ko nanje sedejo, pozabijo, zakaj in kako so do njih pravzaprav prišli. Od trenutka, ko prestopijo prag parlamenta, mislijo samo nase in svoje koristi. Nova ideja za dodatno obremenitev naših že tako sramotno nizkih prihodkov je nepremičninski davek. V teh dneh na slovenske domove prihajajo informativni izračuni nepremičninskega davka polni napak, in nejasnosti, in daje ogorčenje še večje, izračuni prihajajo na tudi imena ljudi, ki so mrtvi že več desetletij. Da gre za sramoto brez primere, se strinja velika večina ljudi, še bolj žalostno pa je dejstvo, da delavci javne uprave, kijih plačujemo vsi, niso bili sposobni voditi in urejati tovrstnih evidenc. Vrste na Gursu so dolge, kdor zna, lahko evidence prek spleta uredi kar sam. Pred dnevi je bilo slišati, da mladi prostovoljci pri tem pomagajo starejšim. Priznati je treba, daje medgeneracijsko sodelovanje pohvale vredno ter da gre za zelo lepo gesto, nisem pa prepričana, ali je to pravi način, da se s prostovoljnim delom popravlja napake tistih, ki so plačani za to, da urejajo tovrstne zadeve. Ti se, namesto da bi iskali rešitve, kako v najkrajšem možnem času popraviti nastalo škodo, sprašujejo le, kdo je kriv za nastali kaos in kaj se bo zgodilo, če podatki ne bodo popravljeni do roka. Konkretnih rešitev, kot smo že vajeni, še ne bomo kmalu deležni. Patricija Kovačec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: CG petek • 28. februarja 2014 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Pri gradnji kanalizacije devetmilijonska finančna luknja Država denarja nima, občine do grla v težavah Občine Ptuj, Markovci in Gorišnica so lani jeseni začele obsežno in finančno precej zahtevno gradnjo kanalizacijskega sistema. Projekt, ki se uradno imenuje Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja, je ovrednoten na dobrih 13 milijonov evrov. Po zagotovilu vseh treh občin so bile izvajalcem gradnje vse situacije izplačane. Nobena izmed občin doslej za pokrivanje stroškov gradnje ni najela kredita. A dolgo časa več tako ne bo šlo. Kot so občine pojasnile v skupni izjavi, bo za nadaljevanje gradnje v prihodnje najbrž potreben najem premostitvenih kreditov. Fotografija je iz Male vasi v občini Gorišnica. Celoten projekt Odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju Ptujskega polja je ovrednoten na dobrih 13 milijonov evrov, vključno z DDV. Predvideni prispevek iz Kohe-zijskega sklada EU in proračuna RS (MKO), ki je trenutno še zelo vprašljiv, znaša dobrih 8,8 milijona evrov, brez DDV. Po najbolj črnem scenariju se lahko zgodi, da občine tega denarja ne bi prejele. Občini Markovci in Gorišnica bi ostali brez 4,7 milijona evrov, MO Ptuj pa brez 4,1 milijona evrov. Oba zneska sta brez DDV. Kot lasten vir vse tri občine že tako ali tako v skladu z odločbo zagotavljajo 4,2 milijona evrov (z DDV). Od tega približno polovičen znesek skupaj občini Markovci in Gorišnica, drugo polovico zneska pa MO Ptuj. Zanimivo pa je tudi, da se je pri projektu gradnje kanalizacije na Ptujskem zatikalo že pred leti. Takrat je vodilni izvajalec del (CPM) končal v stečaju, posledično so se v hudih škripcih znašli podizvajalci. Prva faza gradnje kanalizacije je med drugim pod vodo »potopila« Nizke gradnje Ptuj. O poslih, ki so se sklepali pri prvi fazi gradnje kanalizacije, še do danes marsikatero vprašanje ni dobilo jasnega odgovora. Foto: MZ 85 odstotkov vrednosti naložbe naj bi se pokrilo z državnimi in evropskimi sredstvi. Tako je določeno v odločbi o sofinanciranju. 100-odstotno zagotovilo, da bodo občine ta denar zares prejele, je pogodba, ki do sedaj še ni bila podpisana. Nihče izmed akterjev, vključenih v celotno zgodbo, v tem hipu ne zna niti pojasniti, kdaj bi le-ta sploh lahko bila podpisana. Na Ministrstvu za finance (MF) so pojasnili, da bodo zeleno luč za podpis pogodbe dali tisti hip, ko bodo imeli za financiranje projekta zagotovljena sredstva. Ker sredstev ni in ker sploh ne znajo napovedati, kdaj oz. če sploh bodo, ostaja z njihove strani za ta projekt za zdaj prižgana rdeča luč. Kot je moč sklepati iz odgovora finančnega ministrstva, je bil projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja v shemo financiranja z evropskimi in nacionalnimi viri umeščen kot tako imenovan dodatni projekt. »Dejstvo je, da sta organ upravljanja in posredniško telo na podlagi sklepa vlade z vidika črpanja evropskih kohezijskih sredstev v preteklih obdobjih za finančno perspektivo 2007-2013 izdala odločbe o dodelitvi sredstev oziroma sofinancerskih pogodb v vrednosti, ki presega višino kohezijskih sredstev, ki jih je odobrila Evropska unija za celotno obdobje finančne perspektive. Določene večje odobritve dodelitve sredstev so v teh postopkih običajne, saj se med izvajanjem projektov lahko zgodi, da se od posameznega projekta odstopi, da je posamezen projekt izpeljan v nižjem znesku od načrtovanega ali da vsi načrtovani stroški posameznega projekta niso upravičeni do financiranja s kohezijskimi sredstvi,« pojasnjujejo na MF. Država finančno čisto »suha« Država je sofinancerski denar obljubila z odločbo. Kaj se zgodi, če obljuba (z odločbo vred) pade v vodo? »Vsi stroški, ki se ne pokrijejo iz evropskih kohezijskih sredstev, a so bili odobreni, se morajo kriti v breme nacionalnih virov državnega proračuna. Glede na to, da je znesek odobrene porabe iz naslova kohezijskih sredstev že precej višji od višine sredstev, ki jih je Sloveniji priznala Evropska unija, MF ne more prevzeti odgovornosti za dodatne odobritve novih projektov, saj bi to pomenilo, da se prevzame tveganje, da bo te projekte treba kriti iz nacionalnih virov državnega proračuna. V zaostrenih javnofinančnih pogojih in v času konsolidacije javnih financ si teh dodatnih odhodkov iz naslova nacionalnih virov ni mogoče privoščiti.« Povedano poenostavljeno: država v tem hipu za financiranje spodnjepodravskega projekta nima na razpolago niti evropskega niti državnega (lastnega) denarja. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), ki je pri dotičnem projektu v vlogi posredniškega telesa, zagotavljajo, da v reševanje problematike usmerjajo vse moči. »V okviru našega organa izvajamo vse aktivnosti, ki so potrebne za sklenitev pogodb.« Na vprašanje, zakaj so se tri ptujske občine znašle v zapletenem finančnem golažu, pa na MKO odgovarjajo: »Na dolgotrajnost postopka vpliva predvsem zaključek leta 2013 in s tem povezane aktivnosti pri zagotavljanju (prerazpo-rejanju) finančnih sredstev. Poudarjamo, da MKO predmetno problematiko rešuje že dlje časa. V sodelovanju z MF in MGRT si prizadevamo za zagotovitev dodatnih sred- stev v slovenskem proračunu, ki bi jih bilo mogoče porabiti za sofinanciranje projektov z že izdanimi odločbami o odobritvi sredstev pomoči.« Odgovor na vprašanje, kdaj bo imela država za spodnjepo-dravsko kanalizacijo denar na razpolago, ostaja neodgovor-jeno. »Žal vam konkretnega datuma ne moremo povedati. Če bo RS v svojem proračunu za sofinanciranje projektov z že izdanimi odločbami o odobritvi sredstev pomoči uspela zagotoviti dodatna sredstva, bodo pogodbe za sofinanciranje projektov podpisane v najkrajšem možnem času.« Protislovni odgovori o nadaljevanju gradnje Kaj na nastalo situacijo pravijo občine, ki so oktobra lani na terenu zagnale gradnjo? »Menimo, da država ne more samovoljno nižati zneskov, ki jih je sama potrdila z odločbo o dodelitvi sredstev. Če se bo odločila za spremembe sofinanciranja, se bomo morale občine temu prilagoditi z manjšim obsegom izvedenih gradbenih del. Nadaljnje možnosti vidimo v spremembi roka dokončanja projekta (podaljšanje dobe izvedbe in s tem prenos financiranja v naslednje leto). Zaustavitev del bi bila za zdaj nesmiselna, bo pa vsekakor potreben dogovor med državo, občinami in izvajalci glede nadaljevanja del (dinamika izvedbe oz. zmanjšanje obsega del). Če financiranja države še nekaj časa ne bo, bomo temu prilagodili dinamiko izvajanja. Upamo, da ne bo potrebna zaustavitev del, vsekakor bomo vse nadaljnje odločitve sprejemali skupaj z navodili iz države in v dogovoru z izvajalci del,« so odgovorili iz občine Gorišnica. Odgovor, ki so nam ga posredovali iz Gorišnice, naj bi veljal v imenu vseh treh občin udeleženk v projektu, čeprav pod odgovor ni nihče podpisan. Medtem ko vse tri občine v »skupnem odgovoru« zatrjujejo, da bi bila zaustavitev del za zdaj nesmiselna, pa prvi mož ptujske občine Štefan Čelan odločno pove: »Vsa dela, ki trenutno potekajo, financiramo iz tistega dela sredstev, ki ga moramo sami zagotoviti po izdanih odločbah. Ko bo teh sredstev zmanjkalo, bomo občine prisiljene zaustaviti investicije.« Čelan ne izključuje sodnih postopkov Vsa do sedaj opravljena gradbena dela so občine financirale iz lastnih proračunov. Za dela na svojem območju je vsaka občina založila lastna sredstva. »Do tega trenutka je bilo to mogoče, saj situacije niso presegle lastnih deležev občin udeleženk,« so v 'skupni izjavi' pojasnile lokalne skupnosti. Direktorica uprave občine Markovci Marinka Bezjak Kolenko je k temu dodala, da je občina Markovci sredstva, ki jih je imela v letošnjem proračunu rezervirana za ta projekt, porabila v celoti. »V proračunu več sredstev za ta namen nimamo. Še vedno upamo in verjamemo, da je država z izdajo odločbe o sofinanciranju mislila resno,« je dejala Kolenkova. Župan MO Ptuj Štefan Če-lan je zaradi nastale situacije nejevoljen: »Če sredstev ne bo, si ne znam predstavljati, katera občina bi bila sposobna prevzeti tovrstne finančne obremenitve. Prav gotovo ne bomo ravnodušno sprejemali takšnih odločitev države. Gre za popolnoma neresen odnos, saj so od nas zahtevali pisna zagotovila, da bomo na podlagi odločb izvedli vsa predpisana dela v dogovorjenem roku. Država se bo težko izognila sodnim postopkom, če bo na ta način poskušala ovirati izvedbo projektov.« Mojca Zemljarič Občine so z gradnjo na terenu pohitele, ker jih je v to prisilila časovna stiska zaradi dinamike financiranja naložbe s sredstvi EU. Celoten kanalizacijski sistem bi v skladu z vsemi dosedanjimi načrti moral biti uporabi predan najkasneje junija 2015, s tem da mora pred tem prestati šestmesečno fazo poskusnega delovanja. To pomeni, da bi gradbena dela morala biti končana do konca tega leta. V obdobju polletnega poskusnega delovanja se potem na sistemu odpravljajo samo še morebitne napake ali pomanjkljivosti. Na fotografiji je gradnja čistilne naprave na Forminu. Foto: MZ 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 28. februarja 2014 Spodnje Podravje • Vse o korantih, kurentih in Kurentovanju Vseeno je, ali je kurent ali korant -tržiti ga ne znamo! V času kurentovanja se vsako leto sprašujemo, ali je za naš osrednji pustni lik pravilno poimenovanje kurent ali korant. Morda je bil kurent v določenem obdobju sinonim za nosilce v urbanih središčih, izraz korant pa za tiste iz vaških okolij. Ne gre pa pozabiti, da so v uporabi še številni drugi izrazi, pravi Aleš Gačnik, predstojnik katedre za kulturni turizem in kulturno dediščino na fakulteti za turistične študije Turistica. Ne glede na poimenovanje pa zbrani podatki o turističnem obisku kažejo, da koranta ali kurenta ne znamo dovolj dobro tržiti. »Kdo ali kaj je sploh kurent? Ali gre za literarnega junaka, za Miklavževega spremljevalca, za slamnato figuro, za sinonim za masko ali tudi za pust, za priimek, za tradicionalni pustni lik s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric? V primeru slednjega je dilema kurent ali korant bolj lokalno-terminološke kot vsebinske narave, saj oba izraza označujeta masko, ki je ista po videzu, po svojem mitološkem izročilu in po načinu komuniciranja v današnjem času,« dodaja Gačnik. V mestih kurent, na vaseh korant? »Morda je bil kurent v določenem obdobju sinonim za nosilce v urbanih središčih, izraz korant pa za nosilce iz vaških okolij. Ne smemo pa pozabiti, da so v uporabi še ti izrazi: ku-rant, korent, hora in še kakšen bi se našel. No, jezikoslovci so že pred več kot šestdesetimi leti zapisali, da o etimologiji imena kurent še ni mogoče izreči dokončnega mnenja, in Danes preko 2000 kurentov v 34 društvih Na območju Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in na obronkih Slovenskih goric najdemo številne še živeče pustne like. Največ jih je na Ptujskem polju, ki ga imenujemo kar klasično šemsko ozemlje Slovenije, je povedal Andrej Brence. Najbolj znani pustni lik je kurent, zanimive pa so tudi druge maske, kot so orači, rusa, picek, kokot, medved, hudič, ded in baba, ploharji, vile in drugi. Korant, kakršnega poznamo danes, je le delno ostanek ljudskega izročila. V veliki meri sta ga oblikovala folklorizem in vsakoletno ptujsko Kurentovanje. Pustni liki s Ptujskega polja so bili prvič širši javnosti prvič predstavljeni avgusta 1939. Korante, orače in ruso sta na Festival narodnih običajev v Mariboru pripeljala France Marolt in Fran Žižek. Sicer pa ožja koran-tova domovina obsega devet vasi na levem bregu Drave: Markovce, Zabovce, Novo vas, Bukovce, Stojnce, Sobetin-ce, Strelce, Prvence in Borovce. Korante so sprejele tudi obrobne vasi: Spuhlja, Podvinci, Dornava, Mezgovci, Mo-škanjci, Zagojiči, Muretinci, srečamo pa ga tudi v Halozah in Slovenskih goricah, onkraj Drave pa v Pobrežju. Danes naj bi kurentovo ali korantovo opravo nosilo že okrog dva tisoč ljudi, ki so organizirani v okrog 34 društvih kurentov (korantov) na Ptujskem, od tega jih kar 30 sodeluje na prireditvah Kurentovanja. Prvo Kurentovanje na Ptuju je bilo 27. februarja 1960 z obhodom kurentov, ruse, pice-kov, oračev in drugih likov po mestnih ulicah in trgih. Leta 1994 so se prireditve razširile na enajst dni, rodil se je karnevalski šotor. Od leta 1998 pa na Ptuju poteka srečanje tradicionalnih pustnih likov iz Slovenije, ki sem jim pridružujejo tudi tradicionalni pustni liki iz tujine. Začetek organiziranega pustnega dogajanja, kurenti naj bi začeli svoje obhode po svečnici, že nekaj časa spremljajo dogodki, kot so kurentov skok, prva brazda, prvi bič in podobno. Andrej Brence pove, da gre za novodobne dogodke, ki imajo izvor v preteklosti. »Včasih naj bi fantje kakšnih 14 dni pred pustom zvečer rožljali z zvonci ali pokali z biči, s čimer so naznanjali prihod pusta. Maskirali pa so se na pustni ponedeljek, v glavnem pa na pustni torek. Tu je iskati korenine vseh teh modificiranih dogodkov, ki pomenijo uvod v vsakoletno pustno obredje že nekaj časa.« Prvi tovrstni dogodek je bil kurentov skok. Haloški korant - skoraj v vsaki vasi malo drugačen Po besedah poznavalcev sta na območju Haloz avtohtona vsaj dva kurenta, sicer pa so v preteklosti v skoraj vsaki haloški vasi oblikovali svoj demonski lik kurenta, večina se jih je ohranila vse do danes. V naslednjih vrsticah predstavljamo haloška kurenta iz Cirkulan in Lancove vasi. Kapo lancovskega koranta krasijo goveji rogovi, ušesa imajo iz usnja in krzna. Kapa, ki je iz govejega usnja, je prešita z dolgodlako ovčjo kožo. Na naličje je prišit gobčast nos, vrezane so odprtine za oči, nos in usta, iz katerih mu visi jezik iz telečjega usnja. Pod nosom so prišiti zobje iz fižola ter brki iz sirke. Čez kožuh je opasan z verigo, na kateri visi pet kravjih zvoncev, ti so razporejeni po velikosti in zvoku. Na verigo si korant pripenja pisane žepne robčke, ki mu jih poklanjajo vaška dekleta. Obut je v visoke črne usnjene čevlje in zelene volnene nogavice, v roki vihti ježevko - leseno gorjačo, okrog katere je ovita ježeva koža. Lancovski ko-ranti nastopajo pri oračih, na svojih obhodih pa se pogosto združijo v večje skupine in še zmeraj gojijo star običaj obiskovanja hiš v vasi, ko ljudem zaželijo vesel fašenk in dobro letino, veseli so tudi kakšnega poklona gospodarja. »Pravi« haloški korant je skromnejši od pernatega Oprava haloškega koranta je skromnejša, narejena iz zajčjih ali ovčjih kož. Kot nam je povedal Beno Vidovič iz Cirkulan, ki tudi sam izdeluje korantijo, je haloški korant izdelan iz materialov, ki so bili vselej na dosegu roke. Pristen je tisti, ki ga nekdo naredi sam. V preteklosti se je podoba koranta razlikovala od vasi do vasi, sicer pa naj bi obstajala dva tipa »pravega« haloškega koranta, in sicer s plaščem iz zajčje oziroma kozje kože. »Za eno korantijo je potrebnih 30 do 35 zajčjih kož, običajno jih je treba zbirati vse leto ali celo dve, da jih je dovolj,« razlaga Vidovič. Za opravo omenjenega koranta so značilni še kravji rogovi, za ušesa puranja perut, koničasti nos in dolg rdeč jezik, včasih iz blaga ali iz usnja. Zobje so iz belega fižola, brki pa iz sirka ali belo pobarvanih pu-ranjih peres. Okrog pasu ima oprtane doma narejene kravje zvonce, včasih tudi pločevinke, ki so danes pritrjene na verigo, nekoč pa tudi na vrv ali usnjeni pas. Njihovo število ni bilo nikoli omejeno. Haloški korant ima v roki ježevko, oblečene ima temne hlače, črno obuvalo in usnjene črne gamaše. Na pohod po vaseh se koranti poleg oračev odpravijo na pustni torek. Kot nam je še dejal Vidovič, korant spremlja skupino oračev, samostojnih skupin korantov v preteklosti namreč ni bilo, v skupini so se pojavljali le dva do trije. Ko gredo po vasi, obiščejo prav vsako hišo, običaj je, da gospodar iz hiše prinese kakšen liter vina, maske lahko snamejo šele, ko jim to gospodar ukaže. V preteklosti so gospodinje prinesle jajca, danes pa prinesejo krofe in klobase. Če gospodar korantom ne odpre vrat, se ta podrgne ob vogal hiše ali povalja po dvorišču, kar naj bi prinašalo nesrečo oziroma pogin živali. Za javni del Kurentovanja je MO Ptuj v letu 2010 prispevala 50.000 evrov iz proračuna, v letih 2011 in 2012 prav tako 50.000 evrov, v letu 2013 pa 45.000 evrov. tudi danes ni prav nič drugače. Številni priznani etnologi uporabljajo oba izraza, tako kurent kot korant. In navsezadnje imamo kurentovanje, ne koranto-vanje kot organizirano pustno prireditev,« še pravi Gačnik. Tudi kustos etnolog Andrej Brence pravi, da pri kurentu ali korantu ne gre za nekaj, zaradi česar bi se kazalo prepirati in odpirati polemike. Karnevali potrebujejo turizem Aleša Gačnika smo vprašali tudi o povezanosti turizma in karnevalov. Karnevali potrebujejo turizem, tako kot tradicionalna pustna kultura potrebuje mitološki oz. dediščinski kontekst, poudarja. Tradicionalne pustne maske, praviloma podeželskega izvora, imajo drugačno poslanstvo kot sodobne, karnevalske maske, ki pripadajo urbanim prostorom. Tradicionalni obhodi po vaseh, od hiše do hiše, se že na videz razlikujejo od karnevalskih po-vork oz. parad kot turističnih atrakcij. Specifika Kurentova-nja je vse od leta 1960 poveza- na s svojevrstnim paradoksom, da se podeželske pustne tradicije prikazujejo v urbanem okolju, po drugi strani pa se vpliv novodobne karnevalske kulture nevarno širi po vaseh. »Prihodnost Kurentovanja v turizmu ne bo odvisna od velikosti Karnevalske dvorane, števila zabav ali števila nastopajočih v povorkah, ampak v prvi vrsti od jasnih razvojnih konceptov petek • 28. februarja 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 Markovski korant Pernati korant izhaja iz Markovcev. Osnova kape je izdelana iz usnja. Kapa ima usnjeno, pisano pobarvano naličje z dolgim nosom, ki spominja na svinjski rilec, odprtinami za oči in usta, zobmi iz belega fižola, sirkovimi brki in dolg rdeč jezik iz blaga ali usnja. Na kapi ima pritrjene puranje ali gosje peruti in slamnate rogove, ovite z usnjem ter okrašene z raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami. Trakovi in rože so bili nekoč izdelani iz kreppapirja. Zaradi praktičnosti (ker se papir razmoči in lahko na kožuhu pušča barvne sledi) so danes kape okrašene s trakovi iz svile. Markovski korant je danes oblečen v kožuh iz dolgodlake ovčje kože, na verigi ima opasane kravje zvonce, nosi rdeče dokolenke (gamaše ali štulpne), obut je v črne usnjene čevlje. V rokah nosi ježevko. Na ježevko ali verigo z zvonci imajo koranti navezane robčke, ki jih dobijo ali izsilijo od deklet. Nastopajo v skupini. Spremlja jih hudič, ki je oblečen v črno ali rdečo obleko, nosi srhljivo masko, v rokah ima vile ali trizob. Sprva so koranti nastopali kot spremljajoči lik oračev, šele pozneje so kot samostojna maska začeli nastopati v skupinah. »Enega izmed prvih korantovih opisov najdemo v župnijski kroniki župnije sv. Marko niže Ptuja s konca 19. stoletja. Kronist je zapisal, da je bila korantova oprava narejena iz narobe obrnjenega ovčjega ali zajčjega kožuha, obrazni del je bil iz starega usnja, po navadi iz kakšne rabljene torbe, ki je imela prišit nos in dolg rdeč jezik ter izrezane odprtine za oči in usta. Sprednji obrazni del kape je lahko bil (z apnom) pobarvan v belo, zadnji hrbtni del je bil kosmat. Na kapo so bili na vrhu pritrjeni rogovi, izdelani iz usnja, slame ali klobučevine. Na vrhu so rogove okrasili še z gosjim peresom. Na hrbtu je imel privezan kravji zvonec, v rokah je nosil ježevko. Zapis iz markovske župnijske kronike je po vseh do zdaj zbranih podatkih najstarejši pisni vir o korantu v slovenskem jeziku. Repliko lika s konca 19. stoletja, kot je opisan v omenjeni kroniki, so pred dobrimi 20 leti izdelali člani Etnografskega društva Korant Markovci. Takšnega je vsako leto moč videti na markovskem fašenku,« je povedal etnolog Matjaž Mlinarič, domačin iz Markovcev. »Podoba korantove maske se je skozi stoletja spreminjala in je bila pogojena s socialnim statusom. Premožnejši so imeli bolj okrašene in umetelno izdelane maske, medtem ko so bile maske revnejših skromnejše,« še pove Mlinarič. Podoba koranta se je skozi desetletja zelo spreminjala. V začetku 19. stoletja je imel, denimo, obrvi in brke izdelane iz ježeve kože, kape so takrat že bile okrašene s trakovi, okrog pasu so nosili tudi po deset zvoncev. Večja sprememba se je zgodila po letu 1930, ko so na kapo začeli dodajati »ušesa« iz puranjih in gosjih peruti. Današnjo podobo so začeli dobivati od 60. let prejšnjega stoletja, kar bi lahko povezovali tudi z razvojem folklorizma. Do sredine prejšnjega stoletja se je korantova oprava izdelovala doma. in prioritet na ravni mesta in destinacije!