Izhaja vsak Cotrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libertži (Ul. Commcrciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamozna št. Ur 30,- NAROCNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizlone In abb. postale I. gr. ŠT. 201 TRST, ČETRTEK 1. MAJA 1958, GORICA LET. VII. KAKŠNO JE PRAVO OZADJE SPORA MED MOSKVO IN BEOGRADOM Mednarodni pomen zbora komunistov v Ljubljani Hruščev in stalinovci - Stališče Vladislava Gomulke - Jugoslavija ostane neodvisna Občni zbor Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je po 5-dnevnem zasedanju v soboto zaključil v Ljubljani, je našel izredno močan odmev v inozemski javnosti. Ruski holjševiki so, kol vsi vemo, odbiiili na demonstrativen način Titovo vabilo, da bi s svojim odposlanstvom prisostvovali zborovanju, in zgledu Moskve so sledile domala vse ostale komunistične stranke v svetu. V lem dogodku so tuji opazovalci videli dokaz, da je med boljševiško Rusijo in Jugoslavijo izbruhnil iznova ideološki in političen spor, ki se more primerjati samo s tistim iz 1. 1948. za časa Stalina in Ikontinforine. Začudenje je bilo temi večje, ker so nasprotja med obema komunističnima deželama udarila na dan ravno v času, ko se je predsednik Sovjetske zvezne republike maršal Vorošilov pripravljal, da pride na uraden in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Spor je izbruhnil razen lega prav po nedavni zrnati Ni kile Hruščeva, o 'katerem je šel glas, da zasleduje v zunanji politiki' trenutno dva osnovna cilja: čimprejšnje sklicanje vrhunskega sestanka vzhodnih in zapadnih državnikov ter končno pomnjenje z Jugoslavijo. KAJ SE DOGAJA, V OZADJU? Namesto do prijateljskega pomnjenja je pa prišlo, kot vidimo, do novega zelo ostre-ga političnega spopada. To je za tuje opazovalce prava uganita. Prvo vprašanje, ki si ga stavijo, je, ali je napad na Jugoslavijo delo Nikile Hruščeva, ali se je pa izvršil proti njegovi volji, Poljaki, ki kol neposredni sosedi Rusije precej dobro poznajo razmere v Moskvi, Ir-de, da se je borba proti Jugoslaviji sprožila proti prepričanju Hruščeva. Vdal se je pod pritiskom slarih in mladih slalinovcev, ki imajo v Kremlju in inozemstvu mnogo več pristašev, kol si ljudje mislijo. Napad na Jugoslovane je delo stalinovca Suslova, predsednika zunanjepolitičnega odbora stranke, v čigar pristojnost spadajo odnosi s tujimi državami in z inozemskimi komunističnimi organizacijami. Ta je pred 14 dnevi ukazal voditelju propagandnega odseka stalinovcu Pospelovu, naj na javnem zborovanju obdolži jugoslovansko komuniste, da ‘o s;- izneverili načelom marksizma in leninizma ter sproži napade tudi v časopisju. Hruščev, pravijo Poljaki, ni bil dovolj močan, da bi to preprečil, četudi je to, Ikar dela Suslov, uperjeno obenem tudi zoper njega. Ni namreč še dolgo od tega, kar je Hruščev v velikem govoru javno priznal prednosti jugoslovanskega družbenega sistema in imel pri tem v mislih samoupravo delavcev v jugoslovanskih podjetjih. Odposlanstvo so- vjetskih delavcev, ki je obiskalo Beograd, je po vrnitvi v domovino1 izrazilo mnenje, da bi tudi v Sovjetski Rusiji moralo delavstvo imeti več vpliva na vodstvo gospodarstva. »LETO 1948. SE VEČ NE VRNE« Hruščev se pa ni zadovoljil z besedami. V nekaterih sovjelslkih tovarnah je