« Še velike rezerve v trženju pustne tradicije Analiza turističnega prometa v opazovanem obdobju zadnjih treh let (2011-2013) v mesecu, ko potekajo pustne prireditve na območju MO Ptuj, kaže na to, da se promet (število turistov) v mesecu, ko potekajo pustne prireditve, poveča. V letu 2011, ko je pust potekal v marcu (od 27. februarja do 8. marca), je bilo v tem mesecu realiziranih 559 več prihodov turistov, ki so ustvarili tudi 1206 več prenočitev, kot je bilo povprečje mesecev januarja in februarja v istem letu. V letu 2012, ko je pust po- tekal v februarju (od 11. do 21. februarja), je bilo v tem mesecu realiziranih 630 več prihodov turistov, ki so ustvarili tudi 1482 več prenočitev, kot je bilo povprečje mesecev januarja in marca v istem letu. V letu 2013, ko je pust potekal prav tako v Ženske v korantiji »Menim, da nikakor ni primerno, da se v koranta maski-rajo ženske in otroci. Ali koranti ne obiskujejo predvsem tistih domačij, kjer so doma mlada dekleta? Kako bi potem dekle prišlo k dekletu? Nekoč je veljalo, da se je fant punci, ki mu je bila všeč, najprej prikupil kot korant, saj je k njej za fašenk prišel po robček,« je povedal Mlinarič in dodal, da je v Markovcih kar nekaj zanesenjakov, ki se trudijo za to, da bi korant ostal in živel v avtohtonem okolju. Pa čeprav se vplivu komercializacije, ki mu je ta maska že zdavnaj podlegla, preprosto ne da več popolnoma izogniti. »Vesel sem, da našim ljudem za koranta ni vseeno in da stremijo k temu, da se tradicija ohranja in da bi jo mlajšim rodovom predali vsaj približno v takšni obliki, kot smo jo tudi sami podedovali.« Kako se je pogostilo koranta Ljudje so korante vedno radi pogostili. Vendarle je pustni lik, ki prinaša srečo. Gospodinja jih je običajno pogostila s krofi in kvintonom. Če kvintona ni bilo pri hiši, so za piti dobili jabolčnik ali »tuklo«. Starejši ljudje znajo povedati, da je bila sicer nekoč v času pusta miza vedno bogato obložena. Zato se pustna sobota in nedelja tudi imenujeta mastna sobota in nedelja. Robčki Foto: Črtomir Goznik Na vprašanje, od kod izvira običaj, da korant pobira robčke, etnolog Mlinarič odgovarja: »Povzel bom pripoved Lovrenca Kostanjevca, domačina iz Markovcev. Kot mi je povedal, v polpretekli zgodovini koranti sploh niso pobirali robčkov, temveč klobase. Koranti naj bi enkrat zgrabili neko žensko in ji ukradli naglavno ruto. Iz tega naj bi se potem razvilo, da so koranti začeli v dar prejemati robčke. Sam razmišljam še o drugi možnosti. Nekoč so žene in dekleta predvsem v zimskem času šivale, kvačkale, pletle in vezle. Izvezen prtiček oziroma robec bi lahko bil odličen dar korantu, s katerim mu dekle izkaže svojo naklonjenost. Več robcev kot je korant prejel, bolj je bil cenjen.« Delež prenočitev domačih ¡n tujih turistov na območju MO Ptuj v mesecu pustnih prireditev 2011-2013 Število prenočitev v mesecu skupaj h^Mijj^LnO-i-JCOOO bbbbobobbo oooooooooo ooooooooooo 3.505 I- 2.638 37,8% 2.729 31,6% 33,7% 5.722 5.771 5.357 62,2% 66,3% m ar. 11 feb.12 feb.13 ■ Tuje prenočitve 2b3S 3505 2729 ■ Domače prenočitve 5722 5771 5357 Opozoriti je treba, da se pri obravnavani analizi podatkov uporabljajo podatki o prihodih in prenočitvah v celotnem mesecu, ko pustne prireditve potekajo bolj ali manj v trajanju samo 10 dni, in so možna odstopanja od omenjenih sklepov zaradi drugih motivov, zaradi katerih gosti obiskujejo Ptuj v preostanku obravnavanih mesecev, ki niso nujno povezani s pustno tradicijo in prireditvami. Foto: Črtomir Goznik Po verovanju naj bi bil demon, ki je preganjal zimo in v deželo privabljal pomlad. 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 28. februarja 2014 Opazovana leta 2011 2012 2013 Opazovane kategorije in obdobja v letih Mesec pusta* (Marec) Druga dva meseca v obdobju I-III ** pvp/mesec Razlika*** Mesec pusta* (Februar) Druga dva meseca v obdobju I-III ** pvp/mesec Razlika*** Mesec pusta* (Februar) Druga dva meseca v obdobju I-III ** pvp/mesec Razlika*** Zmogljivosti (štev. stalnih ležišč) 1050 1070 -20 1084 1080 4,5 1132 1132 0 Zasedenost kapacitet (stalnih ležišč) 25,7% 22,7% 3,0% 30,6% 23,3% 7,3% 25,5% 19,9% 5,6% Prihodi turistov - Skupaj 3342 2784 559 3645 3015 630 3483 2881 602 Prenočitve turistov - Skupaj 8360 7154 1206 9276 7794 1482 8086 6971 1115 PDB (povprečna doba bivanja) - Skupaj (dni) 2,5 2,6 -0,07 2,5 2,6 -0,04 2,3 2,4 -0,10 Prihodi turistov - domači 2071 1818 253 2236 1940 296,5 2224 1110 1114,5 Prenočitve turistov - domači 5722 4886 836 5771 4864 907 5357 4489 868,5 Delež domačih prenočitev v vseh prenočitvah 68,4% 68,3% 62,2% 62,4% 66,3% 64,4% PDB - domači (dni) 2,8 2,7 0,1 2,6 2,5 0,1 2,4 4,0 -1,6 Prihodi turistov - tuji 1271 966 305,5 1409 1076 333,5 1259 1031 228,5 Prenočitve turistov - tuji 2638 2268 370,0 3505 2930 575,0 2729 2483 246,5 Delež tujih prenočitev v vseh prenočitvah 31,6% 31,7% 37,8% 37,6% 33,7% 35,6% PDB - tuji (dni) 2,1 2,3 -0,3 2,5 2,7 -0,2 2,2 2,4 -0,2 Povprečna potrošnja za prenočitev in pvp penzionsko storitev + / Skupaj dodatna potrošnja v mesecu pustnih prireditev 36,99 € 44.606,70 € 37,91 € 56.185,58 € 38,86 € 43.328,68 € Povprečna zunajpenzionska potrošnja na prenočitev ++ / Skupaj dodatna zunajpenzionska potrošnja turistov v mesecu pustnih prireditev 14,79 € 17.842,68 € 15,16 € 22.474,23 € 15,54 € 17.331,47 € SKUPAJ PVP POTROŠNJA TURISTOV NA DAN / CELOTNA DODATNA POTROŠNJA TURISTOV (DODATNI PRIHODEK DESTINACIJE PTUJ) V MESECU PUSTNIH PRIREDITEV 51,78 € 62.449,39 € 53,08 € 78.659,82 € 54,40 € 60.660,15 € Vir: Peter Vesenjak * Mesec pustnih prireditev v letu (v letu 2011 marec, v letih 2012 in 2013 pa februar). ** Druga dva meseca, ki nista meseca pustnih prireditev, v obdobju I-III v opazovanem letu, izračunano je povprečje na mesec v teh dveh mesecih. *** Razlika med kategorijami v mesecu pustnih prireditev in povprečjem drugih dveh mesecev v obdobju I-III v opazovanem letu. + Povprečna potrošnja je ocenjena na osnovi raziskave povprečnih prihodkov in cen v slovenskem hotelirstvu in znižana za 20 % glede na strukturo kapacitet na območju MO Ptuj (zneski so vključno z DDV). ++ Za zunajpenzionsko potrošnjo turistov je uporabljena predpostavka, da turisti potrošijo dodatno k penzionskim storitvam še 40 % od tega zneska za zunajpenzionske storitve (Zneski so vključno z DDV). februarju, od 2. do 12. februarja, sta bila v tem mesecu realizirana 602 prihoda turistov več, ti so ustvarili tudi 1115 več prenočitev, kot je bilo povprečje mesecev januarja in marca v istem letu. Povprečna doba bivanja turistov je bila v mesecu pustnih prireditev sicer za spoznanje nižja kot v preostalih mesecih prvega tromesečja v vseh opazovanih letih. Delež prenočitev tujih gostov v mesecu pustnih prire- Pri Klinčevih dela korantije že tretja generacija Foto: Martin Ozmec Od nekdaj je veljalo, da morajo biti korantije izdelane iz naravnega materiala, zato se tega držijo tudi današnji izdelovalci. Pri Klinčevih v Spuhlji izdeluje korantije že tretja generacija. Oče, pokojni Marko Klinc, je s tem dopolnil svojo sedlarsko in tapetniško obrt, saj je kmalu po vojni začel izdelovati korantije. Sprva le zase in za vrstnike ter vaške prijatelje, pozneje pa so prihajali k njemu tudi od drugod. Za očetom so jih izdelovali vsi trije sinovi, Branko, Marko in Vlado, zadnjih nekaj let pa jih izdeluje tudi vnuk Primož. Marko Klinc kar ob delu pojasni, da »izdelovanje korantij zahteva celega človeka« V eni sezoni pri Klinčevih naredijo različno število korantij: »Včasih okrog 20, največ pa okrog 30. Delati jih začnemo že decembra, saj mora biti glavnina dokončana do svečnice, ko koranti začnejo prvi ples. Za izdelavo ene potrebujemo okrog 35 ur, sicer pa vse izdelamo sami, razen gamaš.« Dodati velja, da je Marko Klinc izdelal tudi številne kopije starih korantij, ki so jih uporabili pri snemanju filma Praznovanje pomladi pa tudi za muzej in razstavo. Izdelal je tudi repliko prvega znanega koranta, kakršnega je konec 18. stoletja skiciral in opisal župnik iz Markovcev. Korantova oprava ni poceni Za novo korantovo opravo za odraslega človeka je treba odšteti od 900 do 1000 evrov. Sama kapa z okraski vred stane od 250 do 300 evrov, peruti od 25 do 50 evrov, komplet petih medeninastih zvoncev od 150 do 200 evrov (odvisno od velikosti), ježevka od 25 do 30 evrov, ročno pletene gamaše od 27 do 35 evrov, duhi (večje rože iz papirja) pet evrov za kos, barvni trakovi ali (pantli) pa tri evre. Nova otroška korantija stane glede na velikost od 200 do 400 evrov, vključno z zvonci. Ugodne pa so tudi ponudbe na sejmih rabljene opreme, ki jih je vsako leto več, saj so cene bistveno nižje; celotna korantija za odraslega stane od 300 do 500 evrov, za otroka pa od 150 evrov naprej. ditev na Ptuju je v letu 2011 znašal 31,6 %, v letu 2012 37 % in v letu 2013 33,7 %, kar je približno enako ali celo manj kot v preostalih dveh mesecih prvega tromesečja opazovanih let. To kaže, da obstajajo še zelo velike rezerve v trženju pustne tradicije in karnevalskih prireditev na tujih trgih, je povedal Peter Vesenjak, direktor Hostinga, d. o. o, ki je tudi pripravil analizo turističnega prometa in dodatne potrošnje turistov na območju MO Ptuj v letih 2011-2013 v obdobju pusta. Izjemno malo prenočitev v času pusta Skrb vzbujajoč pa je podatek o zasedenosti stalnih ležišč na območju MO Ptuj v mesecu pustnih prireditev, ki znaša v marcu 2011 25,7 %, v februarju 2012 30,6 % in v februarju 2013 zgolj 25,5 %, pri čemer je treba dodati, da je zasedenost v dneh pustnega vikenda zelo visoka, medtem ko je izjemno nizka v preostalih dneh. Podatki kažejo, da se pustne tradi- Crtomir Goznik Med skupinami korantov je nekoč večkrat nastal pretep, ki so mu botrovale stare zamere. Največja sramota za koranta je bila, če so se drugi polastili njegove korantije ali zvoncev. Zaradi krvavih pretepov je oblast skozi zgodovino korante večkrat preganjala. petek • 28. februarja 2014 Tednikov objektiv Štajerski 7 Najstarejši izdelovalec korantij odhaja v pokoj Foto: Martin Ozmec Na širšem ptujskem območju je zagotovo najstarejši izdelovalec korantij Jernej Zelenik iz Markovcev, ki bo letos dopolnil 80 let: »Z izdelovanjem korantij se ukvarjam že od leta 1951, torej celih 63 let, saj sem po poklicu čevljar, tako da imam za šivanje usnja in kožuhov tudi ustrezne šivalne stroje. Tudi sam sem bil dolga leta korant, dobrih 40 let sem bil za fašenk vedno v korantiji. Sicer mi zdravje še vedno služi, le oči me zapuščajo, zato sem se odločil, da bom končal. Ti trije kompleti s kapami vred, ki sem jih sešil v tej zimi, so zadnji v mojem življenju, zato so mi toliko dragocenejši.« Foto: Črtomir Goznik Če gospodinja korantov ni želela pogostiti, se je korant na dvorišču povaljal po tleh. S tem naj bi nad domačijo priklical nesrečo. cije in prireditve na Ptujskem ne izkoristijo dovolj za tržno pozicioniranje destinacije v obravnavani sezoni. V obdobju Kurentovanja se sicer po podatkih TIC Ptuj poveča obisk tudi pri njih. V letu 2011 jih je v tem času obiskalo 842 ljudi, v letu 2012 662 in lani 633, je povedala Romana Križanič. Hipotetično: gostje potrošijo okoli 60.000 evrov Ob predpostavki povprečne potrošnje za penzionske in zu-najpenzionske storitve na območju MO Ptuj v opazovanih letih in ob predpostavki, da turisti v zunajpenzionski ponudbi potrošijo dodatno še 40 % glede na potrošnjo za penzi-onske storitve, ocenjujejo, da je skupna dodatna potrošnja turistov v času pustnih prireditev znašala v letu 2011 62.449 evrov, v letu 2012 78.656 evrov in v letu 2013 60.660 evrov. Letos za promocijo Kurentovanja 36.000 evrov Kot je v imenu organizatorjev povedal direktor podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik je tudi promocija 54. Kurento-vanja potekala po že ustaljenih kanalih. Večji poudarek je bil na družabnih omrežjih, ki ne le da so brezplačna, temveč imajo tudi velik domet. Sicer pa so naročili še velike obcestne plakate (80), tiskane plakate, ki jih je bilo skupaj 200, postavili so jih na vseh oglasnih točkah po Ptuju in širši okolici, v Mariboru, Celju, Ljubljani, Novem mestu, Kranju, Kopru in Novi Gorici, na najbolj frekventnih točkah na Ptuju pa so izobešeni tudi transparenti, LED- zaslone so za promocijo uporabili na Ptuju in v Mariboru, program 54. Kurentovanja pa Anekdota o Miheličevem Mrtvem kurentu Eden najstarejših korantov Franc Kukovec se rad spominja, da so si koranti pod masko lahko včasih veliko privoščili: »Včasih so se koranti med seboj tudi stepli, saj so radi obračunavali stare zamere in grehe, ki so se nakopičili čez leto. A redko so se pretepali koranti iz iste vasi, najpogosteje so se stepli fantje iz različnih vasi. Pogosto so »pele ježevke« tudi zaradi deklet, zato so včasih mladi fantje, preden so šli v korante, morali k spovedi. In radovedni vaščani, še posebno dekleta, so bili v predpustnem času pri mašah zelo pozorni, saj se je takoj videlo, kateri mladenič je šel k spovedi. Tako so potem vsi vedeli, kateri bo šel v korante.« Kljub pretepom pa se tudi najstarejši koranti ne spomnijo, da bi zaradi pretepa kdo umrl. Znan pa je tragični primer koranta, ki se je, potem ko je ves dan skakal, ponoči sam peš odpravil iz Dornave proti Markovcem. Od izmučenosti je v snegu in mrazu zmrznil in pravijo, da je prav po tej zgodbi leta 1938 nastala znamenita grafika Franceta Mi-heliča Mrtvi kurent. je potencialnim obiskovalcem pustnih prireditev na Ptujskem na voljo tudi na spletni strani www.kurentovanje.net v slovenskem in angleškem jeziku. Natisnili so tudi 5000 programskih knjižic Kurentovanje 2014 in več tisoč letakov v treh jezikih. Letošnja promocija je ocenjena na 36.000 evrov. Kurentu in Kurentovanju želijo zagotoviti Unescovo varovanje nesnovne kulturne dediščine, saj želijo dvigniti zavedanje o njej na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter s tem utrditi spoštovanje te dediščine. Majda Goznik, Patricija Kovačec, Mojca Zemljarič in Martin Ozmec Prenočitve in prihodi turistov na območju MO Ptuj v mesecu pustnih prireditev 2011-2013 -9.216- S.360 8.086 Korant naj gre v svet! 6000 4000 2000 Prenočitve skupaj Prihodi skupaj ■ mar.11 Bfeb.12 feb.13 Sprehodili smo se po ptujskih ulicah in naključne mimoidoče povprašali, kateri korant jim je bolj všeč - markovski ali haloški. Je prav, da si ko-rantijo nadenejo ženske in da koranti gostujejo po svetu? Janez Zelenjak: »Meni je bolj všeč markovski, pernati korant. V tem, da si korantijo oblečejo ženske, ne vidim nič slabega. Podpiram, da koranti gostujejo v tujini in po svetu ter s tem promovirajo našo državo.« Foto: MZ Jože Plohi: »Zame je bolj pristen markovski korant, ker sem Markovčan (smeh). O tem, da so ženske koranti, nimam nekega posebnega mnenja. Vsak po svoji volji. Da gre korant po svetu, pa tudi ni nič slabega.« Tilčka Vidovič: »Ker izhajam iz markovske fare, moram dati besedo za markovskega ko-ranta. Veste, da vsak reče za svoje. Odobravam, da so tudi ženske koranti. Smo slišali kritike, da jih ni bilo na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju.« Foto: PK Alenka Zalokar: »Mi smo navajeni na pernatega koranta. Ta nam je bolj blizu, je lepši. Haloškega, ki ima rogove, me je bilo vedno strah. Žensk v korantijah ne odobravam. Da gre korant po svetu, ni nič slabega.« Dejan Zalokar: »Bolj prepoznaven je markovski. Da so tudi ženske v korantijah, se mi ne zdi nič nenavadnega. Saj pod masko se ne vidi, ali je moški ali ženska. Podpiram, da gre korant po svetu. V tem ne vidim nič slabega.« Foto: PK Sanja Majcen: »Bolj mi je všeč pernati markovski. Ženska v korantiji? Ja, zakaj pa ne, čeprav je ta maska vseeno bolj za moške. Korant naj gre po svetu, naj promovira naše mesto in vso Slovenijo.« MZ, PK Foto: MZ Foto: MZ Foto: PK 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 28. februarja 2014 Od tod in tam Ptuj • Zbiranje podpisov za referendum o arhivih Za odprt dostop do arhivov Stojnico za zbiranje podpisov v podporo zakonodajnemu referendumu proti zapiranju arhivov Udbe, so v ponedeljek 17. januarja, odprli tudi na Ptuju. »Strokovnjaki, ki redno uporabljajo arhive, se natančno zavedajo, da bo to, če bo prišlo do anonimizacije, v primerih, ko gre za recimo 1000 strani dokumentacije, izjemno težaško delo, ki bo lahko trajalo tudi eno leto. To pa pomeni onemogočanje dela raziskovalcev in perfidno prikrivanje oz. zapiranje arhivov, saj lahko danes vsak raziskovalec dobi po pet škatel arhivov na dan, ena škatla pa obsega po tisoče strani. Arhiv Komunistične Foto: Črtomir Goznik Stojnica pred Upravno enoto Ptuj partije Slovenije je bil do tega trenutka popolnoma odprt, z uveljavitvijo novele zakona o arhivih pa bodo prekriti osebni podatki. Odprimo že te arhive v popolnosti, razbremenimo se preteklosti in živimo naprej! Nemčija je že leta 1992 popolnoma odprla arhive Sta-sija javnosti. Skrajni čas je, da to storimo tudi v Sloveniji,« je ob odprtju ptujske stojnice za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma proti zapiranju arhivov Udbe povedal Andrej Čuš, poslanec DZ. Naš edini in skupni cilj je iskanje resnice. To pa lahko zasledujemo le, če imamo odprt dostop do arhivov v celoti. Le narod, ki pozna svojo preteklost, lahko s polnimi pljuči zadiha v prihodnost. MG Ptuj • Počitniške ustvarjalne delavnice v CID Majhni in veliki ustvarjalci sami izdelali pustne maske za maškarado V Centru interesnih dejavnosti Ptuj, ki tudi sicer skrbi za kakovostno preživljanje prostega časa mladih, so poskrbeli, da je bil tudi teden zimskih počitnic ustvarjalno obarvan. Priredili so namreč počitniške ustvarjalne delavnice za majhne in velike otroke, ki so si v tem tednu sami izdelali pustne maske. Za majhne in velike otroke so v Centru interesnih dejavnosti Ptuj v času zimskih po- čitnic, ki se z današnjim dnem iztekajo, pripravili ves teden zanimivih, zabavnih, ustvarjal- nih in uporabnih pustnih delavnic. S pomočjo spretnih prstov kostumografinj iz ateljeja Foto: Črtomir Goznik Številni otroci, tako manjši kot malce večji, so počitniške dni preživeli v ustvarjalnem duhu. SimonaMartina so si ustvarili čisto prave pustne kostume in pripomočke. K ustvarjanju so bili povabljeni tudi starši, da skupaj z otroki izdelajo kakšno družinsko masko. Udeležba na delavnicah je bila brezplačna, obisk je bil vsak dan številen, pravzaprav so že takoj v začetku tedna zapolnili vsa mesta. Kot sta nam zaupali mentorici dvojčici Simona Toš in Martina Toš Potočnik so mladi ustvarjalci ustvarjali vsako dopoldne med 10. in 13. uro. Ustvarjanje so v začetku tedna začeli s skicami, nato so izrezovali, lepili, barvali in šivali. Končni izdelek naj bi nastal danes, pustne maske, ki so jih izdelali, pa si bodo lahko nadeli na tradicionalni maškaradi, ki jo v naslednjem tednu skupaj z Društvom prijateljev mladine Ptuj prireja Center interesnih dejavnosti Ptuj. Patricija Kovačec Ptuj • Od grmade do noči čarovnic O čarovnicah nekoč in danes V program prireditev javnega pomena znotraj 54. Kurentovanja se je vključilo tudi Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj. 24. februarja je vabilo v prostore doma kulture na predavanje Od grmade do noči čarovnic, ki ga je pripravila Marija Hernja Masten, članica društva CKP, odgovorna za zgodovino, ki ga je naslovila Winie, mala čarovnica, ciper, coper, dva hu-dička, dva prašička, fuj ... , kar pričara prijazno čarovnico. V ljudskem praznoverju je čarovnica privzela podobo ženske, ki ima čarovniške moči in je v stiku s hudičem. Škodljive oblike čarovništva so preganjali že v starih kulturah, Marija pa je govorila tudi o čarovnicah kot Foto: Črtomir Goznik Marija Hernja Masten je pripravila zanimivo predavanje pod naslovom Od grmade do noči čarovnic. o priljubljenem pustnem liku in noči čarovnic, ki so jo posvojili tudi Slovenci. Priporočila je uporabo maske dobre čarovnice, saj danes vidimo le lepo stran zgodbe. Takšno naj bi predstavili tudi najmlajšim, da nas bodo še dolgo razveseljevali. Načeloma pa ne gre za lepo temo, Štajerska se s čarovnico in z njo povezanimi procesi ne more ponašati, je dejala. Na tem območju je bilo največje število pogromov proti njim, od leta 1597 do 1745. naj bi jih bilo nad 350. MG Foto: M. Ozmec Ptuj * Ekipa oddaje Dobro jutro Slovenija je dan pred začetkom 54. Kurentovanja presenetila z jutranjim oglašanjem s predpustne ptujske tržnice. Naj njihov poziv je na tržnico prineslo svoj naj zvonec ali komplet kurentovih zvoncev kar osem lastnic in lastnikov. Posebej sta izstopala dva največja zvonca v sredini, eden, v obliki hruške, je bil kupljen v sosednji Avstriji, drugi, še nekoliko večji, pa je bil domače izdelave, narejen po starem izročilu. Lastnik tega zvonca Peter Slana iz Nove vasi pri Markovcih, ki je za nagrado prejel 100 evrov, je povedal, da gre za star, več kot desetlitrski, sicer pa pravi kurentov zvonec. OM Banovci Foto: NS V dneh šolskih počitnic je bilo v Termalnem kopališču Banovci odlično poskrbljeno zlasti za otroke, pa ne le za tiste, ki so s starši pri njih gosti, temveč tudi za osnovnošolce iz sosednjih krajev. Podobno kot so v minulem tednu razvedrilne oblike pripravili za otroke z zahodnega dela Slovenije, se bo nadaljevala izvedba preventivnega projekta Policijske akademije detektiva Frančka. Otroci bodo spoznavali delo policistov, kriminalistov, gasilcev in reševalcev ob požarih. NŠ Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Že tradicionalni Poli žur, ki je največja zabavna pustna prireditev za najmlajše v karnevalski dvorani, je tudi letos pritegnil nekaj tisoč udeležencev, majhnih mask in njihovih staršev. Že po tradiciji so takt njihovi zabavi dajali Čuki, brez Ribiča Pepeta pa tako in tako na tej zabavi ne gre. Letos se je Poli žur odvil na prvo pustno nedeljo. MG Ptuj * V pustnih dneh so iz svojih votlin prišle jamske ženske in zavzele Pomarančo v Špindlerjevi na Ptuju. S svojimi gor-jačami in kostmi v laseh sejejo strah in trepet po lokalu. Tudi letos smo se Ivanka, Doris, Lili, Svetlana, Sabina, Sandra K., Sandra H., Manuela, Ana in Tamara potrudile in se našemile za pusta. To je že tretje leto po vrsti in upamo, da bo to postalo naša tradicija. LW petek • 28. februarja 2014 Spodnje Podravje Štajerski 9 ČS Rogoznica • Ustanovili Civilno iniciativo Žabjak Zahtevajo osnovne informacije o projektu V Žabjaku so 6. februarja letos ustanovili Civilno iniciativo Žabjak na pobudo krajanov naselja, da bi mestne oblasti opozorili na nesprejemljivost takšnega načina izvajanja investicij in gradbenih del, kot se dogaja zdaj. Začetek del jih je presenetil, saj niso vedeli nič o tem, kdaj naj bi se začela, kaj naj bi delali in kako dolgo bo trajalo; v nabiralnike so od izvajalca dobili samo obvestila, da morajo umakniti avtomobile. Foto: Črtomir Goznik V CI Žabjak želijo čim prej izvedeti, kako dolgo bodo potekala dela pri izgradnji kanalizacije, kakšna bo višina komunalnega prispevka oz. priključka in kdaj bodo opravili rekonstrukcijo ceste skozi Žabjak. Razmere zaradi gradnje so se tako poslabšale, da so naravnost klicale po organiziranem odzivu, še več, o tem projektu niso imeli nobenih informacij. Za predsednika so imenovali Ivana Šenkiša. Na ustanovnem zboru so oblikovali zahteve do MO Ptuj. Gradnja kanalizacije, na katero so čakali vrsto let, je s seboj prinesla številne negativne posledice, ne samo za krajane, temveč tudi za gospodarske subjekte tega območja, ki so se naenkrat znašli sredi gradbišča, ne da bi jih kdo predhodno seznanil z osnovnimi informacijami o posegih v okolje in času trajanja gradnje. Najbolj pa jih seveda zanima, kdaj se bodo lahko priključili na kanalizacijsko omrežje in seveda po kakšni ceni. Formula za izračun je resnično zapletena, a bi po njihovem prepričanju v MO Ptuj že morali poznati njegovo višino, ne pa da na vsa vprašanja o znesku priključnine dobijo odgovor, da cena priklopa še ni izračunana. Izvedeti želijo tudi, kdo je določal oz. kje so določene točke individualnih priklopov na primarni kanalizacijski vod, zakaj se s krajani niso posvetovali o točkah priklopov na primarni vod, da bi se zmanjšali stroški sekundarnih inštalacij, več želijo izvedeti tudi o rekonstrukciji ceste skozi Žabjak, širini cestnega telesa, izvedbi pločnika, cestni razsvetljavi, ali je za gradnjo kanalizacijskih odsekov izdano gradbeno dovoljenje in ali so za začeta dela predvidena sredstva v proračunu MO Ptuj. Dela začeli, nato brez pojasnil prekinili V tem trenutku je cestno telo zaradi začetih del v katastrofalno slabem stanju, neurejeno in nevarno za uporabnike. Člani CI Žabjak ugotavljajo, da so se dela začela v skrajno neprimernem času, zaradi tega so se oz. se bodo bistveno poslabšale tudi bivalne razmere tamkajšnjih prebivalcev za dlje časa. Skrajno neodgovorno pa je, in to tako od iz- vajalcev kot od MO Ptuj, da so se začeta dela v januarju prekinila. Zaradi takšnega odnosa imajo veliko poslovno škodo gospodarski subjekti v neposredni bližini teh delovišč. Če bi jih pravočasno obvestili o delih, bi lahko omilili to škodo, saj bi lahko gospodarski subjekti svoje poslovanje prilagodili novim razmeram. Ni mogoče čez noč zapreti ceste in s tem onemogočiti poslovanje. Gre za površnost, ki si je preprosto ni mogoče več dovoliti, poudarja predsednik CI Žabjak Ivan Šenkiš. V CI Žabjak ocenjujejo, da gre za nesprejemljiv in nedopusten odnos mestnih oblasti, nezadovoljstvo krajanov je iz dneva v dan večja, in če ne bo šlo drugače, bodo uporabili oblike državljanske nepokorščine. Vsi dozdajšnji poskusi, da bi dobili informacije od samih izvajalcev del na terenu, niso dali rezultatov. Četudi so jih opozorili na napake pri informiranju pri prvih delih in seznanjanju ljudi s projektom, so dela pri drugih odsekih nadaljevali »nemoteno« in še naprej ignorantsko do ljudi. Župan naj skliče zbor krajanov Na župana MO Ptuj Štefana Čelana so naslovili zahtevo za sklic zbora krajanov naselja Žabjak, kjer se želijo seznaniti s celovitim projektom izgradnje infrastrukture na obmo- sednik), Simon Habjanič, Brigita čju naselja Žabjak, vključno z izgradnjo plinskega in optičnega omrežja, cestne razsvetljave in električnega omrežja, terminskim planom izvajanja gradnje, ceno priklopa na kanalizacijsko omrežje in s predvideno končno rešitvijo rekonstrukcije ceste skozi Žabjak. V CI so začudeni, da niso znani izračuni višine pri-ključnine. Sprašujejo se, kako je mogoče, da se je v projektu zaščite podtalnice namenilo toliko sredstev za informiranje, krajani na območju Žabja-ka pa nimajo niti osnovnih informacij o tem, vsaj na spletni strani občine. Zbor krajanov naj se izvede do 10. marca, pred zborom pa se je CI Žabjak pripravljena sestati z županom Čelanom, da bi pred ljudi stopili s čim več podatki. Po prvih podatkih, ki jim jih je uspelo pridobiti, so v letu 2014 predvidena sredstva za izgradnjo primarnega kanalizacijskega voda, širitev i: Igor Ferk, Ivan Šenkiš (pred-indiš Zelenko in Jože Lenart cestišča in gradnja pločnika pa naj bi se izvedla po dokončanju izgradnje primarnega kanalizacijskega voda. V najkrajšem možnem času naj bi bilo vzpostavljeno prvotno stanje ceste. Predvidena širitev ceste in gradnja pločnika je načrtovana v letu 2015, v okviru rekonstrukcije ceste skozi Žabjak pa je še ureditev meteorne kanalizacije v dolžini 1172 metrov. Civilna iniciativa Žabjak ni nastala čez noč, predhodno so si krajani Žabjaka prek svojega predstavnika Jožeta Lenarta v svetu ČS Rogoznica poskušali pridobiti informacije o gradnji kanalizacijskega omrežja na območju ČS Rogoznica oz. Žabjaka, ko so lani pozno poleti izvedeli, da se bo projekt vendarle začel izvajati, vendar ni bilo želenih odgovorov. Četrtni svet ni bil spodoben odlikovati nobenega jasnega stališča o tej problematiki. MG Sveti Tomaž • Izgradnja kanalizacijskega sistema Približno 600.000 evrov vredna investicija »Pred nekaj tedni smo v tem prostoru podpisali izgradnjo vrtca, zdaj pa smo pri novi pomembni investiciji, ki nam jo je uspelo pridobiti, in sicer izgradnja kanalizacijskega sistema v središču Svetega Tomaža, za kar smo več kot srečni,« je minuli ponedeljek ob podpisu pogodbe z izvajalcem del povedal župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko. Majšperk • Svet zavoda OŠ V boj za ravnateljski stolček 10 kandidatov V začetku tega tedna je zasedal svet zavoda majšperške osnovne šole. Po prvem razpisu za novega ravnatelja konec lanskega leta namreč ni bil imenovan nihče, saj nobeden izmed dveh prijavljenih kandidatov ni dobil večine glasov. Na nov razpis se je prijavilo 10 kandidatov. Občina Sveti Tomaž je po najnižji ponudbeni ceni za izvajalca del izbrala Cestno podjetje Ptuj, d. d. Investicija, ki naj bi bila končana 31. avgusta letos, zajema izgradnjo sistema fekalne kanalizacije v skupni dolžini približno 3.100 metrov z dvema prečrpališčema. Na kanalizacijski sistem bo tako v dveh letih po koncu del, to je v letih 2015-2016, priključenih 30 novih gospodinjstev oziroma nekaj več kot 100 prebivalcev. Investicija pa obsega tudi izgradnjo čistilne naprave kapacitete 500 površinskih enot. Vrednost investicije po pogodbi, sklenjeni z izvajalcem del, znaša nekaj več kot 600.000 evrov. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Delež na- Foto: ML Župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko in izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk sta minuli ponedeljek podpisala pogodbo za izgradnjo kanalizacijskega sistema v središču Svetega Tomaža. menskih sredstev iz EU znaša največ 85 odstotkov celotnih upravičenih javnih izdatkov oziroma največ 365.000 evrov. Razliko do celotne vrednosti investicije pa iz lastnega žepa zagotavlja občina Sveti Tomaž. Projekt izvajajo znotraj operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete razvoj regij, prednostne usmeritve regionalni razvojni programi. »Gre za rešitev krovnega problema, kar se tiče kanalizacij v Svetem Tomažu. Tako bomo rešili pro- blem številnih gospodinjstev,« je zadovoljno povedal župan Cvetko. Pomembnejši javni koristi pa sta poleg povečanja kakovosti življenja prebivalcev del naselij Sveti Tomaž in Ko-račice še preprečitev nadaljnjega onesnaževanja podtalnice na omenjenem območju in izboljšanje kakovosti vode v potoku Lešnica. Monika Levanič Zdajšnjemu ravnatelju Branku Lahu se mandat izteče v začetku marca letos. Po prvem razpisu konec lanskega leta nov ravnatelj ni bil imenovan. Spomnimo, da sta se takrat na razpis prijavila zdajšnji ravnatelj Branko Lah in Rajko Jurgec, ki je ravnateljski stolček grel pred njim. Po skoraj 15 letih ravnateljevanja je moral končati mandat zaradi neizpolnjevanja pogojev. Njuni kandidaturi sta razdelili zaposlene in starše na dva pola. Prvi so zagovarjali Laha, drugi Jurgeca. Slednji je od občinskega sveta prejel tudi pozitivno mnenje, medtem ko so za Laha podali le mnenje. Ko je svet zavoda šole glasoval, je prišlo do preobrata, in to kljub pričakovanjem, da bo večino glasov prejel Jurgec, saj je imel na svoji strani tako predstavnike staršev kot občine, teh je bilo šest od skupno enajst članov. Toda nekdo se je vzdržal glasovanja, zato je bilo število glasov izenačeno. Po nekaj več kot mesecu dni je bil znova objavljen razpis za ravnatelja OŠ Majšperk. Po izteku roka za prijavo je svet zavoda šole v začetku tega tedna odprl prispele kandidature. Teh je bilo kar deset, zato so člani sveta oblikovali komisijo, ki naj bi se po besedah predsednice Drage Krošel v teh dneh sestala in podrobneje proučila prispele vloge. Koliko kandidatov dejansko izpolnjuje pogoje in kakšen bo razplet, bo torej znano v prihodnjih dneh. Patricija Kovačec Za rok izgradnje vrtca se ni treba bati Po besedah župana Mirka Cvetka gradnja vrtca v Svetem Tomažu, vrednega nekaj več kot milijon evrov, poteka po načrtih. »Gradnja novega vrtca je proti pričakovanjem zelo daleč. Vrtec je namreč že pod streho. Smo tik pred tem, da se vgradijo okna in vrata. Glede na programski terminski plan, ki je zapisan, smo z izgradnjo vrtca celo nekoliko naprej. Tako da se za rok izvedbe ni treba bati,« je povedal župan Cvetko. 10 Štajerski Kultura petek • 28. februarja 2014 Ormož • Mladinski center Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška Iskanje zaklada po Ormožu Med zimskimi počitnicami, ki so se za učence štajerske regije iztekle ta teden, sta Mladinski center Ormož in Knjižnica Franca Ksavra Ormož pripravila različne ustvarjalne delavnice. V začetku tedna je v prostorih Mladinskega centra Ormož (MCO) bila izvedena ustvarjalna delavnica, kjer so otroci izdelovali pustne maske, se zabavali ob družabnih igrah in pripravljali zdravo malico. V torek pa je MCO od 9. do 12. ure po besedah direktorice Marijane Korotaj pripravil zunanje aktivnosti, in sicer iskanje zaklada po Ormožu ter spremljanje, ocenjevanje in kritično presojanje podobe mesta Ormož skozi oči otrok. Poleg tega so otroci tudi delavnici pripravljali zdravo malico. V sredo je Knjižnica Ksavra Meška Ormož v svojih prostorih ob 10. uri pripravila ustvarjalno počitniško delavnico, kjer so otroci izdelovali preproste ptičje krmilnice. »Prazne konzerve so pobarvali in okrasili, Foto: ARHIV MCO V petkovi ustvarjalni delavnici, ki jo organizira Mladinski center Ormož, so otroci obiskali dom starejših občanov, kjer so se družili s stanovalci. zvezali s trakovi in napolnili s semeni,« je pojasnila bibli-otekarka Nina Šulek. Ob 16. uri pa je v prostorih knjižni- ce potekala še pravljična ura s plesom. »Tokrat so otroci lahko prisluhnili zgodbi Klovn Capek in se zabavali ob plesu, ki je bil v znamenju bližajočih se pustnih dni,« je še povedala in dodala: »Na tem druženju otroci pravljico podoživijo z gibom, kar je nekoliko drugače, kot so navajeni sicer, ko rišejo, izdelujejo dekorativne ali uporabne predmete ali zgodbico obnovijo z besedami.« V četrtek je od 9. do 12. ure v prostorih mladinskega centra potekalo izdelovanje pustnih mask in priložnostnih daril za stanovalce tamkajšnjega doma starejših občanov, v petek pa so v sklopu delavnice, ki bo prav tako potekala od 9. do 12. ure, obiskali stanovalce doma in jih razveselili z izdelanimi drobnimi pozornostmi ter se ob kegljanju in drugih družabnih igrah družili s stanovalci. Monika Levanič Prlekija • Ljutomerski gledališčniki ob 110-letnici delovanja Politična poroka nasmejala dvorano Ob letu visokega jubileja, ko gledališka skupina KD Ivan Kaučič Ljutomer praznuje 110-letno delovanje, se je znova izkazala skupina odrskih igralcev in s komedijo Fadila Hadžica Politična poroka na premierni predstavi dodobra nasmejala povsem polno dvorano ljutomerskega doma kulture. V vlogi režiserja in igralca je nastopil Srečko Centrih, ob njem pa še Fani Zorec, Ljuba Erhatič, Danijela Kutnjak, Robi Semenič in Marko Jerebič. V stominutnem izjemno razgibanem dogajanju je v ospredju mladi par, ki se želi poročiti, zaplete pa se pri (ne)cerkve-nem obredu, glede katerega se staršem mladoporočencev nikakor ne uspe sporazumeti, zato poroke po številnih komičnih izpadih sploh ni bilo. Po predstavi je vodja ljutomerske območne izpostave JSKD Mira Rebernik Žižek podelila Linhartovo srebrno značko Ljubi Erhatič in zlato Robiju Semeniču za deset ozi- roma 20-letno udejstvovanje na področju ljubiteljske gledališke in lutkovne dejavnosti. Srečko Centrih, Ljuba Erhatič, Marko Jerebič, Danijela Kutnjak, Fani Zorec, Robi Semenič, Barbara Makoter (šepetalka); skrajno desno Miroslav Steržaj Podeljena je bila tudi gledališka iskrica za pomoč, zvestobo in spodbudo gledališčnikom, ki je tokrat pripadla Danilu Iva-nuši iz Ormoža, ki že vrsto let skrbi za snemanje predstav in njihovo predvajanje na lokalni televiziji. O tradiciji gledališke dejavnosti v Ljutomeru je prisotnim spregovoril predsednik KD Ivan Kaučič Miroslav Steržaj, posebno zahvalo privržencem odrskega nastopanja pa je izrazila tudi županja Občine Ljutomer Olga Karba. NŠ Ptuj • Iz OŠ Mladika Popoldanski izziv s papirnatimi letali Od kdaj poznamo papirnata letala? O njih žal ni veliko znanega. Samo sklepamo lahko, kakšna so bila in kdo jih je naredil. Glede na zgodovinske vire o prvi uporabi papirja, lahko rečemo, da so najosnovnejša papirnata letala nastala že v egipčanskih časih, ko so metali kose papirusa v smeti. Verjetneje pa segajo začetki »le« nekaj stoletij nazaj, in sicer na daljno Kitajsko. Kitajci so najverjetnejši izumitelji teh letalnih napravic, saj so na veliko gradili zmaje in tudi leteli z njimi. Prav gotovo pa je ideja navdihnila učitelje Osnovne šole Mladika, da za učence organiziramo popoldne s papirnatimi letali. Na srečanje so bili povabljeni vsi učenci, ki so želeli poskusiti, kako dolgo bo njihovemu letalo uspelo jadrati v zraku. Že od objave dogodka in začetka zbiranja prijav je v šoli vladalo ustvarjalno in vznemirljivo vzdušje. Učenci so prinašali knjige z navodili za gubanje letal in poskušali narediti naj- boljši model. Najmlajšim so pomagali starši, učiteljice in vzgojiteljice. Vse to navduše- Foto: arhiv OS Mladika nje je prevzelo tudi tiste, ki se sprva niso prijavili, tako da se je na dan prireditve število sodelujočih še povečalo. Učenci so se preizkusili v izdelovanju, predvsem pa v izvedbi najdaljših poletov s papirnatimi letali. Številni učenci so bili vključeni tudi v organizacijo pri izvedbi tekmovanja. Pripravili so ozvočenje, bili v komisiji za merjenje časa in skrbeli za zapis ter izračun rezultatov. Najboljšim trem iz vsake generacije smo podelili priznanje. Majda K. Belšak, Irena Prelog Tednikova knjigarnica PISAN PUSTNI PETEK PA PRVOVRSTEN PRVOTIS Po navadi pustni petek prepustim predstavitvi pisanih pisnih pripovedi pa pesmim - po pustno prijaznim, poskočnim, prešerno posmehljivim. Pod pretvezo pusta - pazi: posameznika poskočno pohrusta - po-dučljivo predstavljam po-poli potopisno prebiranje podob preteklosti, pustno poplemenitenih, podjetniško pogumnih, programsko prelestnih, pogumno promocijskih. Prvovrsten prvotis! Petkova pustna poanta pomeni peljati premišljene postopke proti produktu, prijazno papirnatemu, posvečenemu preimenitnemu pustnemu poplesovalcu, plasiranemu prek Ptujskega, prek Podalpja, prek pomislekov presežene pustne povorke. Presneta pisalka, ponergate prežeče po p-jih! Prmejduš prekomplicirano: popuščam pa prepuščam p-je pustnemu procesiranju pa pooblaščenim personam! Po-smehnite se pa preberite publikacijo pustnega petka, ki je sicer že bila pospremljena z novinarsko pozornostjo v časopisu, ki ga ravnokar berete, vendar je njeno mesto tudi v Knjigarnici. Malo zato, ker ni veliko knjig, kjer bi bil glavni naš lokalni junak, »pustni poplesovalec« kurent, novih pa sploh ne! Malo zato, ker ni tako pogosto, da je Ptuj kraj knjižne izdaje. Malo zato, ker je knjiga, o kateri bo stekla beseda, domoznanska. Malo zato, ker se je ravnokar končala za Slovence daleč najuspešnejša olimpijada, publikacija pa med drugim časti 30-le-tnico ZOI v Sarajevu, tako ima knjiga - tudi to je redkost (po navadi so knjižne izdaje opremljene z letnico izida, redkeje še z mesecem, dan pa je prej ko slej neobičajna navedba) - zelo natančen, jubilejni datum izida: 7. februar 2014. A najbolj zato, ker je ta jubilejna monografija med tistimi tovrstnimi, ki zajema vse komponente zelo kakovostne knjižne izdaje, kar je poseben uspeh priložnostnega založnika, urednika, oblikovalca, tiskarja ... S kurenti po svetu je naslov monografije, na katero smo lahko ponosni Ptujčani in širše v Podalpju, saj predstavlja prijetno zgodbo o veselju, uspehu, povezanosti, drznosti, o pogumu in stopanju čez okvire stereotipov in miselne ožine. Knjiga namreč zanimivo in nevsiljivo popisuje in slika (zato pravim popoli potopis) ekipo »civilov« in kurentov iz tima Ptuj ski kurent klub, ki je na vseh mogočih prizoriščih organizirano bodrila in spodbujala slovenske smučarje. In to na tekmovanjih blizu in daleč in na tekmovanjih najvišjega ranga. Publikacija S kurenti po svetu je prijetnega, priročnega in na pogled kvadratnega formata (30x24 cm), vezava je mehka, a ne daje vtisa kratkočasne, mimobežne knjižne izdaje. Naslovna platnica je opremljena oziroma jo v celoti zaseda črno-bela fotografija z odlično likovno kompozicijo, kjer je v ospredje postavljen kurent v tako značilnem koraku. Podoba kurenta, ki ima levo nogo rahlo dvignjeno v koraku pred desno, ježevka v desnici bo kmalu dvignjena, čeprav še na fotografiji visi iz krepko držeče pesti, levica pa je že nekoliko dvignjena v višini kurentovih prsi, podoba kurenta je tako bralno vabljiva in povedna, kot da bo naslednji korak z dvignjeno glavo in ježevko, kot bi molče govoril: »Odpri knjigo, boš videl in bral, kako je s kurenti po svetu zanimivo!« Tiste vertikalne linije smučarskih skakalnic, ki se pnejo za osrednjo, centralno postavljeno figuro kompozicije, odlično simbolizirajo zgodbo o uspehu, preboju, s svojo tankostjo pa mehčajo vodoravno polje parkirišča tik za kurentovim vznožjem, da je kompozicija naslovne fotografije popolna. Polnost zaključuje črno-belost posnetka, ki ji je oblikovalec, polnosti namreč, odlično dodal barvno intervencijo v obliki pisanih kurentovih trakov. Nad pokončnimi vijugami skakalnic je knjižni naslov, umirjene modre barve, da naslovnica deluje resno in brez barvne jubilejne navlake in okrasja, kot se rado dogaja pri takih jubilejnih izdajah. Ker je publikacija sestavljena iz fotografij različnih fotografov (poklicnih in amaterjev), ker jo sestavljajo ponatisi člankov iz različnih virov, ker jo sestavljajo zelo različna besedila, je bila prava umetnost sestaviti, urediti, postaviti vse skupaj v tako odlično knjižno obliko. Zato čestitke urednici Nevenki Do-bljekar, odgovornemu izdaje Borutu Bernhardu in oblikovalcu Darku Ferlincu! Predvsem pa vsem kurentom, ki so - in še bodo - dobro ime in svojo neverjetno energijo razdajali doma in po svetu. »Glu, glun, glun!« čez polje odzvanja! To je naš kurent, ki zimo preganja. Liljana Klemenčič Foto: NS Rokomet Gorenje pred vsemi, za njim Celje in Maribor Stran 12 Atletika Domjanova rekordno tudi v metu diska Stran 12 Tenis Roia na Kitajskem bolje kot v Indiji Stran 13 Kikboks Ptujčani v Bosni osvojili 10 prvih mest Stran 13 Športno plezanje Mini Markovič priznanje za naj športno plezalko Stran 14 Nogomet Do trofej Ormožani in Stojnčani Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíúiiajt¿ fiai na íuitovnim. ífitiíu! RADIOPTUJ «fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Prestopni rok (Pre)dolge priprave in optimistične napovedi V nedeljo se bo po zelo dolgih pripravah končno začel tudi spomladanski del prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi. Najprej bo sicer na sporedu zaostala tekma 4. kroga med Olimpijo in Mariborom (v nedeljo, 2. 3., ob 15.00), ki bi morala biti odigrana avgusta. Takrat tekmecema ni ustrezal termin (počitnice in posledično malo gledalcev), zato je upati, da bo tokrat bolje. Praktično vsi trenerji se strinjajo s tem, da je zimski premor predolg in da je izjemno težko tako dolgo motivirati igralce za suhoparno treniranje in prijateljske tekme. Prvenstveni boji so vendarle nekaj drugega. Korak pred vsemi Mariborčani so zaradi spomladanskega dela evropske sezone najhitreje začeli priprave in so prvi preizkušnji v Ligi Evropa proti španski Sevilli že opravili (četrtkova tekma se je končala po sklepu redakcije Štajerskega tednika, op. a.). Če sklepamo po tekmi v Mariboru, ko so s Sevillo iztržili remi (2:2), potem je Maribor na odlični poti, da znova osvoji naslov državnih prvakov. Trenutno ima ob tekmi manj na vrhu lestvice dve točki prednosti pred Koprom in Zavrčem, še točko več zaostaja Gorica. Dodatno prednost Mariboru dajeta prihoda Dareta Vršiča in Marka Šulerja, ki sta kakovostna in preverjena igralca ter bosta dodana vrednost ekipe. Visoke ambicije Kopra, Zavrča in Gorice Podobne želje so imeli tudi pri preostalih klubih v 1. ligi, a so imeli zaradi slabših finančnih razmer in manjšega ugleda pri igralcih omejene Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Maribora so v tem trenutku na domači sceni daleč pred tekmeci, Zavrčani želijo ostati čim bližje vrhu. možnosti. Koprčanom je uspelo zadržati vse igralce, dodali pa so jim zanimivo trojico: Nukica, Štromajer-ja in Simčiča. S tem se bodo zagotovo lahko enakovredno borili vsaj za 2. mesto, po idealnem scenariju lahko držijo celo priključek z Mariborom. Blizu so ostali tudi Zavrčani, ki so imeli v zimskem prestopnem roku več prometa v obe smeri (prihodi in odhodi). Glede na pripravljalne tekme je očitno, da bodo novinci potrebovali nekaj časa za prilagoditev sistemu trenerja Viktorja Trenevske-ga, a so lahko s svojo kvaliteto močan kamenček v mozaiku igre Zavrča. Največja neznanka je znova Gorica, ki je z lastniško močno povezano Parmo zamenjala kopico igralcev. Kljub temu je očitno, da so zadržali skoraj vse nosilce igre iz jesenskega dela (Coda, Bazof-fia, Berardocca ...), v Domžale se je v matični klub vrnil le Živec. Goričani odkrito napovedujejo boj za najvišja PRVALiGA TelekomSIovenije 1. MARIBOR 1g 12 2 S 4S:ig SS 2. LUKA KOPER 20 11 S B 24:20 SB 3. ZAVRČ 20 11 S B S4:S1 SB 4. GORICA 20 10 S S ST:1g SS 5. RUDAR 20 g S B 24:1B S2 6. OLIMPIJA 1g S 2 g 2B:S0 2B 7. DOMŽALE 20 B T T S1:24 2S 8. CELJE 20 B 4 10 1B:2g 22 9. KRKA 20 4 S 1S 1S:SS 1S 10. TRIGLAV 20 S 4 1S 1T:41 1S mesta in uvrstitve v evropske pokale, kar bi jim lahko najlažje uspelo prek pokalnega tekmovanja (v polfinalu se bodo pomerili z Rudarjem). V prvo skupino zasledovalcev Maribora spada še Rudar. V Velenju so znova naredili uspešno kupčijo s prodajo Bratanoviča na Češko, ostal pa je prvi strelec Eterovič, kar je za trenerja Javornika zagotovo razveseljiv podatek. Ob tem sta na pripravljalnih tekmah enako število zadetkov kot prvi strelec Rudarja (5) dosegla tudi Črnčič in Firer, kar trenerju povzroča »sladke skrbi«. Nov veter v Olimpiji? Skupino ekip na sredini lestvice sestavljajo Olimpija, Domžale in Celje. V Ljubljani so s prihodom Saše Udoviča na položaj športnega direktorja napovedali nov veter, a to smo slišali že velikokrat (Ačimovič), zato bo treba na dejanske rezultate še malo počakati. Zagotovo so veliko pridobili s prihodom Škarabota, mladi Zalaznik pa bo moral svoje kvalitete šele pokazati, čeprav mu talenta ne manjka. V Domžalah so največ pridobili s prihodom Živca, veliko si obetajo tudi od nekdanjega kapetana Čelika Horica. Zanimiva je tudi zgodba mladega Jana Mlakarja iz njihove nogometne šole, ki je pri 15 letih podpisal pogodbo z italijansko Fiorentino. V Domža- lah