za poskuš-njo sam uvedel delavsko samoupravo. Pri tem je pa naletel na oster odp or st al i novcev, ki menijo, da so stranka, država in delavski sindikati ena in ista stvar. Delavci se morajo brezpogojno podrediti vladi. Iz teli pojavov sklepajo v inozemstvu, da Hruščev ni še gospodar položaja v Rusiji in da boji za oblast še zmerom niso zaključeni. Napad na Jugoslavijo so začeli v Moskvi proti njegovi volji. Da bi Tila pomiril, se je Hruščev poslužil svoje vdane zaveznice Furcove, 'ki je edina ženska v predsedništvu boljše viške stranke. Ko je energična Furceva pretekli teden obiskala Poljsko, je v Varšavi priobčila zelo značilno izjavo: Prijateljstvo s Tilom, je dejala, obstoji še vedno in ne bo nikoli nehalo. »Leto 1948. se ne bo nikdar več vrnilo«. Jako pomenljivo je tudi, Ikar je sovjetski veleposlanik v Washingtonu Menšiiikov rekel v nedeljo na ameriški televiziji. Jugoslavija, je dejal, ima pravico vodili »svojo lastno, neodvisno politiko« in mi se držimo načela, tla se nihče ne sme vtikati »v notranje zadeve tujih držav«. Naši odnosi z Jugoslavijo bodo ostali prijateljski, čeprav bi se med nami »lahko pojavila od časa do časa kaka nasprotja«. Za vsakogar je jasno, da bi si Menšikov ne upal lega izjaviti pred vsem svetom, če bi ne vedel, da s tem soglaša načelnik njegove vlade Hruščev. ODMEV V INOZEMSKIH STRANKAH Napad, ki so ga stalinovci sprožili proti Tilu, je močno odjeknil tudi med komunističnimi strankami v tujini. V prvem trenutku so bile sicer presenečene ter, sledeč ulka-zu Moskve, odrekle udeležbo na kongresu v Ljubljani, loda s tem ni še rečeno, da so se z novo boljševiško politiko vse strinjale. Za lo nam nudi najboljši dokaz Poljska. V sporu, ki je nastal med Beogradom in Mo-slk.vo', se je vodstvo poljskih komunistov postavilo pretekli teden očitno na stran Jugoslavije. Njihovo uradno glasilo Trybu,na Lu-du je že drugi dan po otvoritvi ljubljanskega zasedanja izrazilo »prepričanje«, da odsotnost poljskega odposlanstva »ne bo imela nobenega vpliva na nadaljnji razrvoj prijateljskih odnošajev med našo stranko in Zvezo komunistov Jugoslavije« kakor tudi ne na prijateljsko razmerje »med obema našima deželama«. Pred spremembo kremeljske politike? Objava tega Titu naklonjenega članka ni bila povsem lahka stvar, ker je stalinovska opozicija bila predložila vodstvu stranke v obravnavanje drugo, ostro protijugoslovansko besedilo. Razprava v vodstvu je bila zelo viharna, naposled je pa Gomulka prodrl. Iz tega je razvidno, da borba za oblast niti na Poljskem ni še popolnoma končana. Stalinovci nameravajo na prihodnji seji osrednjega odbora stranke napasti Gonnilko tmli zavoljo njegove agrarne politike. Občni zbor v Ljubi jani je dal torej povod, da je svet dobil nekaj več vpogleda v medsebojne odnose komunističnih strank in v notranje boje za oblast v sami Rusiji. Položaj Nikile Hruščeva se je po sodbi tujih opazovalcev iznenada oslabil. Stalinovci, ki so si baje pridobili precejšnjo oporo v vojski. mil ne privoščijo, da bi na vrhunskem zasedanju vzhodnih in zapadnih državnikov dosegel morda največji politični uspeh v svojem življenju: da se izvrši vsaj atomska razorožitev ter zavaruje svet pred novo vojno. Zavedajo se namreč, da bi si Hruščev s tem zagotovil trajno in neporušno