bo sicer ostal še eno leto, nato pa se bo podal na Apeninski polotok. Celjani niso bili zadovoljni z doseženim v jesenskem delu prvenstva, saj so glede na lansko sezono (5. mesto) storili korak nazaj. Trener Rus je od mladih igralcev pričakoval naslednji korak, a ti tega niso storili. Morda jim to uspe spomladi? Kdo bo neposredno izpadel v 2. ligo? Dno lestvice zasedata Krka in Triglav, dramatičnih zasukov pa ni pričakovati niti spomladi. Novomeški trener Zildžovič bo imel na voljo nekaj novih uveljavljenih igralcev, najbolj zveneče ime je nekdanji član Hajduka, Mario Carevic. S tem želi mladim domačim igralcem omogočiti sodelovanje z zvezdniškim igralcem in jim s tem omogočiti napredek. Drugačno pot so ubrali v Kranju, kjer na domače igralce stavijo brez tujih vzornikov. K temu je Kranjčane prisilil tudi slabši finančni položaj, ki narekuje minimalne izdatke. Čeprav so vsi klubi pred začetkom spomladanskega dela prvenstva prepričani o uspešnosti svojih aktivnosti v prestopnem roku, se vsem zagotovo ne bo izšlo po njihovih željah: že zaradi tega, ker je na vrhu prostor le za eno ekipo, vsaj ena pa bo morala prvoligaško druščino tudi zapustiti. Jože Mohorič Prihodi in odhodi v zimskem prestopnem roku: Zavrč: prišli: Matija Smrekar, Hrvaška (Maribor), Arpad Vaš (Aluminij), Karlo Težak, Hrvaška (Gorica), Dominik Božak, Hrvaška (Videm); odšli: Jože Benko (Jennersdorf, Avstrija), Rok Roj (Taraz, Ka-zahstan), Rene Mihelič (Debrecen, Madžarska), Nino Kouter (Veržej), Leon Sreš (Beltinci); Maribor: prišla: Dare Vršič (Austria Dunaj, Avstrija), Marko Šuler (Legia Varšava, Poljska); odšli: Nejc Mevlja (Livingston, Škotska), Nejc Potokar (AEL Limassol, Ciper), Matija Smrekar, Hrvaška (Zavrč), Alen Ploj (Celje), Matjaž Kek (Veržej), Rajko Rep (Austria Celovec); Luka Koper: prišli: Mustafa Nukic (Triglav), Vasja Simčič (Gorica), Jaka Štromajer (Otelul Galati, Romunija); odšli: - Gorica: prišli: Johnny Vidales Lature, Peru (Parma), Filippo Boniper-ti, Italija (Parma), Yves Benoit Bationo, Slonokoščena obala (Parma), Francesco Finocchio, Italija (Parma), Osuji Amarachi, Nigerija, Marshal Mfon Johnson, Nigerija (Parma), Gonzalo Ma-striani, Italija (Parma), Ivan Cacchioli, Italija (Parma); odšli: Vasja Simčič (Luka Koper), Saša Aleksander Živec (Domžale), Amedej Vetrih (Parma), Fabio Lebran, Italija (Parma), Nicolas Šumsky, Češka (Parma), Jorman Aguilar, Panama (Parma), Nabil Taider, Tunizija (Parma), Sebastien Ihrig-Farkas, Madžarska (Parma), Floriano Vanzo, Italija (Parma), Bright Addae, Gana (Parma), Abdelaye Diakite, Francija (Parma); Rudar: prišli: Nejc Plesec (Celje), Milan Kocic (Hartberg, Avstrija), Nikola Tolimir (Ceahlaul, Romunija); odšel: Elvis Bratanovic (Teplice, Češka); Olimpija: prišli: Marko Zalaznik (Kalcer Radomlje), Matija Škarabot (Ri-jeka); Miroljub Kostic (Spartak, Srbija), Franklin William Vicente (Celje), Adnan Bešic (Krka); odšli: Milan Andelkovic (Ethnikos, Ciper), Aleksander Rado-savljevic, Aleksander Topič, Tadej Apatič, Dorde Ivelja (Javor Ivanjica, Srbija); Domžale: prišla: Kenan Horic, BiH (Čelik Zenica), Saša Aleksander Živec (Gorica); odšli: Miloš Mijic, Srbija (Donji Srem), Draško Božovic (Lovcen Cetinje, Črna Gora), Denis Ljubovic, Igor Banovic, Jure Balkovec (Krka); Celje: prišli: Nicolas Antoine Rajsel, Francija (PSG - mlada ekipa), Amir Bilali, Albanija (Cremonese, Italija), Danijel Miškic, Hrvaška (Lokomotiva Zagreb), Boban Vasov, Srbija, Alen Ploj (Maribor); odšli: Dragan Čadikovski (Radnički Kragujevac, Srbija), Franklin William Vicente (Olimpija), Nejc Plesec; Krka: prišli: Dejan Krljanovic (Enosis Neon Paralimni, Ciper), Mario Carevic, Hrvaška, Vinko Buden, Hrvaška (Lučko), Danijel Rašic, Hrvatska (Imotski), Žiga Kočevar (Bela Krajina), Gregor Žugelj (Bela Krajina), Jure Balkovec (Domžale), Marin Peric, Hrvaška (Grobnican); odšli: Vedran Ivankovic, Hrvaška, Luka Volarič, Domen Bož-jak, Klemen Medved (Aluminij), Miroslav Radulovic, Adnan Bešic (Olimpija), Mitja Brulc; Triglav: prišli: Aleš Poplatnik, Matej Poplatnik, Saša Marinkovič (Medvode), Viktor Slijeg, BiH (Capljina); odšli: Mustafa Nukic (Luka Koper), Davor Bubanja, Bernard Stjepanovic, Milan Dajic. 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 28. februarja 2014 Rokomet • 1. A SRL (m) Gorenje pred vsemi, za njim Celje in Maribor S tekmami 22. kroga se je končal redni del prvenstva v 1. A SRL. Pred ekipami je ostalo še deset tekem, ki bodo dale odgovor o novem prvaku in o dveh ekipah (11. in 12. mesto), ki bosta izpadli v nižji rang tekmovanja. Glede na to, da naj bi se Gorenje, Celje in Maribor preselili v ligo SEHA, se kaj lahko zgodi, da ne bo izpadla nobena ekipa. Danes se bomo dotaknili udeležencev Lige za prvaka. 1. GORENJE VELENJE Velenjčani so pred sezono ostali brez Gabra, Dolenca, Puclja, Bajrama, Melica, Bezja-ka, Gajica in Miklavčiča, vendar so še vedno vladar slovenske lige (22 tekem, 21 zmag, 1 remi proti Mariboru). Že po rednem delu lahko osam čestitamo za novi naslov državnih prvakov, kajti težko je verjeti, da bi Celje ali Maribor ogrozila Velenjčane, saj zaostajata za pet oz. osem točk. Gorenje je znova zadelo z izbiro mladih nadarjenih igralcev: brata Buric, Staš Skube, Jernej Papež, povratnik iz Maribora Mario Šoštarič, Kristian Be-čiri. Skube je šele prvo leto v Rdeči dvorani in že ga snubijo bogati evropski klubi. Ne pozabimo, da imajo Velenjčani enega najboljših trenerjev v Sloveniji, Ivana Vajdla. Ekipe omenjenega gospoda so zmeraj igrale rokomet, ki je imel glavo in rep. Ob vsem naštetem se je Gorenje uvrstilo med šestnajst najboljših ekip Lige prvakov. 2. CELJE PL Mogoče v Celju niso razočarani nad 2. mestom, vsekakor pa so razočarani z zaostankom petih točk za sosedi iz Velenja. Celje že vrsto let ni premagalo Gorenja, in kot kaže, jim bo to težko uspelo tudi letos. Pivo-varji so znova slabo kadrovali z novinci v ekipi, med sezono je še trenerja Vladana Matica zamenjal Branko Tamše. Poglavitni razlog v slabem Celju pa tiči v slabšem delu z mladi- Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorenja so na dobri poti, da tudi letos osvojijo naslov državnih prvakov. mi selekcijami. Največji udarec za mlajše kategorije Celja je bila smrt Vlada Murka, ki je vzgojil številne odlične celjske igralce. 3. MARIBOR BRANIK Mariborčani že vrsto let v člansko ekipo vlagajo visoke finančne vložke, vendar bodo višje od 3. mesta težko prišli. Za vijoličaste sta ekipi Gorenja ter Celja še vedno rokometni pojem in tako bo ostalo tudi letos, ne glede na zmago Maribora v 22. krogu proti Celju. Ima pa trener Marko Šibila v svojih vrstah nekaj izjemnih talentov. Eden izmed njih je Miha Zarabec, ki se po koncu sezone seli v Celje. Njegova zamenjava je prišla iz Zagreba -Ante Kaleb, pred leti najboljši kadet Evrope. 4. RIBNICA RIKO HIŠE Za Ribničani je ena najboljših sezon od osamosvojitve Slovenije naprej, če ne celo najboljša. Ribničani so pod taktirko trenerja Roberta Beguša zaigrali odlično in tudi proti ekipam z vrha so znali prirediti presenečenje. Zagotovo največje presene- čenje prvenstva po uvrstitvi in lepi ter izjemno borbeni igri. 5. TRIMO TREBNJE Še ena izmed ekip, pred katero lahko snamemo klobuk. Trebanjci so v zadnjih letih izgubili številne doma vzgojene rokometne diamante (Sebastian Skube, Miklavčič, Staš Skube, Zarabec), ampak po zaslugi odličnega dela z mladimi selekcijami iz leta v leto na površje prihajajo novi odlični rokometaši. Včasih pozabimo na trenerje, ki se ukvarjajo z mladimi rokometaši in ki jih naučijo najpomembnejših rokometnih prvin. Pri Trimu se lahko pohvalijo, da imajo v svojih vrstah najboljšega trenerja pri mlajših selekcijah v Sloveniji Davida Lipoglavška. In prav na njegovih žuljih in žuljih njegovih pomočnikov članska ekipa Trima kljub številnim odhodom ostaja pri samem vrhu slovenskega rokometa. 6. SEVNICA Ekipa Sevnice je z uvrstitvijo v Ligo za prvaka eno večjih presenečenj sezone. Alen Dra- žetič, ki je bil pred leti najboljši strelec 1. B SRL, je danes glavni nosilec sevniške igre. Dražetič do konca sezone zaradi hude poškodbe kolena ne bo mogel pomagati svoji ekipi in nič presenetljivega ne bi bilo, če sevniškim roko-metašem v Ligi za prvaka ne bi uspelo ujeti niti ene same točke - preostale ekipe so preprosto premočne. Sevnica lahko ob odlični igri na domačem parketu računa le na točke proti Ribnici in Trimu. Vseeno čestitke Sevničanom za izvrstno sezono. V naslednji številki Štajerskega tednika bomo poko-mentirali še ekipe, ki bodo sezono končale v Ligi za obstanek. Žal so tam po štirih zaporednih porazih pristali tudi Ormožani, ki so bili z mislimi že v Ligi za prvaka. Prva naloga trenerja Saša Prapotnika bo, da misli svojih fantov čim prej usmeri v pravo smer in v hud boj za obstanek v ligi. Liga za obstanek bo bistveno zanimivejša od Lige za prvaka. Prvenstvo se nadaljuje 15. marca, ko Jeruzalem gostuje pri Krškem. Uroš Krstič Atletika • Atletski klub Ptuj Domjanova rekordno tudi v metu diska Uvod v letošnjo sezono na prostem je bil za nadarjeno ptujsko atletinjo Veroniko Domjan izjemen. Potem ko je prejšnji teden dosegla državni mladinski rekord v suvanju krogle, ji je enak dosežek uspel tudi v metu diska, njeni paradni disciplini. Na zimskem državnem prvenstvu v metih v Domžalah je članica AK Ptuj z metom 49,87 metra postavila nov državni rekord v mladinski kategoriji. »Vesela sem, da sem že na prvi tekmi potrdila normo za svetovno prvenstvo v Ameriki, ker pa je bil to obenem državni rekord, sem zelo zadovoljna. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno; bilo je deževno in mrzlo, zaradi česar je bil metalni krog gladek,« nam je o svojem prvem letošnjem nastopu v metu diska povedala Domjanova. Tekmovanje je začela z dvema prestopoma, po- Foto: Črtomir Goznik Veronika Domjan je letos v dveh nastopih popravila mladinska rekorda v suvanju krogle in metu diska. V soboto bo rekord znova lovila na Ptuju. tem pa je svoje mete stopnjevala od 42 do 46 metrov, državni rekord pa ji je uspel prav v zadnjem metu. Priložnost za še daljše mete bo imela že to soboto, ko bo na ptujskem Mestnem stadionu potekalo zimsko prvenstvo Slovenije v metih v starejši mladinski in pionirski kategoriji. »Veronika je trenutno pripravljena za nekaj metrov več, upam, da jih lahko realizira že na Ptuju,« pravi njen trener Gorazd Rajher. Domjanova pravi, da je njena želja met prek 50 metrov pred domačo publiko. Če se ji vse poklopi, bo na udaru tudi slovenski članski državni rekord, ki v ženski kategoriji znaša 52,42 metra in je star že skoraj trideset let. V Domžalah je nastopila tudi Melani Hentak, ki pa se ji je v metu kopja (40,89 metra) izmuznila kolajna. Uroš Esih Rokomet • Šolski šport Gimnazija Ptuj v finalu Rokometna ekipa dijakov ptujske gimnazije je v letošnjem šolskem letu postavila nov mejnik v šolskem rokometnem tekmovanju. Že četrto leto zapored se je namreč uvrstila na zaključni turnir najboljših štirih ekip v državi - Final 4. Rezultat, ki ogromno pove o kakovosti dela z mladimi rokometaši na območju Ptuja in širše okolice. Gimnazijo Ptuj obiskujejo rokometaši RK Drava Ptuj, RD Mo-škanjci Gorišnica in RK Velika Nedelja. Mladi rokometaši iz naštetih sredin v ligaških tekmovanjih nastopajo kot tekmeci, v šolski ekipi pa kot eno dokazujejo preostalemu delu Slovenije, kakšen rokometni podmladek in potencial je na tem majhnem območju Spodnjega Podravja. Polfinalni turnir se za dijake ptujske gimnazije ni začel po pričakovanjih, saj so izgubili proti favorizirani ekonomski šoli iz Celja, ki jo sestavljajo člani prvoligaških ekip z njihovega območja. Za ponovno uvrstitev na Final 4 so morali ptujski dijaki zmagati obe sledeči tekmi. Zavedali so se, da to ne bo lahko, saj sta jim načrte želeli preprečiti Gimnazija Ljutomer in Gimnazija Šiška, slednja ima celo rokometni oddelek. Profesorju Tomažu Zemljiču, ki že vrsto let uspešno vodi ptujsko ekipo, je uspelo po uvodnem porazu motivirati fante in jih uspešno pripraviti za nove podvige. Da mu je to uspelo, najbolje pove podatek, da so bili njegovi varovanci nekaj minut do konca srečanja proti Gimnaziji Šiška v izgubljenem položaju, a so na koncu slavili s tremi zadetki razlike! Želja, borbenost in rokometna sreča sta bili tokrat odločno na strani Gimnazije Ptuj. Želje ptujskih dijakov niso nič drugačne kot v preteklih letih -osvojitev naslova državnih prvakov. Morda bomo lahko govorili o popravljenem pregovoru »v četrto gre rado« in se tako veselili težko pričakovanega naslova. Sašo Kafel Marko Zuran (Gimnazija Ptuj) med akcijo Rokomet • Mlajše kategorije STAREJŠI DEČKI A: BLIZU UVRSTITVE NA FINAL 4 1. JERUZALEM ORMOŽ 7 7 0 0 14 2. CELJE PIVO. LAŠKO 6 5 0 1 10 3. GORENJE VELENJE 7 3 13 7 4. RADEČE - MIK CELJE 7 3 13 7 5. MARIBOR BRANIK 6 3 0 3 6 6. HERZ ŠMARTNO 7 2 14 5 7. ARCONT RADGONA 6 0 3 3 3 8. DOBOVA 6 0 0 6 0 MARIBOR - JERUZALEM 19:22 (12:11) JERUZALEM: Rizman, Škrja-nec; Koderman 2, Petek, Jova-novič, Šoštarič, Ciglar 1, Niedor-fer 3, Zidarič 4 (1), Škorjanec, M. Hebar 7 (3), J. Zadravec, Belec, G. Hebar, Notersberg 5 Jeruzalem je v Mariboru dosegel sedmo zaporedno zmago v polfinalni skupini B in ima pred domačo tekmo s Celjem veliko priložnost, da ob zmagi (nedelja, 9. 3., ob 13.45 na Hardeku) dokončno osvoji 1. mesto. Če bo jeruzalemčkom uspelo zasesti sam vrh polfinal-ne skupine B, bo Ormož gostitelj zaključnega turnirja najboljše četverice v državi pri letnikih 1999. Ta ormoška generacija je edina v državi sodelovala na prav vseh Final 4, kar uspe le redkim ekipam. Med ormoškimi ekipami je v preteklosti enak uspeh z vsemi udeležbami na zaključnih turnirjih požela le ekipa letnikov 1998. STAREJŠI DEČKI B: 1. GORENJE VELENJE 7 7 0 0 14 2. JERUZALEM ORMOŽ 6 5 0 1 10 3. RUDAR 7 3 1 3 7 4. CELJE PIVO. LAŠKO 5 3 0 2 6 5. KRŠKO 6 3 0 3 6 6. MARIBOR BRANIK 6 2 0 4 4 7. S. GRADEC 2011 6 1 1 4 3 8. RADEČE MIK CELJE 7 0 0 7 0 MARIBOR - JERUZALEM 14:26 (6:13) JERUZALEM: Firšt Šeruga; T. Šulek 2, P. Ozmec 2, Notersberg 8 (4), A. Munda 2, G. Hebar 1, Belec 6, B. Zadravec 2, J. Zadravec 3 Jeruzalem ostaja v boju za svojo prvo udeležbo na Final 4. Pred jeruzalemčki sta zdaj na domačem parketu zanimivi tekmi proti Celju (nedelja, 9. 3., ob 12.00) in Krškemu (torek, 11. 3., ob 17.15). V primeru obeh zmag bi si Ormožani na stežaj odprli vrata k 2. mestu, ki vodi na Final 4. MLADINCI: NA VRSTI DERBI Z BREŽICAMI Mladinci Jeruzalema imajo daleč najmlajšo zasedbo v celotni 2. SRL, a še naprej presenečajo in ostajajo v borbi za uvrstitev v 1. SRL. V ponedeljek, 3. 3., ob 20.00 na Hardek prihaja zasedba vodilnih Brežic, ki je v kvalifikacijah za 1. SRL nanizala štiri zaporedne zmage in je na odlični poti k uvrstitvi ligo višje. Brežiško ekipo sestavljajo igralci letnikov 1993 ter 1994, ki že marljivo igrajo v 2. članski SRL. Pred derbijem so v vlogi favorita gostje iz Brežic, ampak jeruza-lemčkov ne gre odpisati, saj so letos že večkrat presenetili, ob tem pa so na domačem parketu pri popolnem izkupičku točk. Tekma, vredna ogleda. ku torek • 25. februarja 2014 Šport, šport mladih Štajerski 13 Karate • Člansko DP Med prvaki tudi Ptujcan Rok Zgajnar Rok Žgajnar Velenje je pretekli konec tedna gostilo državno prvenstvo v karateju. Med člani so v borbah slavili Rok Žgajnar (do 60 kg), Sebastjan Kantu-žer (do 67 kg), Filip Španba-uer (do 75 kg), Jan Merc (do 84 kg) in Sebastjan Budihna (nad 84 kg). Na tekmovanju nista nastopila trenutno najboljši slovenski karateist Juš Markač in Matija Matijevič. Med članicami so zmagale Dijana Čatakovic (do 50 kg), Anja Godnič (do 55 kg), Tjaša Ristič (do 61 kg), Lina Pušnik (do 68 kg) in Tanja Vrbnjak (nad 68 kg). V kategoriji kat je med moškimi slavil Kle- men Plazar, med ženskami pa Anja Hladnik. Tekmovanja, na katerem so nastopili tudi veterani, se je udeležilo 89 tekmovalk in tekmovalcev iz 49 različnih klubov. Člansko državno prvenstvo je bila sicer tudi zadnja preizkušnja pred prihajajočim prestižnim tekmovanjem v Laškem, kjer bodo 15. in 16. marca zbrani najboljši svetovni karateisti. Karateiste maja čaka še člansko evropsko prvenstvo na Finskem in novembra člansko svetovno prvenstvo v Nemčiji. sta Plavanje • PK Terme Ptuj Mladi ptujski plavalci nastopili na Madžarskem V soboto je bil v Nagyka-nizsu na Madžarskem (ta je na določenih območjih partnersko mesto Ptuja, op. a.) mednarodni plavalni miting, kjer je s štirimi mladimi tekmovalci sodeloval tudi Plavalni klub Terme Ptuj. Ob ptujskem je od slovenskih klubov sodeloval samo še PK Zdravilišče Radenci. Na Madžarskem so od članov PK Terme Ptuj nastopili Leon Ljubec Zajko, Viktorija Rihtarič, Kristjan Ri-sek in Sara Lampret. Prvi trije trenirajo pod vodstvom Jureta Rozmana, Lampretovo pa trenira Miha Širec. Najstarejši izmed četverice, Leon Ljubec Zajko, letnik 2001, je nastopil na 100 metrov prosto in hrbtno. Viktorija Rihtarič je plavala na 100 metrov prosto in prsno. Kristjan Risek je prav tako nastopil dvakrat: na 50 metrov prosto in prsno; v prsni tehniki je bil deveti. V istih disciplinah je tekmovala tudi najmlajša Sara Lampret. Vsi so odplavali osebne rekorde in trenerji so bili z njihovimi nastopi in napredkom zadovoljni. Naslednjič bodo Ptujčani z mladimi plavalci in plavalkami nastopili 5. aprila na Velikonočnem mitingu v Celju, ki bo zadnje tekmovanje v kratkih bazenih v tem zimskem delu tekmovalne sezone. Plavalci iz Nagykanizsa bodo Ptujčanom vrnili obisk na 10. pokalu Terme Ptuj, ki bo na sporedu 17. maja. PK Terme Ptuj obenem vabi vse otroke in mladostnike, ki bi se želeli naučiti plavati ali trenirati plavanje, da se jim pridružijo v ponedeljek ali sredo med 17.00 in 18.30. David Breznik Mladi ptujski plavalci so konec tedna nastopili na Madžarskem. Tenis • Blaž Rola Na Kitajskem bolje kot v Indiji Po koncu mini indijske turneje se je Blaž Rola odpravil na Kitajsko, kjer ta teden nastopa na 50.000 dolarjev vrednem challenger turnirju v Guangzhouu. Milijonsko mesto (več kot 11 milijonov prebivalcev) leži na JV Kitajske in je glavno mesto province Guangdong. Ptujčan, star 23 let, je na turnirju 2. nosilec (prvi je Japonec Go Soeda, 141.), ta teden pa je dosegel novo rekordno uvrstitev na lestvici ATP - 151. mesto. Za začetek se je meril z Gerardom Granollersom (229.) in ga premagal v treh nizih. To je bilo njuno prvo medsebojno srečanje. V uvodu si je leto starejši Španec priboril prednost enega breaka in ga zadržal do konca niza. Blaž se je tako znašel v zaostanku, a se je uspešno pobral in dvignil raven svoje igre. V drugem nizu je tako izkoristil eno od treh priložnosti za break in izenačil na 1:1. Odločal je tretji niz, Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je turnir na Kitajskem začel bolje kot prejšnje v Indiji. v katerem je imel naš igralec zelo visok odstotek zadetih prvih servisov (76 %, tekmec le 33 %). S tem je prevladoval tudi v sami igri in si po slabih dveh urah igre priigral napredovanje. Skupno razmerje v točkah je bilo 93:81 v korist 2. nosilca, v izkoriščenih break priložnostih pa 4/9 (tekmec 2/4). V 2. krogu ga je čakal obračun z vrstnikom Ze Zhan-gom (216.). Dvoboj je imel skoraj identičen tok kot tisti v 1. krogu, saj se je Blaž znašel v zaostanku niza. To je bil znak za alarm in Blaž je začel igrati agresivneje. Hitro si je priigral break priložnosti in izkoristil eno pri rezultatu 3:2. Vodstvo s 4:2 je zadržal Guangzhou, 50.000 dolarjev, rezultati: 1. krog: Rola (2.) - Gerard Granollers (Španija) 4:6, 6:3, 6:2; 2. krog: Rola (2.) - Ze Zhang (Kitajska) 4:6, 6:3, 6:4; četrtfinale: Rola (2.) - Amir Weintraub (Izrael) do konca niza in s tem izenačil na 1:1 v nizih. V odločilnem nizu sta oba tekmeca vse do rezultata 4:4 suvereno dobivala igre na svoj servis. V deveti igri je Blaž prišel do prednosti na servis Kitajca (30:40) in jo takoj tudi izkoristil. V 10. igri je moral na svoj servis potrditi break, a je bilo to vse prej kot lahko. V najdaljši igri celotnega dvoboja (13 točk) si je priložnost za rebreak priigral tudi Zhang, a je Blaž v odločilnih trenutkih ostal dovolj zbran in je na koncu izkoristil tretjo zaključno žogo. Dvoboj je trajal uro in 55 minut, končno razmerje točk pa je bilo 94:88. Blaž je izkoristil dve priložnosti za break od šestih, Zhang eno od šestih. V četrtfinalu se bo Rola pomeril s 27-letnim Izraelcem Amirjem Weintraubom (224.). Jože Mohorič Kikboks • Bosanska Krupa open 2014 Ptujčani najboljši klub, v Bosni osvojili 10 prvih mest Ekipa ptujskih kikboksar-jev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je v soboto, 22. februarja, udeležila turnirja v Bosni in Hercegovini. Na tekmovanju v Bosanski Krupi je sodelovalo 215 tekmovalcev iz 17 klubov iz štirih držav. Tekmovanje je za Ptujčane pomenilo predvsem pripravo na državno prvenstvo, ki se v marcu začne s prvim turnirjem v Zagorju. Vsi Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting (semi kontakt). Ptujčani so osvojili 10 prvih mest, 3 druga mesta in 1 tretje mesto. Prva mesta so osvojili: Anej Pivec (ml. kadeti do 10 let do 35 kg), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 37 kg in do 42 kg), Patrik Šulek (ml. kadeti nad 47 kg in st. kadeti do 63 kg), Timi Sitar (st. kadeti do 52 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 50 kg), Filip Janžekovič (člani do 69 kg) in Vito Čurin (mladinci do 79 kg in člani do 84 kg). Ptujčani v Bihacu Foto: Franc Slodnjak Druga mesta so osvojili: Nejc Popošek (st. kadeti do 63 kg), Nina Duh (st. ka-detinje do 55 kg), Niko Ri-tlop (st. kadeti nad 47 kg). Tretje mesto je osvojil: Tilen Repina (ml. kadeti do 10 let do 35 kg). Na koncu tekmovanja je bila tudi razglasitev najboljšega kluba na turnirju. To prestižno lovoriko so osvojili člani KBV Ptuj, ki so se velikega pokala zelo razveselili in so ponosni zapustili dvorano. Ptujčani so se zadovoljni vrnili z Bosne, saj so vsi tekmovalci pokazali kvalitetne borbe in napredek v sami taktiki. Franc Slodnjak Šolski šport • Košarka Naslov za OŠ Majšperk Športna dvorana v Markovcih je bila prizorišče medobčinskega tekmovanja v košarki za učenke letnika 2001 in mlajše. Za naslov so se med seboj pomerile mlade košarkarice štirih osnovnih šol, poleg domače vrste še OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt in OŠ Majšperk. Največ so pokazale učenke OŠ Majšperk, ki so v finalu ugnale domačo vrsto. Obe ekipi sta se uvrstili na področno tekmovanje. Rezultati: Ljudski vrt - Majšperk 21:23, Olga Meglič - Markovci 2:38; tekma za 3. mesto: Ljudski vrt - Olga Meglič 24:0; tekma za 1. mesto: Majšperk - Markovci 21:13. Končni vrstni red: 1. OŠ Majšperk 2. OŠ Markovci 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Olge Meglič tp Košarkarska ekipa OŠ Majšperk 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 28. februarja 2014 Športno plezanje • PZS podelila priznanja Mini Markovič priznanje za naj športno plezalko V sredo, 26. 2., je v Cankarjevem domu v Ljubljani znotraj 8. mednarodnega festivala gor-niškega filma potekal Alpini-stično-plezalni večer, slovesna razglasitev in podelitev priznanj najuspešnejšim alpinistom in športnim plezalcem za največje dosežke v alpinizmu in športnem plezanju v letu 2013. Alpinistično-plezalni večer organizirajo Planinska zveza Slovenije ter njeni komisiji za alpinizem in športno plezanje. Namen izbora je predvsem ocena in ovrednotenje najkvalitetnejših alpinističnih vzponov in vrhunskih špor-tnoplezalnih dosežkov ter širši javnosti predstaviti najboljše dosežke slovenskih alpinistov in športnih plezalcev v minulem letu. S tokratno prireditvijo pa je zveza zaokrožila tudi celoletno praznovanje 120-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji in ustanovitve Slovenskega planinskega društva (18932013), katerega naslednica je Planinska zveza Slovenije. Številne prisotne je na začetku pozdravil predsednik zveze Bojan Rotovnik. V nagovoru je poudaril široko razvejano dejavnost PZS, ki je vidna na številnih področjih, posebno pozornost pa PZS namenja Najuspešnejši v letu 2013: - najuspešnejša alpinistka: Anastasija Davidova (AO PD Lju-bljana-Matica) - najuspešnejši alpinist: Luka Krajnc (AO PD Celje-Matica) - najperspektivnejši alpinist: Martin Žumer (AO PD Radovljica) - najuspešnejša športna plezalka: Mina Markovič (PK 6b Ptuj) - najuspešnejši športni plezalec: Domen Škofic (ŠPO PD Radovljica) - nagrada za življenjsko delo: Tone Škarja (AO PD Kamnik) Domen Škofic (ŠPO PD Radovljica) in Mina Markovič (PK 6b Ptuj) - najuspešnejša slovenska športna plezalca v letu 2013 alpinizmu in športnemu plezanju. »Slovenija je v svetovni gorniški javnosti že zdavnaj dobila status ene izmed velesil, saj so uspehi naših alpinistov in športnih plezalcev, tako na področju klasičnega kot športnega plezanja, znani po vsem svetu. Seznam imen uspešnih slovenskih alpinistov in športnih plezalcev je dolg in se iz leta v leto dopolnjuje. Kljub temu da je slovenski prostor geografsko majhen in za mnoge komaj prepoznaven ali celo neznan, so se mladi plezalci kaj hitro preizkusili v novostih, ki so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z ameriške celine prišle v Evropo. Razmahnilo se je prosto plezanje, plezanje na zaledenelih slapovih, plezanje v kombinaciji skale in ledu. Alpinisti so prepoznavni v tujini, izziv pa je doseči večjo prepoznavnost v Sloveniji, prav tako je izziv po slovenski mladinski alpinistični reprezentanci ustanoviti tudi član- Mladinska ekipa Stojncev sko reprezentanco. Veselijo me izjemni uspehi v športnem plezanju, kjer vidim, da imajo plezalci vedno znova še možnosti izboljšanja rezultatov in dosegajo izvrstne rezultate,« je dejal predsednik Rotovnik. Nagrado za najuspešnejšo športno plezalko je pričakovano dobila Mina Markovič (PK 6b Ptuj). »Preteklo sezono je ponovno zaključila kot najuspešnejša plezalka v tekmovalnem plezanju na svetu. Po srebrni kolajni na evropskem prvenstvu v težavnosti so sledile svetovne igre, od koder je Mina domov prinesla zlato kolajno. Srebrna kolajna na evropskem prvenstvu v balvanih ji je prinesla še končno drugo mesto v kombinaciji. Sledil je prestižni master v Arcu, kjer se je prvič okitila z zmago. Skozi sezono svetovnega pokala je ves čas nakazovala, da bo na finalni tekmi v Kranju ponovno zelo napeto. Tokrat je bila še tretja zapore- Nogomet dna skupna zmaga v težavnosti malenkost predaleč, zato pa je še tretjič zapored postala skupna zmagovalka svetovnega pokala v kombinaciji vseh disciplin. Naslov državne prvakinje ob koncu sezone je bila še pika na i zelo uspešne sezone,« so zapisali v uradni obrazložitvi. Za Mino je to četrti zaporedni naslov naj plezalke v Sloveniji. Ur Mina Markovič: »Čeprav je to že četrto priznanje, ga je vsako leto prijetno dobiti in se ob tem spomniti na preteklo leto. Čeprav so priprave že v polnem teku, ti da to še en ščepec motivacije za novo sezono. Upam, da bo letošnja sezona podobna lanski ali še boljša, kar je vedno možno. Gotovo pa so tu tudi mlade tekmovalke, ki zelo dobro delajo in plezajo, in komaj čakam, da jih vidim na mestu, kjer sem zdaj jaz. Se pa zagotovo ne bom dala zlahka. (Smeh.)« Do trofej Ormožani in Stojnčani V športni dvorani Markovci je ob praznovanju 50-letnice ŠD Stojnci potekal še četrti turnir v malem nogometu. V nedeljo so se merili kadeti, mladinci in veterani (o slednjih smo že poročali). Pri kadetih je nastopilo šest, pri mladincih pa osem ekip. Mladi nogometni upi so imeli tako lepo priložnost, da so se merili v malem, dvoranskem nogometu. Turnir je potekal v enakovrednih in razburljivih srečanjih. Organizator je dobil obilico pohval in vsi so si bili edini, da bi lahko bilo podobnih turnirjev še več. Tega pa ni mogoče izpeljati brez neutrudnih organizatorjev. V Stojncih je vodja teh Silvo Foršnarič, pomagali pa so mu Ksenja Pivko, Martin Kolarič, Janez Kovačič in hišnik Bogdan Ovčar. Zahvala gre tudi osnovni šoli in občini Markovci za najem prostorov. Ob tako uspešni izvedbi organizatorji obljubljajo, da bodo »vajo« v prihodnje ponovili. Končni vrstni red: KADETI: 1. Ormož, 2. Zavrč II. 3. Stojnci MLADINA: 1. Stojnci, 2. Ormož, 3. Grajena Danilo Klajnšek Športni napovednik Nogomet • Prijateljske tekme Veržej - Zavrč (v soboto ob 14.00) Rudar Velenje - Aluminij (v soboto ob 15.30) NŠ Drava - Ljutomer (v soboto ob 15.15 na igrišču z umetno travo na Ptuju) Aluminij (mladina) - Miklavž (člani) (v soboto ob 13.00) Aluminij (kadeti) - Jarenina (kadeti) (v soboto ob 11.30) Podvinci Betonarna Kuhar - Rakičan (v nedeljo ob 13.00 na igrišču z umetno travo na Ptuju) Kegljanje • 1. B SKL (ž) 15. KROG: Impol - Drava (v soboto ob 13.00) 3. SKL VZHOD (m) 15. KROG: Pivovarna Laško - Drava (v soboto ob 18.00) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 16. krog: ŽOK AC Prstec Ptuj - Mozirje (v sboto, 1. 3., ob 18.00 v ŠD Gimnazije Ptuj) Košarka • 4. SKL (m) 3. krog: Ptuj - Posavje Podbočje (v soboto, 1. 3., ob 15.00 v ŠD Gimnazije Ptuj) Atletika • Zimsko prvenstvo Slovenije v metih za starejši mladinski in pionirski kategoriji Atletski klub Ptuj prireja v soboto, 1. marca, na ptujskem mestnem stadionu zimsko prvenstvo Slovenije v metih za starejši mladinski (letniki 1995 in 1996) in pionirski kategoriji (letniki 1999 in 2000). Urnik tekmovanja: 09.50 - odprtje tekmovanja 10.00 - krogla (st. mladinci in pionirji) - kopje (st. mladinke in pionirke) 11.00 - krogla (st. mladinke in pionirke) - kopje (st. mladinci in pionirji) 12.00 - disk (st. mladinci in pionirji) 13.00 - disk (st. mladinke in pionirke) 14.00 - kladivo (st. mladinci in pionirji) 15.00 - kladivo (st. mladinke in pionirke) 16.15 - razglasitev rezultatov Strelstvo • Pred EP v Moskvi Slovenska strelska reprezentanca v teh dneh pili zadnje podrobnosti pred odhodom na evropsko prvenstvo z zračnim orožjem v Moskvi. V članski konkurenci bodo nastopili Živa Dvoršak in Željko Moičevic (oba zračna puška) ter Petra Dobravec in Kevin Venta (oba zračna pištola), v mladinski konkurenci pa Anuša Kovačič, Sašo Stojak in Jože Čeper (vsi zračna pištola) ter Klav-dija Jerovšek, Petra Vernik in Urška Kuharič (vse zračna puška). »Zadovoljna bom, če bodo naši strelci in strelke v Moskvi predvsem izpolnili cilje, ki so si jih sami postavili,« je pred odhodom v Moskvo dejala selektorica Andreja Vlah, ki je po dolgih dvajsetih letih na selektorskem položaju zamenjala legendarnega Lojzeta Mikoliča. »Največ možnosti za dober izid ima naša članska vrsta. Moičevic ima v tej sezoni visoke rezultate, prav tako Dvoršakova. Zelo spodbudne izide je na zadnjih treningih v Ljubljani dosegal tudi Venta,« je še dodala Vlahova. Spored EP v Moskvi: nedelja, 2. marec: ob 10.50 - zračna puška, mladinci ob 12.50 - zračna pištola, mladinke (Anuša Kovačič) ponedeljek, 3. marec: ob 10.50 - zračna puška, mladinke (Petra Vernik, Urška Kuharič, Klavdija Jerovšek) ob 12.50 - zračna pištola, moški (Sašo Stojak, Jože Čeper) torek, 4. marec: ob 10.50 - zračna pištola, članice (Petra Dobravec) ob 12.50 - zračna puška, člani (Željko Moičevic) sreda, 5. marec: ob 11.15 - zračna pištola, člani (Kevin Venta) ob 12.50 - zračna puška, članice (Živa Dvoršak) DK, JM Kadetska ekipa Ormoža Nogomet • Prijateljska tekma 1 A AVTO GEREČJA VAS -DRAVINJA KOSTROJ 4:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Tominc (16.), 1:1 Pristovnik (67.), 2:1 Leben (73.), 2:2 Ramšak (80.), 3:2 Leben (84.), 4:2 Leben (90.) 1 A AVTO GEREČJA VASj Cvetič, Horvat, Strel, Gabrovec, Kokot, N. Šešo, Fatai, Rozman, A. Šešo, Leben, Tominc. Igrali so še: Šerdoner, M. Hertiš, Klajderič, Vrečar. Trener: Igor Vorih DRAVINJA KOSTROJ: Klevže, Černec, Če-renak, Klokočovnik, Gosak, Čakš, Alenc, Borenovic, Čander, Hren, Pristovnik. Igrali so še: Naglič, Bašič, Kotnik, Vezjak, Jelen-ko, Ramšak, Ratkovič Macuh. Trener: Simon Sešlar Gerečjevaščani so gostili vodilno ekipo 3. SNL - vzhod, ekipo Dravinje Kostroj iz Slovenskih Konjic. V zelo dinamičnem srečanju so večji del prevladovali gostje, saj so imeli žogo več v svoji posesti. Kljub temu si razen dveh doseženih zadetkov niso priigrali veliko izrazitih priložnosti, saj je obramba domačinov delovala zelo dobro. Vijoličasti so se gostom dobro upirali in ob tem pokazali izjemno učinkovitost, saj so dosegli kar štiri zadetke. Izstopala sta trikratni strelec Leben in Ni-gerijec Fatai, ki je asistiral pri vseh štirih zadetkih. Konjičani so kljub porazu z dobro igro pokazali, zakaj so jesenski prvaki in zakaj z optimizmom pričakujejo pomladanski del prvenstva, v katerem je njihov prvi in edini cilj vrnitev v 2. SNL. Danilo Klajnšek petek • 28. februarja 2014 Zanimivosti Štajerski 15 Stojnci • Kulturno umetniško društvo Maska Fašenska pravljica Veste, kakšen je občutek, ko se odpravite na ekskurzijo, kajne? Na tisto pravo: poučno, zanimivo in zabavno. Za menoj je prav ena izmed takšnih. Ker se je odvila v mojem domačem kraju, je zame še posebno dragocena in unikatna. V vasici, ki jo menda vsi zelo dobro poznate - seveda predvsem zaradi fašenske evforije oziroma kar norije -, je te dni izjemno zanimivo. Stojnčani s(m)o že nekaj mesecev polno zasedeni s pripravami - vsa vas že nestrpno pričakuje dneve brezskrbne norčavosti. Postoriti je treba še veliko, a kljub temu sta si zakonca Vajda, ki že nekaj časa uspešno obvladujeta Kulturno umetniško društvo Maska Stojnci, utrgala nekaj dragocenih trenutkov ter mi tako pričarala pravo pravljico. »Maškor pa res ne more biti vsak. Če si našemljen v slona in te vloge ne znaš odigrati -zame že nisi maškor,« je bila iskrena gospa Vajda. Prvi, t. i. testni kostum je običajno Ptuj • Pol milijona PPS-ovih krofov 50 let po istem receptu V času pusta mora obvezno zadišati tudi po krofih. V ptujskih pekarnah in slaščičarnah (PPS) načrtujejo, da jih bodo te dni pripravili med 450.000 in 500.000. Kot so pojasnili, pričakujejo v primerjavi z lanskim letom nekoliko večjo prodajo, to pa zaradi daljšega pustnega obdobja. Vrhunec peke krofov naj bi bil od danes pa vse do pustnega torka. »Največ jih pripravimo prav na pustni torek. Za nemoteno oskrbo kupcev z izdelki v PPS-u v pustnem času spremenimo tudi razporeditev dela. Delo organiziramo tako, da se krofi pripravljajo skoraj skozi ves dan. Tako našim domačim kupcem ves dan zagotavljamo sveže, še tople pustne krofe. Kot zanimivost lahko omenimo, da bomo tudi v času letošnjega pusta porabili velike količine osnovnih surovin. Načrtujemo, da bomo porabili okrog sedem ton marelične marmelade, od 100.000 do 120.000 komadov svežih jajc oziroma od 5000 do 6000 litrov sve- žega melanža (že ubitih celih jajc) ter približno dve toni po-sipnega sladkorja. Največ krofov smo pripravili leta 2010, to je bilo okrog 550.000 kosov za območje Ptuja in okolice. Skrivnost ptujskih krofov je v posebnem, tradicionalnem postopku priprave ter v upo- rabljenih osnovnih surovinah (sveža jajca in marelična marmelada s sadnim deležem najmanj 45 odstotkov). Ptujski pustni krof imamo zaščiten kot blagovno znamko. Recep-ture nismo spreminjali že dobrih petdeset let,« je povedal Igor Ranfl iz družbe PPS. MZ Foto: Črtomir Goznik Ptujski krof je zaščiten kot blagovna znamka. Se vidimo, če se prepoznamo! Na Klubu ptujskih študentovže nestropno čakajo na 15. zaporedni KUREN- TANC, najboljše in največje študentsko pustovanje v Sloveniji. Vse misli in ideje so že od lani, ko so končali enega izmed večjih projektov, sobota, 1. 3. 20 20:00 14 BVORJUMeMirVSrnu Hladno Pivo Zmelkoow Murdered Muffin Djane Rada Cancka (CZE) festival Vino ni voda, usmerjene v pripravo najbolj nore pustne zabave. Letos bodo študenti znova locirani v športni dvorani Campus, kjer se bodo združili na največjem pustovanju za mlade. V soboto, 1. 3. 2014, boste lahko plesali na hite, ki jih bodo zaigrali Hladno pivo, Zmelkoow, Murdered Muffin in Djane Rada Garocka. Cena vstopnice v predprodaji je 5 € za člane KPS in DS KPS ter 8 € za nečlane, na dan tanca pa za vse enaka, 12 €. Vstopnice lahko kupite v Kavarni KPS, pisarni KPS (v času uradnih ur), na Stuku v Mariboru ter prek Eventimovih prodajnih točk ali interneta (www. eventim.si). Miha Rajh, vodja projekta: »Letos je bil naš cilj, da organiziramo pustno zabavo po študentom prijaznih cenah. Zato smo poskrbeli, da imamo najnižjo ceno vstopnic izmed vseh pustnih zabav, a smo kljub temu obdržali tudi kakovost programa. Obeta se nekaj novosti, vseekakor pa ostajata tradicionalna krof in kisla župa, ki sta za vse obiskovalce brezplačna.« Studenti pravijo: »Se vidimo, če se prepoznamo, letos že petnajstič zapored!« Več informacij najdete na http://www.kurentanc.si. Jana Dobrijevic Le kaj Stojnčani pripravljajo za letošnji fašenk? Foto: Mateja Toplak izdelan že v sredini decembra, zato imajo člani kar nekaj časa, da se poistovetijo s »fa-šensko vlogo« ter jo nato tudi prepričljivo predstavijo. Ker skupina pobira nagrade za nagradami na okoliških ter tujih karnevalih, je verjetno prav izbira tiste prave ideje izjemno pomembna in tudi najzahtevnejša, sem pomislila. »Idej ni pet, navadno je le ena,« sta me kar malenkost presenetila. Člani menda složno in soglasno potrdijo zamisel, ki jo zanje pripravi gospa Vajda, ženska z izjemno domišljijo, kar se odraža v domiselnih kostumih ter odlično dodelani podobi celotne pustne skupine. Res pa je, da mora za ta cilj vsa skupina delovati kot eno - prav vsak ima svoje naloge, ki se jih mora držati ter tako prispevati delček v ta fašenski mozaik. In tako je tudi prav. Disciplina je zelo pomemb- na in potrebna, tako pri udeleževanju na sestankih kot pri poznejših pripravah in maski-ranju traktorja, šivanju kostumov ter koreografskih vajah. Nekoč so ženske čisto vse kostume zašile same, a to je zahtevalo tedne in tedne nepretrganega dela, zato dandanes večino tega opravijo šivilje. Kljub temu pa je za priprave potrebnega še zmeraj ogromno časa, a za večino to pomeni predvsem obliko druženja. Neredko se tako zgodi, da pisana druščina v večernih urah ugotovi, da sicer ni dosegla cilja, torej opravila dela, ki si ga je zastavila za tisti dan, a vendarle so skupaj kakovostno preživeli čas - to pa seveda šteje največ. Ne nagrade ali občudovanje, ki ga je skupina po navadi deležna, druženje je tisto, ki šteje. Ustvarja spomine, povezuje ljudi in jih drži skupaj. Že vsa ta leta. Za marsikoga je pust edini čas, ko si privoščijo odmor, počitnice, zabavo, sprostitev ... Nekateri sodelujoči sicer pridejo in gredo, a večina jih ostaja, saj gre predvsem za domačine, ki so na fašenk, pa tudi drug na drugega, zelo navezani. Morate vedeti, tukaj gre za družine, ki že leta in leta sodelujejo v povorkah - to je del njihovega življenja. Zato naslednjič, ko pomahate znancu, ki sodeluje na povorki, v želji, da bi vas zagledal, vedite: pogled in občutek od »znotraj« je popolnoma drugačen. Maškori niso na povorkah za publiko, so predvsem zase in za svojo dušo. Zato včasih publike sploh ne opazijo, je ne gledajo - tudi vi ne bi smeli le gledati! Pridružite se jim kdaj - potem boste razumeli, kaj pomeni »biti maškor«. Mateja Toplak Sp. Podravje • Pustovanje invalidskih organizacij Srečanje za več veselja V karnevalski dvorani je bilo 26. februarja že peto tradicionalno pustno srečanje invalidskih organizacij Spodnjega Podravja, ki je tudi sestavni del projekta Ptuj - invalidom prijazno mesto. Pripravil ga je Sonček, društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož, ki je na pustni podij karnevalske dvorane pritegnil še Ozaro, Sožitje, društva Sonček iz Maribora in Murske Sobote, člane Medobčinskega društva invalidov Ptuj, društva po možganski kapi, Vitisa in še nekaterih drugih. Pridružili so se jim tudi kurenti. Prireditev je vodila Urška Vučak, za glasbo je poskrbel Uroš Sagadin, z glasbenimi, pevskimi in re-citatorskimi nastopi pa tudi člani invalidskih društev. Glavni sponzor 5. pustnega srečanja invalidskih organizacij Spodnjega Podravja PP Gostinstvo je med nastopajoče razdelil tudi nagrade, glavno skupinsko in nekaj manjših, z vstopnicami pa so jih nagradili v MG Ptuj, Termah Ptuj in Mestnem kinu Ptuj. MG Foto: Črtomir Goznik Letošnje pustovanje invalidskih organizacij Spodnjega Podravja je bilo že peto po vrsti. 16 Štajerski Nasveti petek • 28. februarja 2Q14 Zdravstveni nasvet • Bolnišnica Ptuj Uhajanje vode - urgentna inkontinenca s prekomerno aktivnim sečnim mehurjem Veliko število žensk ima v srednji in starejši dobi težave zaradi neželenega uhajanja vode - inkontinence. Znanih je več različnih oblik, vendar se v praksi najpogosteje srečujemo s stresno, urgentno in mešano inkontinenco. Uhajanje vode predstavlja za bolnika poleg zdravstvenega še higienski, socialni in finančni problem. Uhajanja vode včasih opažajo že nosečnice po porodu. Preventivno se jim priporočajo vaje za ojačanje mišic medeničnega dna, znane kot Keglove vaje. Najpogostejša stresna inkontinenca je običajno posledica poroda in opravljanja težjega fizičnega dela. Za vsako žensko je uhajanje vode zelo moteče. Urgentna inkontinenca s prekomerno aktivnim sečnim mehurjem se lahko pojavi sama ali v kombinaciji s stresno. Prekomerno aktiven sečni mehur (PASM) je po definiciji Mednarodnega združenja za inkontinenco (International Continence Society - ICS) stanje, pri katerem je prisotna pogosta in nezadržna potreba po mokrenju in je lahko povezana z uhajanjem vode. Zaradi stalnega siljenja na vodo imajo bolniki več kot osemkrat na dan potrebo po mokrenju (frekvenca), ponoči večkrat vstajajo zaradi odvajanja vode (nokturija) in imajo pogosto občutek nenadnega tiščanja na vodo (urgenca). Pri tej bolezni se pri najmanjši napolnjenosti mehurja sproži refleksni mehanizem, ki povzroči krčenje mišic mehurja. Urgentna inkontinenca lahko nastopi pri vsakem delu z Gre za benigne tumorje, ki niso smrtno nevarni, vendar bi rad v tem prispevku opozoril na nekatere skrite in nevarne lastnosti lipomov ter na kaj moramo biti pozorni, če ima naš ljubljenček težave z omenjenimi novotvorbami. Z vprašanji glede lipomov je prispelo kar nekaj pisem bralcev, ki jih zanima predvsem, ali operirati lipom ali ne in ali lahko zaščitimo kosmatince pred nastajanjem maščobnih tumorjev. Lipomi spadajo med najpogostejše oblike benignih tumorjev, ki se pojavljajo pri psih vodo. Bolniki imajo občutek stalnega in močnega tiščanja v področju mehurja in jim včasih uide znatna količina vode. Bolezen se v enakem številu pojavi pri ženskah in pri moških ter predstavlja bolniku velik in resen problem. Težave se pojavljajo v službi, v družini, pri opravljanju vsakdanjih hišnih opravil in na potovanjih. Bolniki se začnejo izogibati družabnih dogodkov, potovanj ter partnerju in ostalih družinskih članov. Pogosto se razvije depresija kot posledica strahu od dodatnega poslabšanja bolezni. Večina žensk, ki se prvič oglasijo pri zdravniku - uro-ginekologu zaradi težav z uhajanjem vode, ne opažajo razlike med stresno in urgen-tno inkontinenco. Navajajo uhajanje vode med kašljem, naporom, tekom, dvigovanjem bremen, kar kaže na stresno inkontinenco oziroma bolečino, pritisk v mehurju v času pomivanja posode ter pogosto odvajanje vode čez dan in ponoči, kar ukazuje na urgentno. Velikokrat bolnice naenkrat začutijo močno potrebo po odvajanju vode in jim voda uide, preden pridejo do stranišča. Pritisk na mehur ob poslušanju odtekanja vode je tako močen, da ne uspejo zadržati vode. Večina žensk s in redkeje tudi pri mačkah. Pojavljajo se predvsem pri starejših psih, zlasti pri samičkah. Skoraj težko najdemo starejšega psa, ki ne bi imel vsaj en ma-ščobni tumor, kar še posebno velja za pse s preveliko telesno težo. Lastnik lepega dne presenečen opazi bulo nekje na telesu pri svojem psu. Lokacija te bule je lahko na vratu, hrbtu, trebuhu, prsnici, pod tačkami, na prsnem košu in še bi lahko našteval. Bula je sorazmerno trde konsistence, vendar neboleča na otip. V tej fazi nam lastniki psov tudi največkrat srednje težko do težko inkon-tinenco uporabljajo vložke 24 ur, nekatere pa samo občasno čez dan. Zdravljenje uhajanja vode je odvisno od vrste inkontinence. Pomembno je postaviti pravilno diagnozo in čim prej začeti zdravljenje. Pogosto opažamo, da bolnice s težko obliko inkontinence izgubijo vsako upanje v možnosti uspešnega zdravljenja. Večinoma si želijo pomagati same tako, da ne pijejo zadostne količine tekočine in preventivno hodijo na stranišče praznit mehur. To je napačno, ker vodi v dodatno poslabšanje inkontinence in razvoju še težje oblike urgence. Bolnice začnejo odvajati vodo včasih do petnajstkrat dnevno, od tega tri- do petkrat po noči. V današnjem času obstajajo velike možnosti za uspešno zdravljenje tako urgentne kot stresne inkontinence. Treba se je oglasiti v najbližjo uroginekološko ambulanto, kjer bo zdravnik po izključitvi vnetja mehurja in njegovem zdravljenju opravili testiranja za ugotovitev vrste inkontinence. Ob prihodu v uroginekološko ambulanto bo zdravnik bolniku najprej na osnovi anamneze pojasnil, kaj se z njim dogaja in dal začetna navodila za lajšanje težav. Nato se bo po predhodnem bakteriološkem pregledu vode opra- pišejo, kaj bi storili, ker so našli pri svojem psu bulo pod kožo, ki pa psa ne boli, in kaj naj naredijo. Moj nasvet je, da gredo psa vsekakor pokazat k izkušenemu veterinarju. Lipomi sicer niso smrtno nevarne ma-ščobne tvorbe, saj ne metasta-zirajo (ne spuščajo razsevkov) v druge organe, vendar lahko s svojo rastjo in povečanjem krepko motijo delovanje sosednjih tkiv in organov. Poznamo vrsto infiltrativnih lipomov, ki se vraščajo v mišice živali in povzročajo šepanje in bolečinska stanja, prav tako lipomi, ki rastejo v podpazduhi živali, zelo hitro privedejo do močnega šepanja in bolečine. Prav to je ena od neprijetnih lastnosti lipomov, ki lahko privede do obsežnih operativnih posegov, če čakamo predolgo z odstranitvijo. Zelo sorodne tvorbe lipomov so mastocitomi, ki pa so maligni tumorji (nevarni, ker tvorijo razsevke) in so prav tako zgrajeni iz maščob-nih celic. Skoraj nemogoče je z zanesljivostjo ugotoviti, ali gre za nevaren ali nenevaren ma- vilo urodinamsko testiranje in postavila diagnoza z oceno stopnje inkontinence. Po opravljenem testiranju in pregledu vseh izvidov se bo priporočilo ustrezno zdravljenje. Za zdravljenje težjih oblik urgentne inkontinence so na voljo številna učinkovita zdravila, ki imajo zelo malo stranskih učinkov. Istočasno obstajajo različne možnosti fizikalne terapije v smislu električne stimulacije mehurja in živcev z namenom relaksacije mehurja in ojačanja mišic medeničnega dna. Za zdravljenje blage oblike stresne inkontinence priporočamo poleg Keglovih vaj še električne stimulacije mehurja in v primeru težje oblike kirurško zdravljenje z minimalno invazivnim posegom, za katerega je potrebna le enodnevna hospitalizacija. V zaključku se priporoča, naj se vsaka bolnica ali bolnik, ki ima težave z uhajanjem vode, najprej pogovori s svojim osebnim zdravnikom, ki ga bo potem napotil na ustrezno specialistično zdravljenje. mag. Saša Djukanovic, dr. med., specialist ginekologije, porodništva in uroginekologije Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, Specialistična ambulanta za ginekologijo in urogi-nekologijo Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. ščobni tumor brez biopsije ali odstranitve tumorja in njegovega vzorčenja v patohistološkem laboratoriju. Živalim, ki imajo težave z maščobnimi tumorji, je treba pregledati ščitnične hormone, saj žleza ščitnica med drugimi funkcijami v organizmu regulira tudi presnovo maščob. Veterinarji največkrat odkrijemo slabo delovanje žleze ščitnice pri živalih, ki imajo več tumorjev. Z ustrezno medikamentozno terapijo zelo uspešno vzpostavimo normalno delovanje žleze ščitnice in s tem vplivamo tudi na nastajanje maščobnih tumorjev. Veterinarju je treba pokazati vsako novotvorbo, ki jo opazimo kjer koli na živali. S pravočasnim in pravilnim ukrepanjem bomo učinkovito pozdravili žival in tako prihranili sebi in kosmatinčku marsikatero nevšečnost v prihodnje. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: ES Tačke in repki Maščobni tumor - lipom Med številnimi novotvorbami, ki se lahko pojavijo pri psih, so tudi lipomi, tumorji iz zrelih maščobnih celic, imenovani tudi maščobni tumorji oziroma maščobne bule. MKO obvešča "IZGLEDI IN PRILOŽNOSTI PRIREJE IN PREDELAVE MLEKA V SLOVENIJI" Po skoraj 30-letnem obdobju omejevanja proizvodnje mleka v EU z mlečnimi kvotami bo leta 2015 v mlečnem sektorju prišlo do sprememb. S 1. 4. 2015 preneha delovati sistem mlečnih kvot, ki je deloval v smislu zaščite sektorja in zagotavljal stabilnost. Za sektor mleka se bo pričelo novo obdobje, ki lahko sektorju doprinese nove izzive in nove priložnosti. Za stabilen prehod sektorja v obdobje brez mlečnih kvot so že bili poleg obstoječih ukrepov dodatno sprejeti nekateri ukrepi, od septembra leta 2013 pa v EU poteka razprava, v okviru katere se želijo poiskati odgovori, ali bodo sprejeti ukrepi zadostni, oziroma kateri so tisti ukrepi v sektorju, ki bi omogočali stabilno obdobje po letu 2015. Tudi v Sloveniji odpiramo javno razpravo v okviru konference »Izgledi in priložnosti prireje in predelave mleka v Sloveniji«, ki se bo odvijala 7. 3. 2014 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V razpravi z deležniki iz mlečne verige, strokovnjaki in nosilci odločanja bomo poskušali poiskali odgovore na vprašanja: 1. Kaj so ključni razvojni izzivi in priložnosti prireje in predelave mleka v Sloveniji? 2. S katerimi ukrepi kmetijske politike in aktivnostmi deležnikov mlečne verige razvojno podpreti proizvodnjo, organiziranje in trženje prireje in predelave mleka v Sloveniji? 3. Kako presojate možnosti prireje mleka na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD) po letu 2014 in ukinitvi mlečnih kvot? 4. Ali so razpoložljivi ukrepi kmetijske politike ob ukinitvi mlečnih kvot zadostni (povečanje mlečnih kvot državam članicam, ukrepi v okviru mlečnega paketa, neposredna plačila, intervencijski ukrepi, program razvoja podeželja 2014-2020, De minimis) in ali so potrebni še dodatni ukrepi, da bi omilili posledice ukinitve sistema mlečnih kvot? Ukrepi, ki so že bili ali še bodo sprejeti za mlečni sektor in imajo vpliv na stabilen prehod v obdobje po ukinitvi mlečnih kvot: • Povečanje mlečnih kvot državam članicam • Pogodbena razmerja v sektorju mleka, organizacije proizvajalcev, medpanožne organizacije (ukrepi v okviru mlečnega paketa) • Neposredna plačila • Intervencijski ukrepi • De minimis • Program razvoja podeželja 2014-2020 Pogodbena razmerja v sektorju mleka S 1. 1. 2015 (predlog v spremembah Zakona o kmetijstvu) bo potrebno za odkup mleka v Sloveniji v celotni verigi (proizvajalec mleka-odkupovalec mleka-mlekarna) skleniti zavezujoče pogodbe. Slovenija bo predvidoma predpisala tudi minimalno trajanje pogodb. • Organizacije proizvajalcev v sektorju mleka Bistven namen organizacije proizvajalcev (OP) v sektorju mleka je združiti proizvajalce in količine mleka v OP in se pogajati z mlekarnami o pogojih odkupa. OP lahko združi do 33 % nacionalne proizvedene količine mleka. S to določbo naj bi bile moči v verigi enakomerneje porazdeljene. Intervencijski ukrepi V primeru nestabilnih razmer na trgu ima Komisija na voljo različne instrumente v okviru tržnocenovnih ukrepov. Nekateri ukrepi so se izvajali tudi ob krizi v mlečnem sektorju leta 2009. Predvsem izvozna nadomestila kot tudi intervencijski ukrepi za maslo in posneto mleko v prahu so uspešno delovali, to pa so tudi ukrepi, ki jih bo Komisija lahko izvajala tudi po ukinitvi mlečnih kvot v primeru nestabilnih razmer v mlečnem sektorju. V primeru resnega neravnovesja na trgu z mlekom in v primeru, da noben od naštetih ukrepov ne bo imel učinka na trgu, lahko Komisija preuči možnost izvajanja sistema na podlagi člena 219 Uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Izredni ukrepi - Ukrepi proti motnjam na trgu). Neposredna plačila - proizvodno vezana plačila za mleko Ukrepi, ki se bodo lahko nanašali tudi na sektor mleka, bodo omogočeni tudi v okviru neposrednih plačil. Sistem proizvodno vezanih plačil v okviru neposrednih plačil je instrument, ki Sloveniji omogoča prilagodljivost. Glede na težave v sektorju se Slovenija lahko odloči za proizvodno vezana plačila v okviru neposrednih plačil za tisti del ovojnice, ki je namenjen za proizvodno vezana plačila. Program razvoja podeželja (PRP) 2014-2020 Slovenija bo predvidoma konec leta 2014 oziroma v začetku leta 2015, odvisno od datuma potrditve PRP 2014-2020 s strani EK, začela nov cikel dodeljevanja investicijskih podpor. Objavljeni bodo javni razpis za namen dodeljevanja podpor za naložbe v fizična sredstva za namen primarne pridelave in predelave. V primerjavi z obdobjem 2007-2013 je v novem PRP 2014-2020 bistveno večji poudarek namenjen tržnemu organiziranju in povezovanju. Učinkovitejše tržno organiziranje kmetijstva, vključno s krepitvijo agroži-vilskih in gozdno-lesnih verig ter večja prepoznavnost in kakovost lokalno pridelanih proizvodov, je tudi ena izmed petih nacionalnih prioritet PRP 2014-2020. Tako se bodo v naslednjem programskem obdobju sredstva dodeljevala tudi za namen sodelovanja kmetov in skupin kmetov v shemah kakovosti, spodbujanje ustanavljanja skupin in organizacij proizvajalcev ter za spodbujanje sodelovanja, v okviru katerega bodo poleg drugih projektov podprti tudi projekti, povezani z razvojem lokalnih trgov, promocije, kratkih dobavnih verig. Za izvajanje ukrepov PRP 2014-2020 je na voljo 1.099.038.263 evrov, od tega 831.849.803 EU sredstev. petek • 28. februarja 2014 Tednikov objektiv Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje V znamenju številnih karnevalov Pustno dogajanje na Ptujskem prerašča v vrhunec. Nastopi etnografskih skupin na mestni tržnici, ki je bila v prvih letih Kurentovanja prizorišče njihovega nastopa in kjer te nastopajo na pokritem prizorišču, vsak dan pritegnejo lepo število obiskovalcev, zažigajo pa tudi nastopi mladih rock in etno zasedb iz Slovenije in tujine. Pokrito prizorišče mestne tržnice, kjer so te dni pospravili tudi drsališče, bodo v primeru dežja v nedeljo, 2. marca, uporabili tudi za predstavitev etnografskih skupin, medtem ko naj bi se druge skupine predstavile v karnevalski dvorani. V nobenem primeru pa v tem trenutku v organizacijskem odboru Kurentovanja 2014, Javnih službah in tudi MO Ptuj ne razmišljajo o tem, da bi osrednjo nedeljsko po-vorko zaradi slabe vremenske napovedi odpovedali. Zanimanje zanjo je izjemno veliko, že zdaj je prijavljenih okrog 3500 tradicionalnih pustnih likov in mask ter karnevalskih skupin iz 12 držav. Že jutri pa se bo po mestnih ulicah in trgih odvil 2. karnevalski korzo, ki so ga začeli leta 2013, ob 140. obletnici prve organizirane karnevalske povorke na Ptuju. Fašenki se bodo od jutri do torka, ko se bomo poslovili od letošnjih pustnih prireditev, tradicionalno odvili še v okolici Ptuja. V ponedeljek se bo po ptujskih ulicah in trgih vila tudi največja pustna povorka najmlajših mask v Sloveniji, kjer bo nastopilo okrog 1500 majhnih maškar iz Slovenije in tujine. Letos mineva 20 let, odkar na Ptuju organizirano potekajo pustne prireditve enajst dni, in prav toliko od prve zabave v karnevalski dvorani, ki se je letos pokazala tudi kot rešiteljica sobotne otvoritvene povorke pustnih likov in mask, ki jo je mesto začelo leta 1998. Z nastopa tradicionalnih pustnih likov in mask na mestni tržnici ob sobotah med 9. in 19. uro. Turistične tržnice znotraj 28. festivala Turizmu pomaga lastna glava, letos v tem projektu sodeluje 120 osnovnih šol in okrog 1500 učencev, pa se bodo začele že 11. marca, ptujska bo 8. aprila. Za predzadnje nagradno turistično vprašanje nagrado prejme Amalija Gostan, Zgornja Hajdina 174, ki je pravilno odgovorila, da na Ptujskem deluje 34 društev kurentov, toliko naj bi jih bilo po uradnih podatkih vpisanih v register društev. Danes sprašujemo, kdaj je bilo organizirano prvo Kurentovanje na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi Borisa Miočinovica in Aleša Gačnika, ki jo je izdala družba Radio-Tednik, d. o. o. Odgovore pričakujemo na uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, Ptuj, in sicer do 8. marca. Znotraj 54. Kurentovanja je 20. februarja v slavnostni dvorani ptujskega gradu potekalo 3. strokovno Srečanje kulturne dediščine Slovenije. Na njem so letos govorili o vlogi kulturne dediščine v razvoju krajev in pokrajine. Osredotočili so se na predstavitev aktivnosti v krajih, občinah in medobčinskih povezavah, ki vključujejo kulturno dediščino in ji poskušajo zagoto- viti sodobno veljavo. Številne prakse kažejo, da dejavnosti na področju kulturne dediščine povezujejo ljudi lokalno in regionalno, številnim pa tudi omogočajo postranski ali celo glavni zaslužek, so med drugim povedali. V Turistični zvezi Slovenije so že začeli priprave na tradicionalno spomladansko urejanje okolja. Prve akcije čiščenja okolja naj bi izvedli že 20. marca, sklenili pa naj bi jih 22. aprila, na dan zemlje. Ob tem organizatorji pozivajo udeležence akcije, da v register divjih odlagališč vpišejo vsa na novo odkrita. Akcija spomladanskega urejanja okolja je hkrati uvod v projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna. Aprila pa se bodo znova začele tudi predstavitve turističnih društev v Mercatorjevih centrih. Tržnice bodo potekale NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je bilo organizirano prvo Kurentovanje na Ptuju? Ime in priimek: . Naslov: Nejc - Nace Mesaric - Mesi 1993 - 2014! Čakali smo jo v decembru, čakali v januarju in čakali, dokler ni prišla, starka zima, da bi pobelila naravo in bila otrokom v veselje, nam pa naredila letni čas, kot ga vsi poznamo. In konec januarja smo le dočakali sneg, tako, da je zima pokazala vso svojo belino in lepoto ..., nam pa žal povzročila tudi neizbrisno grenko bolečino. Zal narava nima sposobnosti izbire, saj pogosto vzame, kar je ljudem najdražje. In to se je zgodilo tudi v večernih urah prve srede v februarju. Tam daleč, v globeli na Pohorju, kjer so se delavci z zadnjimi močmi borili, da bi soljudem pomagali do elektrike, prav tam je ugasnilo njegovo mlado življenje. Kruta je ta narava; materi in očetu je vzela sina, bratu brata, dedku in babici vnuka, mladim sovrstnika, nam pa iskrenega prijatelja Nejca Mesariča. Rodil se je 10. maja 1993 v Ptuju, očetu Matjažu in mami Lidiji, rojeni Babosek. Druži- no je osrečeval z mlajšim bratom Aleksom. Po brezskrbnem otroštvu je obiskoval Osnovo šolo Olge Meglič v Ptuju in jo uspešno končal. Tudi srednjo šolo je obiskoval na Ptuju, končal je Srednjo biotehniško šolo in se usposobil za okolje-varstvenega tehnika. Po srednji šoli se je odločil, da se zaposli, da bi tako družini pomagal do lažjega življenja. Sprva je opravljal različna priložnostna dela, zadnje tri mesece pa je bil redno zaposlen pri gradbenem podjetju iz Ptuja. Največ življenja je posvetil predanosti naravi in uživanju v družbi s sovrstniki, kjer je bil izredno priljubljen. V družbi je dajal pečat že s svojo prisotnostjo, še bolj pa z iskrivim humorjem, ki je slehernemu, ki mu je prisluhnil, segal do srca. Zato so mu velikokrat rekli kar Naca, ti si faca. Poseben dar je imel za navezovanje stikov s sovrstniki, pa tudi v družbi starejših se je hitro prilagodil, predvsem, ko je beseda nanesla na naravo, še posebej na ribolov. Posebno poglavje v življenju mladega Nejca predstavlja ribiška pot, ki mu je bila položena v zibko, saj predstavlja družina Mesarič ribičijo skozi generacije. Z naravo, s poudarkom na ribolovu, je bil povezan že dedek Oto, nadaljeval je tudi oče Matjaž, ki se mu je pridružila še življenjska sopotnica Lidija. Oba sta se v preteklih letih razdajala za tekmovalni ribolov. Mama se je v zadnjem času posvetila predvsem družini, oče pa je še vedno aktiven ribič in tekmovalec. Ob svojem udejstvo-vanju v ribolovu je oče Matjaž pustil tudi izreden vtis na sina Nejca in Aleksa, saj sta mu pri tem vneto sledila. Skupaj so predstavljali neomajno voljo za ohranitev narave, predvsem voda in življenja v vodi, veliko časa pa so posvetili tudi ribiškim tekmovanjem. Iz dneva v dan je Nejc postajal boljši tekmovalec v lovu rib s plovcem. To se je odrazilo v času tekmovalne dejavnosti v mladinskih letih, ko je bil državni prvak, dvakrat pa drugi v državi. Z mladimi vrstniki se je udeleževal svetovnih prvenstev na Portugalskem, v Srbiji, Italiji in v domači vodi v Sloveniji. Svoj pečat udejstvovanja za ohranjanje narave je pustil tudi v Ribiškem društvu Dornava. Bil je prvak društva, z ekipo pa je dosegal uspehe tudi v drugi državni ligi in vrsti drugih tekmovanj. Z veliko smelostjo so se v ekipi v lovu rib s plovcem Ribiške družine Ptuj po lanski osvojitvi naslova prvaka druge lige lotili načrtov za letošnje leto. Zal se sedaj zavedamo, da bomo morali te načrte zastaviti brez Nejca, a verjamemo, da bodo njegovi mladi ribiški tovariši poskušali v njegov spomin doseči tisto, kar so skupaj načrtovali. Izrečenih je bilo veliko osebnih in pisnih obljub. Družino so v najtežjih trenutkih obiskali tudi najvišji predstavniki oblasti v Sloveniji, gradbenega in ele-ktro podjetja. Osebno se je od njega poslovil celo predsednik republike Borut Pahor. Ob tej priložnosti je bilo izrečenih veliko obljub, ki žal velikokrat zbledijo. A storiti moramo vse, da bodo vsi ti obljube tudi držali in bodo v dneh, ki prihajajo, družini stali ob strani. Naj bodo izrečene obljube opomin, da se ne glede na krutost narave napa- ke ne bodo ponavljale, naj bodo v opomin, da je potrebna skrb za človeka takrat, ko pomaga sočloveku in je najbolj potrebna. Veliko in številno podporo so svojemu vrstniku in prijatelju Nacetu izrekali tudi številni mladi po družbenem omrežju facebook. Prav v času, ko se mladi iz vsega sveta družijo na največjem dogodku - Olimpijskih igrah, ko bi tudi Nejc užival ob uspehih naših športnikov, smo se od njega poslovili z žalostjo v srcu. Spominjali se ga bomo kot prijatelja narave, saj je ta Nejcu veliko pomenila. Zal pa je bila prav narava tista, ki mu je prikrajšala mladost in nadaljnjo življenjsko pot, v kateri bi zagotovo dosegal cilje in uspehe. Vsem nam ostaja obljuba, da ga ne bomo pozabili ter da bomo velikokrat obstali ob njegovem mnogo preranem poslednjem domu. Ne bo ga težko najti, saj ga bodo krasile prelepe narcise, rože njegovega življenja. Ribiški prijatelji 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 28. februarja 2Q14 Domača glasbena scena POP'n'DEKL spet na odrih Po malo daljšem »študijskem« dopustu je skupina POP'n'DEKL zopet zagnala svoje motorje in v malce spremenjeni postavi napovedala nov temperamentni pohod po plesiščih. Skupina POP'n'DEKL so glasbeniki, zbrani izključno za nastope na gasilskih veselicah, porokah, obletnicah, sindikalnih zabavah, torej tam, kjer želijo nekoga imeti, da bi žurali do zore. Fantje so resnično pravi veseljaki, polni energije, ki v neizmernih količinah izžareva z odra. Zbrali so se z namenom, da s svojo glasbo širimo dobro voljo in veselje po vseh slovenskih plesiščih. Izredno dobro se počutijo na odrih gasilskih veselic, porokah z dobro hrano, oz. vsepovsod, kjer so dobri in preprosti ljudje. Frajtonarski mojster in vodilni vokalist je Tomaž Janžekovič, doma iz Brezovcev. Tadej An-tolič, basist, baritonist in vokalist je iz Gorišnice, kitarist in vokalist je Blaž Ciglar, doma iz Mezgovcev ob Pesnici, bobnar in vokalist pa je Damir Jurak iz okolice Ljubljane, sicer ustanovni član, avtor skladb in besedil ter hkrati vodja skupine. Usmeritev in smer glasbe so fantje izbrali in poimenovali pravi slovenski Alpen Rock. To je mešanica prijetnih melodij z obvezno frajtonarico in rokersko, overdrive kitaro, trdim basom in z bobni v živo. Fantje prisegajo na žive nastope, kar se seveda tudi sliši. Tudi uniforma, po kateri so prepoznavni v celotni Sloveniji, je ostala ista: iz jeansa narejena narodna noša, zaščitni znak pa so neti in na hrbtu velik znak Eura. Tomaž domuje en streljaj s kalašnikom ven iz Ptuja . Je velik ljubitelj frajtona in mojster za reševanje vseh ljubezenskih problemov. V prostem času rad obiskuje koncerte trobil-nih solistov. Predvsem trobente. Svoje znanje je pridobival v skupini KOŠTRUNI. Pri skupini POP'n'DEKL nosi vlogo glavnega vokalista in mojstra frajtona. r pSETÍ D 1 O Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. TINA OSTERMAN - Trenutek 4. INDIGO - Drugačna 3. ANJA BAŠ - Nimaš kej 2. NINO - Jutro 1. MODRIJANI & JAN PLESTENJAK - En poljub VAŠIH TOP POP 5 5. PRIMAVERA - Usodna napaka 4. TANJA ŽAGAR - Številka 3 3. SAŠA LENDERO - Mama mia 2.KINGSTONI - Mi delamo galamo 1. SOULGREG - Novi svet NAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: VAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: Ime in priimek: Tel.: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Domotožja in Maja Keuc Domotožja, zadnjo pesem z albuma skupine Papir Po viharju, je Maja Keuc 'studijsko obdelala', tik preden se je odločila za samostojno pevsko pot. Gre za poetično, nekoliko folk obarvano skladbo, ki govori o naših slovesih in s tem povezanimi odhodi, ki prej ali slej postanejo del dobrega ali slabega spomina. Ko se človek poslavlja, zna videti tudi nekoč slabe reči v drugi luči in jih pogrešati. Še posebej pa se mu misel ustavlja pri tistem, kar je zamudil zavoljo lastne neodločnosti ali pa pač spleta naključij, ki nam jih usoda pripravlja vsakomur drugače. Himnični refren se odpira v daljave, kjer je v novem življenju vse možno, in skuša v dveh stavkih zaobjeti iggnmf iMimre _-ffm Foto: arhiv POP'n'DEKL Skupina POP'n'DEKL vso resnico našega obstoja: »a v ognju je strast, a v ognju je past«. Besedilo je tudi tokrat delo pesnika Roka Vilčnika, melodijo je napisal Gregor Ster-mecki, aranžma pa Sebastijan duh. Za artistični videospot, ki se spogleduje z vizuro nemega filma in asociira na tipologijo znanih stripovskih junakov, sta v prvi vrsti odgovorna Rok Vilčnik (scenarij, režija) in mlada grafična oblikovalka Jasmina Padar (režija, fotogra- Filmski kotiček Robocop Ko je Hollywood sredi osemdesetih zaznal nadarjenega nizozemskega režiserja Paula Verhoevena, ga je seveda sklenil povabiti v svoja nedrja, toda Paul je - kot mnogi pred njim in pozneje - kislo spoznaval, da tam ne bo avtor, temveč le delavec za tekočim trakom, zato je redno zavračal ponudbe in scenarije. Tudi tistega o policistu, ki ga zlobna korporacija spremenil v robota z možgani, je zavrnil, RoboCop Igrajo: Joel Kinnaman, Gary Oldman, Michael Keaton, Abbie Cornish, Jackie Earle Haley, Michael K. Williams, Jennifer Ehle, Jay Baruchel, Marianne Jean-Baptiste, Samuel L. Jackson Režija: Jose Padilha Scenarij: Joshua Zetumer po scenariju Edwarda Neumeierja in Michaela Minerja Žanr: ZF, akcijski Dolžina: 118 minut Leto: 2014 Država: ZDA fija), ki se že nekaj let ukvarja s fotografijo in je prav ta video njen prvi izlet v tovrstne vode. Psihomodo Pop z novim albumom Novi album z naslovom Čiribu Čiriba bo v prodajo prišel proti koncu meseca. Album je že deseti album skupine Psihomodo Pop in hkrati prvi album. Ob vseh okroglih obletnicah, ki so znotraj skupine Psihomodo Pop na sporedu v tem času (trideseta obletnica skupine, deseti studijski album in nenazadnje, 50 let frontma-na Davorja Gobca) so se člani skupine odločili za prav posebno presenečenje in zahvalo svojim oboževalcem - priredili bodo skrivni koncert za 150 izbrancev, na katerem bodo pre-mierno predstavili novi album, vsak udeleženec pa bo prejel tudi podpisan novi album! misleč, da gre še za eno zanič puhlico. Toda žena ga je prebrala in moža pocukala za rokav rekoč, da v njem je čutiti nekaj zanimivega. Mož je nato privolil in posnel izjemno krvavo akcijsko razmišljanje o razčlovečenju, ki ga prinaša tehnologija, kar je bila leta 1987 po Iztrebljevalcu in Terminatorju vroča tema v svetu filma, poleg tega pa je pri tem korenito prekoračil proračun. Film je bil tako krvav, da ga je studio v grozi obrezal in v kina poslal otrokom bolj prijazno različico, izvirnik pa na digitalnih medijih izdal šele kakšni dve desetletji kasneje. Občinstvo je v filmu zaznalo tisto 'nekaj več', kar je začutila režiserjeva žena in film danes velja za manjšo kla-siko oziroma se je močno vtisnil v kolektivni spomin. Tako zelo, da je bila predelava le vprašanje časa. 27 let kasneje se je zgodovina ponovila. Tuji režiser, za katerega je to prvi ameriški film, je tokrat Brazilec Jose Padilho, ki je prav tako silovito prekoračil proračun (z začetnih 60 na končnih 120 milijonov). Hotel je posneti krvavo dramo, toda studio mu je ves čas strogo dihal za vrat. Rezultat je zato film, ki je izvirni- ku tako podoben, da bi ga lahko vpisali v slovar kot del definicije besede 'predelava'. Film namreč od izvirnika (in delno njegovega nadaljevanja) vzame vse dobre plati in sestavine in jih še bolj poudari, izpostavi in destilira, zato je predelava Robocopa bolj robocopska od izvirnika. Avtorji pri tem na srečo niso pozabili tistega, zaradi česar je izvirnik tako zanimiv: ostre družbene satire na kapitalizem in korporativno družbo, kjer so se ljudje svobodi že zdavnaj odpovedali v zameno za varnost. Takrat seveda nastane orgija prostega trga in politike brez nadzora, kjer človeška življenja niso vredna niti pol beliča, štejejo le dobiček, denar in zaslužki peščice bogatih. Predelava vse te zadeve čudovito poustvari, morda so moteči le akcijski prizori, ki ne le, da na režiserjevo negodovanje ne vsebujejo niti kapljice krvi, ampak so vizualno zreducirani na sodobne računalniške streljan-ke. Ob takšnem skoraj popolnem kopiranju izvirnika se poraja upravičeno vprašanje, zakaj bi sploh posneli takšno predelavo. Izvirnik je namreč kljub starosti in zgolj fizičnim posebnim učinkom še vedno precej gledljiv. Vprašanje je sicer retorično, a vseeno zapišimo odgovor: srhljiva vizija korporativne družbe, ki jo je izvirnik podal pred 27 leti, je danes žal precej bolj resnična in otipljiva, zato je letošnja predelava toliko bolj relevantna. Matej Frece J ^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.) V ljubezni se bodo stvari uredile v tisti smeri, ki bo iskana ali pričakovana. Na delovnem mestu bo priložnost svetlobnih preobratov. Pravzaprav boste morali popaziti, da ne boste iskali lažjih poti. Notranje se boste pilili in učili duhovnih zakonitosti ter ezoteričnih m <¡ vesan. BIK / (21.4. - 20.5.) * Prisluhnili boste glasu svojega srca. Tako se boste odločili pravilno in našli vero in upanje. Sprostili vas bodo pogovori, prijetna glasba in narava. Omenjene reči bodo polepšale življenje in vam podarile krila. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni in varujte se prirojene trme. wl DVOJČKA (Il. S. - IQ. ó.) Blesteli boste na delovnem mestu in korak za korakom napredovali v znanju. Morda ne boste takoj dosegli tistega, česar si boste želeli. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebno rast. Z znanjem in izkušnjami boste radi pomagali drugim ljudem. V ljubezni se bodo kresale iskre sreče. RAK W (21.6. - 22.7.) Zvezdni ples bodo plesale samske predstavnice in samski predstavniki. Na delu bo Amorjeva puščica in tako bo prijetno in veselo. Življenje LEV vam bo ponudilo novo priložnost in osebnostno rast. Blesteli boste v službi. Resnica bo ta, da boste imeli več nalog in obveznosti - toda vsemu boste kos. mm Wal (23.7. - 22.8.) Jutra vam bodo pričarala posebno veselje. Sprostila vas bo dinamična glasba. Na dogodke, ki bodo prihajali, boste morali pogledati z drugega zornega kota. Službeno se bodo stvari uredile in vendarle ne boste smeli odigrati na prvo žogo. V ljubezni boste morali jasno in glasno povedati svoj mnenje. m DEVICA (& (23.8. - 22.9.) Toplo sonce bo ogrelo vaše srce. Pridobili boste upanje in energija se bo širila in rasla. Po svoje vas bodo privlačile skrivnosti in tiste dejavnosti, ki tako ali drugače odstopajo. Izzivi na delovnem mestu bodo stopili v ospredje. Družili se boste z ljudmi, ki vam bodo kazali prave poti. petek • 28. februarja 2Q14 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC PRIDEVEK BOGINJE ATENE OMENITEV, OMEMBA NAS ŠPORTNI NOVINAR BREZNIK ART KINO V IZOLI IVO DANEU DOBA KENOZOIKA NASELJE PRI RAČAH BRAZILSKI PISATELJ (JORGE) TRESKA ZA V LEVO NEGATIVNI ION SAJENJE (ZASTAR.) PLEMENSKO ZNAMENJE IRENA STRUNA KRAJ PRI GORNJI RADGONI VZREJEVALEC PSOV, PSAR ALOJA Z ZDRAVILNIMI SNOVMI GOSTITEV (STAR.) NASELJE NA VIPAVSKEM ALFI NIPIČ STEPNA ŽIVAL GLAS, ZVOK ODDELEK VOJNEGA LADJEVJA TVORBA V PANJU PESNIK (SREČKO) RASTLINA ČRNOBINA MAMI JAJČASTA POSODA AVTOMAT ZA NAKUP ŽIVILO PEVEC (ČARLI) MANJŠI LOVSKI PES LUČAJ PESNIK AŠKERC IZRAŽANJE ŽALOSTI MADŽARSKA MERA KOŠARKAR BEČIROVIČ EVA ČERNE VAS PRI ŽALCU POHLEP PO DENARJU ALEŠ VALIČ SAMEC GOVEDA ROMUNSKI DENAR POUDAREK DNINAR KROGLA PRI BALINANJU GRŠKI JEZIK KARMEN ARNUŠ ŠTEFAN UHER NARKOTIK ZAKLJUČEK NEPOVABLJEN FANT NA SVATBI LOVILEC RAKOV LOVILEC RAKOV OPERNI SPEV SEČEVOD, URETER UGANKARSKI SLOVARČEK: ARPA = madžarska površinska mera, BOV = ljudsko ime za rastlino črnobino, EVIPAN = narkotik iz skupine barbituratov, GRPA = koruzna pogača, MAMON = pohlep po denarju, PALAS = pridevek boginje Atene, SANABOR = naselje na Vipavskem, SKVOŽNJA = belokranjski izraz za luknjo. 'VdL3dn 'vriav 'dVWd 'dV>1S3S '33NO>1 'NVdlA3 '3NIO>1 'Nliva 'dVHdaVL 'AV 'NOIAIVIAI 'SVA VfdV '33 '3fNV>l3dVN 'NOLNV 'L3IAI 'OS3IAI 'LVIAlONVam '1VAO '13AOSO>! 'LVS 'VdQV>!S3 'VdOULNV 'VALILS09 'VfNZOA>IS 'N03Q0 'OIAVO 'VN3IAIO 'ŠVIVd :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3J.IS3H liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 1. marec: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). NEDELJA, 2. marec: 5.00 KARNEVALSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldne na Radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljsko popoldne. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 3. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HORO- SKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Na-povednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 4. marec: 5.00 PUSTNA ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 5. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mne- nje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čveka-rije in Pogovor ob kavi (ponovitvi). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). ČETRTEK, 6. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). PETEK, 7. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske gorice). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si. IN OBIŠČITE NA FB. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Sledili boste svoji resnici. V življenje boste privabljali ljudi, ki vas bodo osrečili. Našli boste tudi upanje in sledili ugodnim vetrom v službi. Pri vsem tem ne boste smeli spregledati smerokazov. Naloge boste morali reševati postopoma in korak za korakom. Nujno se bopri-lagoditi v ljubezni. ŠKORPIJON^M STRELEC (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) Imeli boste polne roke dela in de- Romantična doživetja vam bodo lovnih obveznosti. Nalog se boste lotili postopoma in temeljito. Morda boste celo malo prehitevali in se že v tem obdobju odločili za spomladansko čiščenje. Ljubezenska sreča bo podobna gugalnici in prav bo, da boste usmerili svoje misli v pozitivno smer. pomagala tako na osebni kot duhovni ravni. Svoje mnenje boste povedali odločno, pa vendarle boste morali popaziti na ostrino besed in mišljenja. Nakazano je, da vas bodo sprostili sprehodi in da boste odločni dokončati nekaj iz preteklosti. KOZOROG (22.12. - 20.1.) V igri usode boste imeli več možnih odločitev. Sprejeli boste tisto, ki vam bo prinesla veselje. Dokazali boste, da znate stvarem priti do dna, in tako boste doživeli kopico uspehov. Nekoliko težje bo, če se bodo stvari odvijale drugače. Sprostili vas bodo pogovori in izmenjava mnenj. VODNAR (21.1. -18.2.) Spodbudne iztočnice boste dobili v komunikaciji. Nakazano je, da boste veliko na poti in med ljudmi. Stvari se bodo širile drzno in temeljito. Tako boste našli v sebi moč, da boste na kreativen način kos izzivom, ki bodo prišli. Služba: sledili si bodo nenavadni preobrati. RIBI (19.2. - 20.3.) Pluli boste po nekoliko nemirnem morju. Stvari se bodo odvijale na drzen način in našli boste tudi pot do osebne sreče. Tišina vam bo vlila zaupanje in dobili boste odgovore na svoja vprašanja. Službeno boste kreativni in finančno uspešni. Ljubezen: občutila se bo močnapo-o čustveni varnosti. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 28. februarja 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (7.) Pingvini, da, a ne, kadar bi se ti zahotelo Punta Arenas je mestece, od koder se skupine odpravijo na Antarktiko, kjer imajo Čilenci v lasti lep kos te ledene posesti. Po tihem me je malo mikalo, da bi šel pogledat to gmoto ledu, vendar je postopek kar zapleten, predvsem pa drag. Zaradi vremenskih in okoljskih razmer se seveda tja ne moreš odpraviti, kadar bi se ti zahotelo, možnosti transporta pa tudi ni veliko - ladja ali zrakoplov. K nam se je začasno priselilo ženšče iz Avstralije, ki bi ji zaradi njenih let težko rekli gospodična, njena zelena barva obraza pa je nakazovala neko nenavadno dogodivščino. Ženska se je pravkar vrnila z enajstdnevne odprave po Antarktiki in mi je vedela povedati veliko o vsej zadevi. Skratka, vsak dan so imeli kaj početi - če niso hodili naokrog, so ribarili, čolnarili, opazovali živali, tri dni pa so preživeli na ladji, ki jo je občasno pozibavalo in metalo čez ožine, pri čemer je Susan, kot ji je bilo ime, tudi dobila barvo ne preveč zrele kumare. Tako sem se dokončno odločil, da izlet na Antarktiko prestavim za kakšno desetletje. V okolici Ognjene zemlje živi tudi kar nekaj kolonij morskih levov, pingvinov in drugih morskih živali, zato sem se odpravil pogledat moje prijatelje pingvine, ki jih je sicer na svetu okoli 17 vrst, kraljeva vrsta pa živi le tukaj in na Antarktiki. No, resnici na ljubo, kraljeva vrsta tudi živi bolj kraljevsko, saj imajo kar svoj otok, do katerega se pride zgolj s trajektom, jaz pa sem ubral pot proti pingvinom 'plebejcem', ki so veliko bolj dostopni. Šli smo kar s kombijem. Čilenci imajo vse poti prefrigano zasedene ter seveda tudi plačljive. Do Foto: Dani Zorko Pingvini po dobrem lovskem dnevu pingvinov se z glavne ceste zavije proti rtu polotoka Otaway, kjer pa imajo na makadamski cesti daleč stran od civilizacije postavljeno cestninsko postajo, da seveda plačaš neko cestnino, na koncu pa še te obe-rejo pri vstopu v rezervat. Če bi se človek odpravil peš po stranpoteh, bi porabil ves dan, pa še pihalo je kot po navadi, zato se splača najeti vozilo s šoferjem, da si v nekaj urah nazaj. In to dokaj zdrav. Ampak kako so to luštne živalce, ti pingvini. Tu in tam vidiš katerega, da hodi sam, drugače pa se lepo v skupinah Foto: Dani Zorko Spomenik portugalskemu raziskovalcu Ferdinandu Magellanu nerodno kobacajo sem ter tja kot včasih mi na kakšnem kostanjevem pikniku. Vidiš jih lahko samo zjutraj ali proti večeru, saj so večinoma v vodi in si lovijo ribe za južino. Tehtajo do štiri kilograme, vendar jih v Južni Ameriki ni mogoče najti na jedilnem listu v restavracijah, medtem ko je bila to praksa na Novi Zelandiji. V rezervatu, ki je sicer bolj podoben močvirju, se lepo po potki sprehajaš od ene opazovalnice do druge, tu in tam pa kar iz trave pokuka črno bela glava in se nastavlja fotoaparatom ter zbuja pozornost kot kakšen Damjan Murko, le da se pingvinom bolje poda. Ker je od morja zares močno pihalo, smo se dokaj hitro odpravili stran od teh bitij, ki nam niti pomahala niso v slovo. Po močni večerji, ki jo je skuhal moj nemški kolega Robert, smo zaključili še liter rdečega, drugi dan pa sem se odpravil nazaj proti Natalesu. Na vsakem avtobusu je poleg šoferja tudi sprevodnik, ki pregleduje karte, naš pa je bil prav posebne sorte. Postavil se je na sredo avtobusa in se šel turističnega vodnika. Na veliko je kazal in razlagal o okolici, da je čas hitro minil. Kar samoiniciativno smo pobrali po avtobusu nekaj drobiža, ki ga je bil možakar vidno vesel. Res so pravi, ti avtobusarji. V Natales sem prispel pozno popoldne, seveda spet k fami-liji, kjer sem pustil svoj večji nahrbtnik. Malo sem pregledal vreme, ki je sicer obetalo majhen vetrič in takoj sem se odločil, da grem naslednji dan v park Torres del Paine, pa bo, kar bo. Uredil sem si transport in šel na bankomat, da nakupim še hrano za nekaj dni za zraven. V parku je sicer hrano možno dobiti, vendar je pregrešno draga. Prvič po desetih letih sem z bankoma-ta lahko dvignil sto jurjev. Sto, huh ... Če bi bili to evri, bi si namesto šotora in nahrbtnika omislil avtodom za težji teren. Ni jih bilo malo, ki sem jih srečal po Patagoniji, da so se odpravili potovat z različnimi modeli teh vozil. Prednjačili so seveda Nemci in Švicarji, tu in tam pa sem srečal tudi kakšne avanturistične Francoze, ki so si zgolj najeli avto, za kaj več pa je zmanjkalo soldov. Kakorkoli že, edini večji supermarket v Natalesu je pokal po šivih od ljudi, ki so kupovali zaloge za park. Testenine, juhe, čokolade, sadje, nekateri tudi gore mesa. Le neka skupina razposajenih Izraelcev si je kupovala enormne količine alkohola, cepci. Kot Čehi, ko pridejo v naše planine, potem pa pride do nesreče . Nadaljevanje prihodnjič Ptuj • Pustni izlet Vrtca Ptujske rožice rasle na Hrvaškem V nedeljo, 16. februarja, so se otroci enote Tulipan Vrtca Ptuj skupaj z vzgojiteljicami in starši odpravili na 18. mednarodni otroški karneval v Opatijo na Hrvaškem. 39 ptujskih šem je tako vrnilo obisk opatijskim prijateljem, ki so v preteklosti že nastopili na povorki vrtcev na Ptuju. Ptujski vrtec je na splošno zelo dejaven v pustnem času, poleg vseh aktivnosti v domačem mestu so se med drugim že večkrat udeležili tudi karnevala v Čakovcu. Kadar se predstavljajo v tujini, si nadenejo kostume, ki ponazarjajo cvetlice, po katerih so poimenovane njihove enote. Tudi v Opatiji so otroci, našemljeni v spomladanske rožice, v spremstvu odraslih vrtnarjev ponosno zakorakali v povorko, zaplesali pomladni ples, si ogledali druge maske, mesto in bili navdušeni tudi nad tem, da so na morju. Opatijske povorke se je udeležilo preko 2000 nastopajočih iz 34 skupin, glavna tema pa je bil tokrat turizem. „V Opatiji smo namreč obeležili 170 let turizma, zato so med šemami bili tudi kuharji, ribiči, turisti, brazilke, skodelice za kavo, princi in princese, da se spomnimo, kako so se oni nekoč sprehajali po Opatiji, pa tudi likov iz pravljic nam nikoli ne manjka," je povedala Suzi Petričič, direktorica Turistične organizacije mesta Opatija. Polona Ambrožič Bombek Slov. Bistrica • Denar iz Kanade Kanadski dolarji za reševanje socialne stiske Slovensko-kanadsko društvo v Manitobi iz mesta Winnipeg je petim slovenskim občinam skupno namenilo 4.908,70 evra za reševanje socialne stiske občanov. Med občinami prejemnicami je tudi Slovenska Bistrica, druge so še Ilirska Bistrica, Pesnica pri Mariboru, Rogaška Slatina in Rače-Fram. »Občine so bile izbrane, ker nekateri člani omenjenega društva prihajajo iz teh občin oziroma imajo tukaj svojce ali prijatelje,« so razlog za donacijo obrazložili v slovenskobistri-ški občini. Denar 981,74 evra so v slednji namenili Območnemu združenju Rdečega križa Slovenska Bistrica in župnijski Karitas Slovenska Bistrica za nakup prehranskih paketov za socialno ogrožene. In kot so sporočili z Rdečega križa in župnijske Karitas, jim bo denar prišel še kako prav, saj se število prosilcev za pomoč v obliki prehrambnih paketov in pomoč pri plačilu položnic povečuje. Tako so še lani v župnijski Karitas mesečno razdelili 50 paketov z osnovnimi živili, sedaj se je število podvojilo. Mojca Vtič Foto: Dani Zorko Barvna kompilacija nekaterih bivanjskih hiš v Punti Arenas Foto: Dani Zorko Starejši par pingvinov med vsakodnevnim pogovorom B petek • 14. februarja 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 AVTOHlSA petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. LETNIK CENA BARVA OPREMA F0RDCMAX1.6TDCIDPFGHIA CÍTROEN DS4 I.B HDI11DS0 CHIC BMW 31BD COMFORT UMUZINA PEUGEOT 50081.6 HDI BUSINESS PACK VWT0URAN 1,6 TREND, BLUEMOTION VW GOLF V11,6 TDI TREND CITROEN C31.4HDI COMFORT RENAULT MEGANE 31.5 DH AUTHENTIQUE RENAULT SCENIC 1.5 DCI AUTHENTIQUE AUDIA62.4V6 PEUGEOT 508 SW 1.6 HDI ACCESS PEUGEOT 2071,4 HDI VW PASSAT CC 2,0 TDI DSG, BffiNON RENAULTG. SCENIC 1.5 DU DYNAMIQUE VW GOLF VI COMFORT 2.0 TOI m 13.999 9/2009 13.999 107 II SREBRNA 1.UUSERVIS ČRNA T. SIVA ČRNA T. SIVA ČRNA ČRNA I.LAST., SERV.I IM, M, IM,NÄVI, 1M,NAR. IM IM 6.899 BELA IM ČRNA IM SVETLO SIVIM ČRNA IM 5.299 BELA IM 04/2009 15.999 BELA IM 7J 8.999 T. SIVA IM /.KNJIGA . NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA , NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA SERVIS, NDVAUNUA SEIS, SERV. KNJIGA VEUKI SERVIS SEIS KUHA (UMA 1MÍVT.KUMA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGaranlie). Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Šesti prinčev pohod z baklami na Turniščah; V ptujskem evro-parku izobešene zastave kurentovanja; Slovesen sprejem predstavnikov FECC v Mestni hiši; Ptujski župan predal oblast 14. princu karnevala Miroslavu Slodnjaku, vitezu Dornavskemu; Srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask; Turistično društvo Ptuj promovira naše mesto; Razstava likovnih del v gostišču Ribič; Ptuj na filmskem platnu v Zgodovinskem arhivu na Ptuju; Zbiranje podpisov za referendum o arhivih; Društvo Potuj pripravilo zanimivo predavanje - Islandija, mistična dežela; Ptujski župan pripravil sprejem za članice Nogometnega kluba MSM Ptuj; V svet elektronike z revijo Monitor; Z glasbo v sobotni večer. RADIOPTUJ 89,8 »98,2 «104,3 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Koncert Glasbene šole Lenart 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 18:00 Pustovanje v Lenartu - arhiv 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev SIP 21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SiP TV 08:00 ŠKL 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Fašenk na Vidmu arhiv 13:00 Fašek po Dornavsko 2012 15:00 Gorišnica - \z našiti krajev 17:00 Veseloigra K D Selški Ne maki 18:30 Pustovanje v Lenartu - arhiv 20:00 Zaigraj Tamburica 2014 21:30 Ptujski karneval 23:00 Video strani 08:00 Fašenk v Markovcih 2013 10:00 Pustovanje v Lenartu - arhiv 11:00 ŠKL 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 14:30 Fašenk v Markovcih - v ŽIVO 18:00 ŠKL. Ptujska kronika 20:00 Fašenk v Markovcih 21:00 Ujemi sanje program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Fašenk na Vidmu 2013 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Fašenk na Vidmu - arhiv 20:00 Fašenk v Markovcih arhiv 23:00 Video Strani I LI RI KA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si www.tednik.si Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com. Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto. Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo. PVC okna, vrata, senčila MEGA CENA VROČA PONUDBA ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com SUBSTRAT BLUMENERDE UNIVERZALNA ZEMLJA Sestava: bela šota, črna šota humus lubja, rastlinska gnojila, pesek, kompostirana zemlja, organski hlevski gnoj Kemične značilnosti: PH (H20) 6-7 Akcija traja od 3.3. do 31.5.2014 oz.do odprodaje zalog. t&R.TMUIA Akcija traja od 24.2. do 9.3.2014 oz. do odprodaje izdelkov. DOM IN VRT KRPAN PTUJ Mariborska cesta 3, PTUJ Tel. št. 02/7136 221 Častna pokroviteljica 54. Kurentovanja mag. Alenka Bratušek, predsednica vlade Republike Slovenije Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija ÍFECCJ f) (UM'.I ■F* A« L™ m V 'J EtnoFest ArtFest KarnevalFest t ^ , _ _ I__ L,4 } ''j,-, t ^ javne službe m* MESTNA OBČINA PTUJ ilvil www.kurentovanje.net Odern MEDIJSKI POKROVITELJ 1 LOVE ^^ 3blalem °rmož Slovenske gorice Cestno podjetje Ptuj Štajerski ZAVAROVALNICA MARIBOR RADIOPTUJ 89.8-98,2-I04-.3 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 14. februarja 2Q14 Prireditvenik Petek, 28. februar 9:00 Mele pri Gornji Radgoni: 6. razstava orhidej in tropskih metuljev, tropske papige, do 23. marca 9:00 Ormož, Mladinski center: zimske počitniške delavnice, do 12.00 9:00 Slovenska Bistrica, grad: kulturne ustvarjalne delavnice, glasbene in kulinarične, do 12.00 17:00 Ptuj, Mestni trg, tržnica: Kurentovanje, kulturni program, kopjaši, ploharji, ob 17.20 pust za mlade, ob 18.00 etno rock fest, The Fakerrs iz Ljubljane 19:00 Lancova vas, šotor: Fašenk Lancova vas, ansambel Akordi, Dejan Vunjak z Barabami 19:00 Markovci, šotor: Fašenk v Markovcih, Dražen Zečič, skupina Plamen 19:00 Ptuj, Mestno gledališče: 9. likovna kolonija Bejži čopič, kurent gre 22:00 Ptuj, CID: pustni disco žur Sobota, 1. marec 10:00 Cirkulane: 21. fašenk v Cirkulanah, povorka pustnih skupin 10:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: Čarodej Sam Sebastijan 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Zrcalce, Lutkovno gledališče Nebo, za abonma Kresnička, Zvezdica in izven, ob 10.00 in 11.30 10:00 Ptuj: 54. Kurentovanje, kulturni program, posvečen urbani kulturi maskiranja, mestni pustni korzo, ob 17.00 etno rock fest, Ashine, 20.00 uvertura v sobotno pustno noč s skupino Pok 11:00 Ormož, grajska klet: 10. otroško pustno rajanje 13:00 Majšperk, Breg: pustna povorka otrok in zaposlenih OŠ in vrtca, pogostitev in rajanje v Gasilskem domu Majšperk, podelitev nagrad 13:00 Markovci: 23. Fašenk v Markovcih, pustna povorka, zaključek v šotoru 13:00 Sveti Tomaž: tradicionalna pustna povorka s podelitvijo priznanj najboljšim skupinam 14:00 Središče ob Dravi, pred trgovino Mercator: Pustna sobota, povorka, zaključek v Sokolani z objavo rezultatov in podelitvijo nagrad 14:00 Kidričevo, park: tradicionalna otroška pustna povorka, maškarada s Spidijem v parku mladosti, Balet v maskah ob glasbi iz opere Familios Rodrigez 15:00 Rogatec: pustni karneval Zelenega zmaja Rogatec 2014 19:00 Lancova vas, šotor: Fašenk Lancova vas, Smail band, Neda Ukraden 19:00 Markovci, šotor: Fašenk v Markovcih, Jelena Rozga, ansambel Pegaz, 19:00 Ptuj, športna dvorana Campus: Kurentanc, KPŠ, Hladno pivo, Zmelkoow, Mude- red Muffin, Djane Rada Garocka 22:00 Ormož, Unterhund: pustni SKS Punk koncert SELL OUT in BKD Nedelja, 2. marec 12:GG 13:GG 17:GG 18:GG 19:GG Ptuj, Mestna tržnica: pustni dobrodelni bazar, do 17.00 Ptuj: mednarodni karnevalfest - 54. mednarodni pustni in karnevalski sprevod Podlehnik: Pokarjev dan, pokanje po starem običaju do domačijah, podoh oračev po vasi do 4. marca, zaključek pred krajevno dvorano Podlehnik, KFD Podlehnik Slovenska Bistrica, MC plac, Trg svobode 5: predavanje Potuj kot prostovoljec, s predstavniki društva Za otroke sveta, Društvo staršev, otrok in mladine Bistriški škrat in KŠ Slov. Bistrica Markovci, šotor: Fašenk v Markovcih, Saša Lendero, ansambel Toneta Rusa Ponedeljek, 3. marec 1G:GG 1G:GG 14:GG 15:GG 19:GG Ptuj, Mestni trg: Mednarodno srečanje veselih maškar iz vrtcev, ob 16:00 v šotoru velika otroška maškarada s čarodejem Gregom, 17.00 kulturni program za mlade, ob 17.20 plesni jam, 18.00 etno rock fest, Cvetličniki Ptuj, Mestno gledališče: Ljubezenske in šaljive slike al fresco, za šole in izven Dornava: 18. fašenk po dornavsko, pustna povorka Videm: 19. fašenk po videmsko, povorka Markovci, šotor: Fašenk v Markovcih, zaključna zabava Tony Cetinski, ansambel Donačka Torek, 4. marec 11:GG 11:GG 14:GG 14:GG 14:GG 1ó:GG Ptuj, Mestna hiša: izredna pustna seja mestnega sveta, ob 13.00 na tržnici slovo od pusta z Ansamblom bratov Belšak, ob 17.00 pokop pusta in predaja oblasti in zadnje slovo od pusta s skupino Carevi Stojnci: 15. fašenk po stojnsko, nastopi karnevalskih skupin Bukovci: 16. fašenk v Bukovcih, povorka, zaključek, fašenski ples v Kulturno- športni dvorani Bukovci Ormož: ormoški fašenk s povorko 2014 Podlehnik: povorka in pokop pusta od OŠ do krajevne dvorane Cirkovce: 23. cirkovški fašenk, pustna povorka, kronanje fašenskega carja, zadnji zven zvona ob 19. uri, PD Cirkovce Mestni kino Ptuj Petek, 28. februar, 16:00 Justin Bieber: Believe, 20:00 Mlada in lepa Sobota, 1., in nedelja, 2. marec: 16:00 Justin Bieber: Believe, 18:00 Legende v Vegasu, 20:00 Mlada in lepa PTUJSKA TELEVIZUA Petek 28.02. 