zaslom- bo v narodih Sovjetske Rusije in da bi mu nihče ne mogel več do živega. Od lod vse ovire in težave, ki jih pod pritiskom stalinovcev Moskva zadnji čas dela sklicanju sestanka na najvišji ravni. Hruščeva bi njegovi odkriti in prikriti nasprotnitki radi onemogočili na zapadu in sprli, če je mogoče, obenem z raznimi komunističnimi strankami y inozemstvu. Vendar je Hruščev že dokazal, da ni mož, ki Iti se ne znal braniti. V politiki je treba računali z vsemi moirebitnostmi: zgodi se lahko, da v Rusiji zmagajo težnje stalinistov ter se s tem korenito spremeni tudi politika Kremlja, mogoče pa je tudi, da bo Hruščev v doglednem času izkoristil današnji spor, da vso silo zamahne proti svojim nasprotnikom ter si dokončno zagotovi vso oblast v diržavi. »JE ZGOLJ ZGUBA ČASA« Katera od obeh domnev je pravilna, bodo dokazali le dogodki. Za poznavalce razmer je pa vsekakor ena stvar jasna: da se nam- (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA KAJ JE Z VRHUNSKIM SESTANKOM Ko je bila objavljena novica, da. so se štiri velesile naposled sporazumele, da začnejo pogajanja o sklicanju sestanka med naj višjimi predstavniki zapada in vzhoda, se je svet globoko oddahnil. Domenjeno je bilo, da bo’ pripravljalno delo opravil sovjetski zunanji minister iGromilko v sporazumu z veleposlaniki Amerike, Velike Britanije in Francije v Moskvi. Vendar so se že -koj ob pričetku pojavile nepričakovane 'težave. Groiniko je odbil, da bi se z veleposlaniki razgovarjal skupno, marveč je k sebi po'klicaI vsakega posebej. Protesti Washingtona, Londona in Pariza so ostali brezuspešni, ker Groiniko ni hotel popustiti. V imenu svoje vlade je izjavil, da Moskva Sprejema tudi skupne seje, toda s pogojem, da se nanje povabita tudi veleposlanika Poljske in Češkoslovaške. Enakopravnost terja namreč, da zapad zastopajo trije diplomati, vzhodne države tudi trije. Ovire so še velike Istočasno je Kremelj tožil Ameriko pred Varnostnim svetom Združenih narodov, da pošilja letala z vodikovimi bombami preko severnega tečaja do neposredne bližine Rusije ter s tem resno ograža svetovni mir. Varnostni svet naj zavoljo tega Ameriko ukori. Ti dogodki so vzbudili v mednarodni javnosti bojazen, da je vrhunski sestanek propadel, še preden se je mogel pričetL V poslednjem trenutku se je pa spor k sreči poravnal: Rusi so umaknili svoj predlog Varnostnemu svetu, zapadnjaki so se pa vdali zahtevi sovjetov ter pristali na to, da Groiniko razpravlja z vsakim njihovim veleposlanikom posebej. Nasprotja med obema taboroma so, kot vidimo, še zelo velika. Preden pride do vrhunAega sestanka, ki ga vsi narodi žele in zahtevajo, bo preteklo še precej časa. MIKOJAN PRI ADENAUERJU Sovjetska Rusija in Zapadna Nemčija sta prvič po vojni sklenili trgovinsko pogodbo, katero je prejšnji teden šel podpisat v Bonn sam prvi podpredsednik sovjetske vlade Mi-kojan. Po njej se bo izmenjava blaga med obema državama v dveh letih podvojila, toda bo' kljub teinu znašala le neznaten odstotek v zapadnonemški zunanji trgovini. Mednarodna javnost je zato prihodu Mi-kojana v Bonn pripisovala bolj političen kot gospodarski pomen. Mnogi so sc zbali, da sc hoče Adenauer zalo staviti v neposreden slik z Rusi, da bi skušal poravnali z njimi politična nasprotja nelkako na lastno roko. Napetost počasi popušča Dogodki so pa dokazali, da je hita bojazen zahodnjakov neupravičena. Mikojan je namreč v Bonnu odkrilo izjavil, da Rusi ne priznavajo več sklepov zasedanja v Ženevi iz 1. 