9:00 DnevnikTV Maribor - pon. 9:25 Kuhjniica - pon. ike kronika - pon. , .oddaja - non. .slo.) 18. oddaja.- pon. 10:00 Ptujski 10:35 Ptuj v pustu. 6.1 10:55 Glasbena fy' 11:30 Modro-oo 12:00 Reei IV Ormož 13:00 In» kanal 15:15 Kurentova svatba - pon. 16:30 Kuhinjica 17:10 Povabilo na kavo - pon. 18:00 Motoscena - 28. oddaja - pon. 18:25 Ptuj v pustu. 7.oddaja 18:50 To So moj poklic: Fizioterapevt in delovni terapevt - pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) 17. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Sinko oko-20. oddaja 20:45 Ptujske odrske deske -17. oddaja 21:25 Cista umetnost - 28. oddaja - pon. 21:40 Motoscena - 28. oddaja - pon. 22:00 Regi IV Gorišnica - pon. Sobota 01.03. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Modro - pon. 1:15 Ptuj v pustu, .____r_... 1:35 Izzivi trenda starama - non. v pustu, 7.oddaja-pon. Itrendastaranja - po|M Ha) 17. oodaja - pon. 1:25 Zemlja in mi,25. oddaja - pon. 2:00 Ptujska kronika i 2:20 Široko oko - 20. oddaja - pon. 2:40 Glasbeni predah 3:00 Pregled tedna 3:20 Povabilo na kavo - pon. 4:10 Regi IV Ormož-pon. 15:25 Info kanal |B:0D .Ptujska kronika - pon. J 6:35 Hmm^h^^^H ■ Kuhinjica ■ 7:00 Cista umetnost, 28.oddaja-pon. 7:20 Ptujske odrske deske Mata 8:00 Ptujska kronika - pon 8:20 Ptuj v pustu, 8.odflaji 9:00 Preejed tedna 9:25 Glasbena 8 (slo.) 18. aia-r-. 17. oddaja - pon. «ß PROGRAMSKA SHEMA PelV 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Etno oovorka - otvoritvena, pon. 21:30 Dan življenja - pon. 22:00 Ptujska Kronika - pon. 22:20 Info kanal Nedelja 02.03. 9:00?tuiska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 0:00 Ptuiv pustu, 8.oddaja- pon. 0:25 Široko oko - 20. oddaja - pon. 0:55 Glasbena 8 (slo.) 18. oddaja - pon. 1:30 Info kanal - pon. 2:15 Kurentova svatba-pon. 3:30 Zem|ja in mi - 25. oddaja - pon. 4:05 Mir in dobro 4:15 Gostilna »Pr Francet« - 69. oddaja 6:30 Kuhinjica 7:00 Povabilo na kavo - pon. 7:50 Info kanal 8:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Ptuj v pustu, 9.odoaja 8:45 Film Campus: Kosmata ljubezen - pon. 9:00 Pregled tedna - pon. 9:25 Glasbena 8 (tuja) 17. oddaja - pon. !!0:00 Ptujska kronika - pon. 20:2054. Pustna povorka Ponedeljek 03.03. 9:00 Dnevnik IV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 0:05 Ptuj v pustu, 9.oddaja-pon. 0:25 Modro - pon. 0:55 Glasbena 8 (tuja) 17. oddaja - pon. 1:30 54. Pustna povonta - pon. 6:00 Pomurski tednik 6:35 Kuhinjica 7:00 Široko oko, 20.oddaja-pon. 7:20 Pregled tedna - pon. 7:40 Ena sama sekunda je dovolj - pon. 8:00 Povabilo na kavo -pon. 8:35 Ptuj v pustu. lO.oddaja 8:55 To bo moj poklic - Voznik 9:25 Glasbena 8 (slo.) 18. oddaja - pon. !!0:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 54. Pustna povorka - pon. Spiemljate nas lahko luii na 12 in SIOLIV PTUJSKA TELEVhZlJA Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 Mali oglasi Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Oprema Barva chevrolft pun orland01.816v ltz 2011 11.900, ooc prvi last. kov. zlata audia41.stjrb0 quattro 1998 1.400,00 i serv. knjiga kov. srebrna chevrolet lacett12.0tdg elite 2007 3.680,00 i prvi last. kov. zlata kia pr0_œed 1.4 ucwinner 2010 6.450,00 £ 55.000 prev. kov.bordo chevrolet ave01.2 direct 2006 3.250,00 £ serv. knjiga kov. srebrna mercedes - benz cabrio 320 clk avantearde 2003 9.400,00 £ xsen0n kov. srebrna renault espace 2.2 Kl privilege 2006 6.900,001 serv. knjiga kov. Črna bmw 520 dtouring 2007 12jo.ooc serv. knjiga kov. Črna renault scenic 1.5 dci expression 2010 8.950,00 i avt. klima ušiva renault scenic 1.5 dci dynamique 2007 5.790,00 i avt. klima ušiva renault espace 2.0 dci privilege 2007 7.900,00 c serv. knjiga n sv. modra gtroen c41.616v vtr 2006 4390,00 € serv. knjiga kov.irna audi a31.6 ambition 1999 1.750,ooc avt. klima modra renault megane 1.9 dci expr. cone. coupe 2003 mooc avt. klima kov. modra renaulttrafic2.0 dci furgon 2008 6.250,ooc prvi last. bela opel meriva 1.7 du enjoy 200s 4.150,ooc kuma kov. srebrna seat cordoba1.416v reference 2005 3.400,00 c prvi last. kov. olivna gtroen xsara1.41 sx 2003 2300,00 c prvi last. kov. srebrna opel asha1.7 cdu nmf 2007 6300,00 e prvi last. kov. Črna opel astra1.616v cool 2002 2300,00 e serv. knjiga kov. siva PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 Mté^gg^SM BMlUnniiMID M :>il=1BI d 311 ! I Mtlil 3 f*JWT51 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA OPR. EJSE^B AUDI A31.6 TDISPORTBACK 5 VRAT 2010 13.790 1 .LAST., NAVIG. BISERNO BELA AUDI A4 AVANT 2.0 TDI 2009 13.990 1.LAST., SLO VEČ BARV AUDI A5 SPORTBACK 2.0 TDI 5 VRAT XENON NÄVI 2011 23.990 1.LAST,SL0,T0P OPREMA KOV. ČRNA AUDI A6 2.0 TDI XENON NÄVI 2010 18.790 1.LAST., SLO, TOP OPREMA KOV. SREBRNA BMW 120 D M SPORT 5 VRAT 2010 12.990 1.LAST., ODLIČEN BISERNO BELA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 16.490 1. UST, ODLIČEN KOV. ČRNA CITROEN C31.4HDI5VRAT 2003 2.990 KUMA, SLO, MALA PORABA KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASSO HDI DIESEL 2009 9.490 1.LAST., PANORAMA KOV. ČRNA CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 11.490 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV CITROEN XSARA PICASSO 2003 2.490 ODLIČEN, MALO KM KOV.SREBRNA FORO C-MAX1.6 DIESEL TDCI 2006 5.490 ODJČEN, AVT. KUMA VEČ BARV FORD C-MAX 1.6 DIESEL TDCI NOV MODEL 2011 10.890 1.LAST., ODUČEN KOV. SREBRNA MERCEDES C1 SO AVANTGARDE 2006 9.490 SLO, BEŽ, NOTR. MALO KM KOV. ČRNA OPEL AS1RA1.7 CDU DIESEL KARAVAN 2010 8.690 1.UBT, USNJE NAVI KOV. SIVA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 Cffli 2011 13.490 1.UST, TOP OPREMA VEČ BARV VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN COMFORTJNE 2009 9.490 1 .LAST., KOT NOV KOV. ČRNA VW POLO COMFORTLINE 1.4 5 VRA 2007 5.490 1.LAST., SLO, TOP OPREMA KOV. RDEČA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ O OMiklavž o.t ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENAc BARVA AUDI A4 AVANT 2,0 TDI DPF MULTTTR0NIC 2011 17.350,00 ČRNA BMW SERIJA 3:318D TOURING 2011 13.780.00 BELA CITROEN XSARA PICASSO 1,6 HDI ELEGANCE 2008 5.880.00 KOV. SIVA JEEP GRAND CHEROKEE 3,0 CRD 2007 13.600.00 KOV. SIVA MERCEDES BENZ ML-RAZ.ML 320 CDI AVT. 2007 17.800,00 KOV. ZLATA OPEL ASTRA TWIN TOP 1.6 16V COSMO 2006 5.999.00 KOV.SREBRNA OPEL ASTRA 1,3 CDT1 COSMO 2011 9.880.00 KOV.SREBRNA OPEL C0RSA ENJOY 1,3 CDTI 2011 7.680.00 KOV.SREBRNA RENAULT CU01,2 16V ST0RIA BYE BYE 2012 6.490,00 RDEČA RENAULT ESPACE EXCEPTION 2.0 DCI 2010 10.980.00 KOV. SIVA RENAULT GRAND SCENIC 1,9 DCI JADE 2010 10.480.00 KOV. SIVA RENAULT MEGANE GRANDT0UR 1,9 DCI 2010 8.600.00 KOV. ČRNA TOYOTA AURIS 1,4 D4D LUNA 2010 9.380,00 KOV.SREBRNA VW GOLF VARIANT COMFORT. 1.9 TDI 2008 7.490.00 KOV.SREBRNA VW SHARAN 1,9 TDI BASISUNE 2004 4.760.00 ČRNA VWT0URAN2.0TDICR 2010 10.980.00 KOV. ČRNA VOLVO V50 1,6 D DRIVE POLAR 2009 8.900,00 SIVA STORITVE NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv na terenu, pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popušek, s. p., Podvinci 13, tel. 041 801 814. POLAGANJE keramike in vseh vrst dekorativnega kamna. Albin Potrč, s. p., Destrnik, 041 984 489. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PREMOG (tudi v vrečah), zelo ugodno, in drva (tudi hlodovina) z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Pod-lehnik, tel. 041 279 187. Suzana Janžel, s. p., Finžgarjeva ulica 25, 2250 Ptuj, tel. 050 431 543 ali G2 788 57 GG. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com iiiU ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Vamnosek t Boštjan ZEMUAKs.p. KAMNOSEK ZEMLJAK, nagrobni spomeniki, okenske police, stopnice. Pobrežje 54/c, Videm in PE Lancova vas 2b. Informacije: kamnosestvo.zemljak@gmail.com, 031 584 965. VUZEM... Prerad 48, 22S7 Po len Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter visoko kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAJAMO jabolka za ozimnico jo-nagod, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91. PRODAM vinograd oz. ga dam brezplačno v najem z manjšo podkleteno brunarico, 350 trsov, belo (rumeni, so-vinjon, renski), k. o. Mostje pri Ptuju. Tel. 031 668 909. PRODAMO nekaj drv po zelo ugodni ceni že od 38 € za meter. Dostava in razrez sta brezplačna. Tel. 031 444 154, Slavko. PRODAM BUKOVA in mešana drva, svinje za zakol, od 150 do 170 kg, ter krmo v balah - kocke. Tel. 040 217 485. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (G2) 582 14 G1. PRODAM semenski krompir, prva množitev (rdeči, beli in rumeni). Tel. 040 451 613. PRODAJAMO velike okrogle bale (okolica Ormoža). Tel. 031 347 708. ODKUPUJEMO les iglavcev in jelšo. Veš informacij na 041 610 210 ali 02 769 15 91. PRODAMO prašiče, 40 kg, mesnate, dolge pasme. Tel 02 753 51 51. PRODAM teličko simentalko, težko okrog 150 kg. Tel. 031 294 425. PRODAM suho luščeno koruzo iz koru-znika. Tel. 031 468 148. PRODAM odojke, okrog 30 kg. Tel. 041 368 431. PRODAM 3 prašiče, 130 kg. Tel. 773 12 61. PRODAM 250-kg svinjo in 150-kg prašiča domače reje. Tel. 040 561 699. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljene bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. MOTORNO VOZILO OSEBNI avto Subaru legazy v celoti ali po delih, letnik 1996, avtomatik, štirikolesni pogon. Tel. 040 122 248, Marjan. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. MostiCak, proteze in bela zalivka s popustom carovno zelo ugodni. ODKUP VOZIL V ENI URI petek • 28. februarja 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni... SPOMIN Štefka Gojkošek IZ GEREČJE VASI 1. 3. 2010 - 1. 3. 2014 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo in spominom ustavite ob njenem grobu, prižgete svečko ali podarite cvet. Mož Janko, hčerki Katja in Veronika Skromno si živela, v življenju mnogo si trpela. Ko pošle tvoje so moči, zaprla trudne si oči. Zdaj v grobu spiš, a v naših srcih še naprej živiš. V SPOMIN j 1. marca bo minilo 10 let, odkar nas je zapustila drag a mama, babica, prababica in tašča Marija Žuna IZ HRASTOVCA 6 B, ZAVRČ Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko v spomin. Hčerki Štefka in Burda z družinama Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si. SPOMIN Jožica Slaček IZ DRAGOVIČA 10 Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen mnogo prerani grob. Hvala za vsak podarjeni cvet in prižgano svečo. Žalujoči: tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice Ivane Lovrenčič IZ KRČEVINE PRI VURBERKU 37 bi se radi iskreno zahvalili vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dober namen, nam pa izrekli pisna ali ustna sožalja. Hvala tudi gospodu župniku za darovano sveto mašo in pogrebni obred, pevcem kvinteta Zarja za odpete žalo-stinke, govorniku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano melodijo in molivcu za molitve ob pokojnici. Hvala tudi Pogrebnemu podjetju Almaja Jančič iz Lenarta za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ __DO 9. URE na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.5i, za vetje objave predhodno pokličite. Šlajers-k; Razpored opravljanja tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu - pomlad 2014 Za vas na enem mestu vse od tehničnega pregleda, registracije in zavarovanja vašega vozila. Pri nas lahko napravite tudi homologacijo in opravite pregled tahografa. Vabimo vas, da na sedežu našega podjetja opravite brezplačni preventivni pregled vašega vozila in se varno zapeljete v pomlad. Za vas smo pripravili tudi razpored opravljanja tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu: Datum Kraj Ura Kraj Ura 3/3/2014 Moškanjci - gasilski dom 7.30 - 9.30 Mala vas - bar Žgajar 10.00 - 11.30 3/3/2014 Stojnci - gasilski dom 11.40 - 12.30 4/3/2014 Gerečja vas - gasilski dom 7.30 - 9.30 Zg. Jablane - žaga Cesar 10.00 - 11.00 4/3/2014 Pleterje - prevozništvo Medved 11.30 - 12.00 5/3/2014 Sestrže - dom krajanov 7.30 - 9.00 Šikole - gostilna Kurež 9.15 - 10.15 5/3/2014 Njiverce - kmetija Valentan 10.45 - 13.00 Lovrenc na Dr. polju - društvo upokojencev13.30 - 16.00 6/3/2014 Markovci - kmetijska zadruga 7.30 - 9.30 Bukovci - vulkanizerstvo Kolarič 10.00 - 12.30 6/3/2014 Formin - gasilski dom 13.00 - 14.00 Mezgovci ob Pesnici - gasilski dom 14.30 - 15.00 7/3/2014 Zg.Hajdina - prevozništvo Vogrinec 7.30 - 8.30 Apače - gasilski dom 9.00 - 9.45 7/3/2014 Majšperk - gasilski dom 10.15 - 13.30 Stoperce - Litož 14.00 - 15.30 8/3/2014 Dobrina - kmetija Kolar 7.45 - 8.30 Jurovci - avtoelektrika Bračič 9.00 - 11.00 8/3/2014 Sela - dom krajanov 11.15 - 12.00 10/3/2014 Trnovska vas - kmetijska zadruga 7.30 - 8.30 Destrnik - gasilski dom 9.00 - 10.00 10/3/2014 Sp. Velovlek - gasilski dom 10.30 - 11.30 11/3/2014 Žetale - gasilski dom 7.40 - 9.00 Podlehnik - lovski dom 9.30 - 10.45 11/3/2014 Videm pri Ptuju - kmetijska zadruga 11.15 - 12.30 Leskovec - gasilski dom 13.00 - 15.00 12/3/2014 Grajena - gasilski dom 7.30 - 9.00 Vitomarci - kmetijska zadruga 9.30 - 10.15 12/3/2014 Janežovci - gostilna Pri Mici 10.45 - 11.30 13/3/2014 Dornava - Hmelj Dornava 7.30 - 9.00 Polenšak - kmetijska zadruga 9.30 - 11.00 13/3/2014 Juršinci - lovski dom 11.30 - 12.30 14/3/2014 Zavrč - trgovina Haložanka 7.45 - 9.30 Cirkulane - kmetijska zadruga 10.00 - 11.30 14/3/2014 Nova vas pri Mark. - delavnica Kekec 12.00 - 13.00 Za več informacij pokličite: 02 749 35 35, vodja tehničnih pregledov Silvo Kralj. Poleg terenskih pregledov vljudno vabljeni na našo lokacijo na Ormoški cesti, vsak dan od pon - pet 7.00 - 19.00 in sob 7.00 - 12.00. PAA Global d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj SPOMIN Danes, 28. februarja, je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil Ludvik Vidovič IZ VIDMA 58 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja. Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva. Spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. V SPOMIN 2. marca bo minilo leto žalosti, odkar se je za zmeraj poslovila od nas naša draga mama, tašča, babica, prababica, botra in teta Ivana Bezjak IZ BUKOVCEV 37 Ni besed, ki bi nas potolažile v težkih dneh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src ... So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v spominu. Njeni najdražji Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rož ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenje naše se je spremenilo, a srca naša te ne bodo pozabila. V SPOMIN 28. februarja mineva 20 let, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi Leopold Čeh IZ TRNOVSKE VASI 45 B Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Sinovi Milan, Poldi in Sandi z družinami ter Robi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN V petek, 28. februarja, mineva 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Adolf Žnidarič IZ GORIŠNICE 137 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Vsi najdražji ZAHVALA Z bolečino v srcu nas je zapustil dragi ata, dedek, pradedek, brat, stric in tast Jurij Merc 16. 3. 1922 t 26. 1. 2014 IZ REPIŠČ 42 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, g. Šmigocu za molitev, nosilcu društvenega prapora, slovenske zastave in drugih simbolov, godbeniku in podjetju Mir. Žalujoči: otroci z družinami Ptuj • Mreža Joha, Koderman in Rola Dražba in Johova beseda sta sli k vragu V torkovi izdaji Štajerskega tednika smo poročali o hudih finančnih težavah, s katerimi se soočajo v ptujskem podjetju Agis Plastificirnica. Čeprav naj bi po besedah direktorja Branka Johe za ta teden napovedana javna dražba prodaje opreme odpadla, ker naj bi podjetje poplačalo zapadle obveznosti, se ni zgodilo niti eno niti drugo. Ker ima Agis Plastificirnica do Dursa še vedno odprte finančne obveznosti, je bil postopek prve javne dražbe v sredo, 26. februarja, izpeljan. »Drži. Ta transakcija je šla k vragu, pa tudi moja beseda (op. a. da dražbe ne bo) je šla k vragu. Z naslova neplačanih prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje beležimo dolg v višini 93.000 evrov,« je za Štajerski tednik dejal Joha in pojasnil, da je na zemljišču, NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATAJSAR. VRATA /V^l/' O RS,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI Na javni dražbi niti enega ponudnika Prva javna dražba zarubljenega premoženja družbe Agis Plastificirnica je potekala v sredo ob 10. uri. Ker ni bilo niti enega ponudnika, ki bi se zanimal za nakup, se oprema ni prodala. Premoženje, ki ga je Agis Plastificirnici zarubil Durs, bodo poskušali prodati na drugi javni dražbi, a podrobnosti prodaje za drugo fazo postopka za zdaj še niso poznane. Druga javna dražba prodaje premoženja lahko odpade samo, če podjetje Agis Plastificirnica v ustreznem roku Dursu odplača finančne obveznosti, ki izhajajo z naslova neplačanih prispevkov. ZELO UGO ki ga je podjetje nameravalo prodati, s kupnino oziroma delom kupnine pa bi poplačali dolgove, res obremenjeno s hipoteko, kot smo razkrili v predhodnem članku. »Vknjižena je hipoteka v višini okrog 480.000 evrov, a je za 280.000 evrov kredita že odplačanega. Naš dolg s tega naslova torej znaša še samo 200.000 evrov. S potencialnimi kupci smo se pogovarjali o kupnini 550.000 evrov. Če bi prodaja uspela, bi 200.000 evrov vrnili banki, s preosta- izberite najboljSe... Kava espresso Sladica po izbiri 3,50 eur Napoved vremena za Slovenijo Če se sušca da orati, bo treba aprila jokati. 0/5 lim denarjem bi lahko sanirali poslovanje podjetja,« je razložil Joha. Trojica v nepremičninskih poslih Zapisali smo že, da sta lastnika Agis Plastificirnice Branko Joha in Janez Koder-man, vsak do polovice. Do aprila 2012 je bil solastnik tudi Marjan Rola. Zanimivo je, da so vsi trije (Joha, Ko-derman in Rola) tudi lastniki objekta v Rajšpovi ulici, v katerem deluje VDC Sožitje. Na objektu je sicer po podatkih iz zemljiške knjige vpisana hipoteka, upnik je Nova KBM. Najemnina, ki jo Sožitje plačuje lastnikom, vključno z vsemi prispevki, znaša na letni ravni dobrih 96.000 oziroma na mesečni ravni 8000 evrov. Ob tem da je cena za najem nerazumno visoka, se lahko povsem upravičeno vprašamo, ali objekt, v katerem bivajo osebe z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju, sploh spada na območje industrijske cone. Ob vsem naštetem je Branko Joha med drugim tudi so- Bo Agis Plastificirnici uspelo »poravnati« dolgove? Prihodki podjetja Agis Plastificirnica (v evrih) 2008 2009 2010 2011 2012 1,114.244 1,015.322 1,579.395 1,596.908 1,324.490 dni izvedenec za vrednotenje podjetij, financ, obdelovalnih strojev in opreme. Je sodni cenilec za gradbeništvo, stroje in opremo. Marjan Rola je lastnik podjetja ROFI, ki je po podatkih Ajpesa leta 2012 ustvarilo dobiček v višini dobrih 76.000 evrov. Joha, Koderman in Rola so leta 2002 ustanovili podjetje Hiše - Ptuj, nepremičninska družba. Vsi trije so solastniki podjetja, Joha je prokurist, Vir: Supervizor Rola direktor. Po podatkih, ki jih je moč najti na Ajpesu, podjetje v letih 2011 in 2012 ni imelo prihodkov. Podjetje ima tudi blokiran poslovni račun. Mojca Zemljarič Seznam lehniinih pregledov traktoriev in traktorskih priklopnikov na terenu Spoštovani! Leto je okrog in ponovno je čas, da se srečamo. V vašem kraju bomo za vas opravljali tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu. TEVE PTUJ Tehnični pregledi TEVE Ptuj d.o.o. Dornavska c. 7a 2250 Ptuj Zahvaljujemo se vam za dosedanje zaupanje in se s svojimi storitvami priporočamo še naprej! Danes bo v vzhodni Sloveniji deloma jasno, drugod pretežno oblačno in ponekod bo rahlo deževalo. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem in v vzhodni Sloveniji do 13 stopinj C. Dan Datum Ura Kraj sreda 5.S. 2014 8.00 - 11.00 SELCE — gostilna Ornik 12.00 - 13.00 STOJNCI — gasilski dom 14.00- 15.00 FORMIN — gasilskidom četrtek 6. S. 2014 8.00 - 10.00 JANEŽOVCI — gostilna pri Mici 11.00- 12.00 ZAVRČ — trgovina Haložanka (Tuš) 13.00 - 15.00 MOŠKANJCI — gasilski dom petek 7. S. 2014 8.00 - 10.00 DESTRNIK — gasilskidom 11.00- 12.00 MARKOVCI — počivališče 13.00 - 14.00 PRVENCI — gasilskidom sobota 8. S. 2014 8.00 - 11.00 ŽETALE — kmetija Kolar ponedeljek 10. S. 2014 8.00 - 10.00 APAČE — gasilski dom 11.00- 12.00 GEREČJA VAS — gasilski dom 13.00 - 14.00 ZG. HAJDINA — prevozništvoVogrinec torek 11.S. 2014 8.00 - 12.00 TRNOVSKAVAS — večnamenska dvorana 13.00 - 15.00 DRSTELJA — Gradnje Destrnikrež.obrat sreda 12. S. 2014 8.00 - 14.00 LOVRENC NA DR.POLJU — dr.upokojencev 15.00 - 16.00 VIDEM PRI PTUJU — igrišče četrtek 1S. S. 2014 8.00 - 10.00 JUROVCI — avtoelektrika Bračič 11.00- 15.00 SELA — kulturnidom petek 14. S. 2014 8.00 - 10.00 PODLEHNIK — lovskidom 11.00- 14.00 MAJŠPERK — športni park 15.00 - 16.00 CIRKOVCE — igrišče šola sobota 15. S. 2014 8.00 - 12.00 PLETERJE — parkirišče podjetja Medved Anton ponedeljek 17. S. 2014 8.00- 11.00 JURŠINCI — igrišče 12.00 - 14.00 POLENŠAK — igrišče torek 18. S. 2014 8.00 - 10.00 DORNAVA — Hmelj Dornava 11.00- 12.00 DESENCI — gasilskidom 13.00 - 14.00 GRAJENA — igriščešportnodruštvo sreda 19. S. 2014 8.00 - 9.00 ZG. LESKOVEC — gasilski dom 10.00 - 11.00 CIRKULANE — BarMarinka 12.00 - 15.00 VITOMARCI — kulturni dom četrtek 20. S. 2014 8.00 - 11.00 ŠIKOLE — gostilna Kureš 12.00 - 13.00 LANCOVA VAS — igrišče petek 21. S.2014 8.00 - 12.00 SP VELOVLEK — gasilski dom 13.00 - 14.00 MEZGOVCI OB PESNICI — igrišče sobota 22. S. 2014 8.00 - 10.00 STOPERCE — dom krajanov četrtek 27. S. 2014 8.00 - 10.00 DRSTELJA — Gradnje Destrnik rež.obrat 11.00- 12.00 NOVA VAS PRI MARKOVCIH — delavnica Kekec 13.00 - 14.00 SP JABLANE — gasilski dom 15.00 - 16.00 ŽETALE — parkirišče ob šoli sobota 29. S. 2014 8.00 - 12.00 SESTRŽE — kmetija Križanec Za informacije smo vam vedno dosegljivi na tel.: 787 10 30, ROMAN Kranvogl: 041 291 369, ALOJZ Benko: 031 728 010, PETER Benko: 051 349 368, ANTON Potrč: 031 456 205, DANILO Turk: 041 419 757, BORUT Kovačič: 040 292 555 Foto: MZ