1955, po katerih naj bi Nemci odločali o svojem zedinjenju v svobodnih volitvah. Vprašanje zedinjenja je treba načeli iznova in ga rešili na drugih osnovah. Politični prepad med obema državama je torej še k o globok in nepremostljiv. Kljub temu pa Mikojanov obisk ni bil brez korisli. Ustvaril je neposredne stike med sovražnikoma in s lem olajšal napeto ozračje v Evropi. ZBADLJIVE ŠALE Ko je Mikojan srečal na vladnem sprejemu v Bonnu nemškega vojnega ministra Straussa, ga je pozdravil s temile besedami: »Vi se mi zdite simpatični, Vaši govori so pa na žalost manj simpatični«. Začudenemu ministru je Mikojan pojasnil, kako je v nekem govoru grozil, da »bo Sovjetsko Rusijo zbrisal z zemljevida«. Strauss je to takoj zanikal in dodal, da nemško časopisje prinaša vselej resnične govore sovjetskih državnikov, medtem ko rusko ne ravna vedno tako, ko piše o nemških politikih. Mikojan je odvrnil, da ga veseli, če gre za nesporazum. Pripomnil bi pa rad, da so enkrat že poskusili »zbrisati Sovjetsko Rusijo, kar se pa, kot znano, ni posrečilo«. NASER V MOSKVI Predsednik Združene arabske republike je prispel z velikim spremstvom v Rusijo, kjer bo ostal 18 dni. Da bi odvrnil od sebe vsak sum, da hoče splavati popolnoma v sovjetske vode, je Naser še pred potovanjem v Moskvo storil naslednje. Najprej se je sporazumel z bivšimi lastniki Družbe Sueškega prekopa ter jim zagotovil odškodnino, s katero so li kar zadovoljni. Značilno jc, da so Naserju pri tem pomagale Združene države. Vrnile so mu 30 milijonov dolarjev, zmrznjenih za časa podr-žavljenja prekopa v ameriških bankah, tako da bo s tem denarjem lahko odškodoval delničarje. S lem je rešen in pokopan spor zavoljo Sueza, ki je bil glavna ovira, da Egipt ni mogel urediti svojih odnošajev z zapadnjaki. Sedaj se Naser očitno trudi, da bi le odnose izboljšal. Z Ameriko se ipogaja, da bi od nje dobil znatno posojilo. Istočasno išče pa gospodarsko pomoč pri Rusih, kar je poglavitni cilj njegovega po-tovanja. Tudi on zasleduje torej politiko enake razdalje med obema sovražnima taboroma. Na Moskvo se že zavoljo lejra ne sme rovseni nasloniti, ker bi s tem zgubil ugled in zaslombo v vensko navdahnjenem arabskem svetu. AVTOMATIZACIJA RUSIJE Rti«! so pripravili načrte za moderno obratovanje velikega premogovnika sredi Donba-sa, ki bo dajal fi milijonov Ion premoga na leto. V jaških rudnika ne bo rudarjev, ker bo celotna proizvodnja avtomatizirana. Delovanje strojev v globinah bodo nadzirali s pomočjo televizijskih naprav. KRALJ LUKENGO Ko je Belgija pripravljala v Bruslju sedanjo mednarodno ra?stavo, je kralj Baldovin povabil nanjo tudi plemenske poglavarje iz belgijskega Konga v Afriki. Vabilu se je med drugimi odzval kralj Lukengo, ki ima kot niohamedanec več žena. Nerodno je le bilo, kar je bilo tudi v starih časih prava redkost. Kulturni delavci so se tedaj pogosto pritoževali, da manjkajo primerni prostori za nastope in vaje, saj so le redka društva i a/,polagala z lastnimi prostori. Kasneje je skoraj vsako društvo dobilo lastni sedež, toda kaj se je nato zgodilo? Namesto da bi se prosvetno delovanje povečalo, je začelo povsod upadati in ponekod je celo izumrlo! Kulturno mrtvilo Slično mrtvilo je zajelo tudi barkovl jansko prosvetno društvo, ki je bilo mnogo let eno najdelavnejših v naših krajih. Njegov zjboor, ki je štel nad 60 pevcev, je z našo lepo slovensko pesmijo nastopal v tržaškem, koper-skem in ljubljanskem radiu. Ponesel jo je na Bled, v Portorož, Buzet, Ilirsko Bistrico, So-vodnje in celo v Benetke ter Dolomite. Naši pevci gotovo ne bodo pozabili lepih nastopov v Šmihelu in Šentjakobu na Koroškem ter izredno uspelega koncerta v Štorah pri Celju. Zbor je tedaj pričel izvajati tudi stare barkovljanske narodne pesmi, ki so jih pri nas prepevali še pred Napoleonovo dobo. Tedanji pevski zbor pa je imel tO' šibko Miran, da so ga sestavljali sami starejši člani. Ti so morali prej ali slej opustiti petje, kajti stari, skrhani glasovi se lahko uporabljajo le do določene meje. Nadomestiti jih je nam reč treba s svežimi, se pravi z mladimi glasovi. Mladina, ki je pred nekaj leti še kazala zanimanje za petje, ipa je naposled odpovedala. Zbor se je tako skrčil na neznatno število glasov, ki ne zadostuje niti za najlažje nastope. Nevarnost raznarodovanja Zaradi mrtvila, ki je zajelo naše dirušlvo, so zaskrbljeni zlasti tisti prosvetni delavci, ki so za slovensko besedo in pesem dolga leta žrtvovali mnogo prostega časa. Boje so namreč, da bi zaradi današnje nedelavnosti postopno začelo umirali vse prosvetno življenje. To hi bilo za nas tembolj usodno, ker grozi Barkovljam tolika nevarnost raznarodovanja, kot nobeni drugi vasi na Tržaškem, Naše predmeslje je lepo in zato vse sili k nam. Mnoge hiše se zidajo ne samo oh morju, temveč tudi na vsem (pobočju. Ob tolikem naseljevanju obstaja nevarnost, da sc potopimo v morju tujcev, če si ne pravočasno zgradimo ladje, ki more kljubovati še tako strašnemu viharju. Potrebno je predvsem, da se vsi strnemo v eno virslo in da našo mladino zdramimo iz spanja. - & Oljih! POKRAJINSKI UPRAVNI ODROR V preteklem tednu se je sestal goriški pokrajinski odbor. Na seji je podal drugim poročilo tajnik Ikomisije za izboljšanje hlevov. Za natečaj, ki ga je zaradi izboljšanja hlevov raz.pisal pokrajinski svet, o čemer smo v Novem listu svoj čas že poročali, se je prijavilo 140 kmetovalcev. Po pregledu prošenj so odborniki ugotovili, da se natečaja lahko udeležijo vsi prosilci. Pokrajinski svet je določil za nagrade 2.800.000 lir. ŽITARICE IN PERUTNINSTVO Iz poročila dr. Marsana ob nagrajevanjti kmetovalcev na goriškem gradu smo zvedeli med drugim, da je živinoreja v naši pokrajini dosegla predvojno stanje glede na števi- lo glav živine šele leta 1952. Ta napredek je omogočila znana pridnost goriškega prebivalstva. vendar je tudi država napravila svojo dolžnost do naše živinoreje. Saj je omogočila njen dvig z znatnim prispevkom 20 milijonov v letih 1953-1957. Od tega zneska so izdali okoli 10 milijonov za nakup plemenskih bikov in izbrane živine: organizirali so tudi 8 pokrajinskih živinskih sejmov ler opravili več letnih pregledov živine. Mpd živinorejce so razdelili na pokrajinskih sejmih dva milijona nagrad. Druga važna veja kmečkega gospodarstva v pokrajini je perutninarstvo. Zanimivo je, da je kosmati dohodek iz prodaje žitaric le za 50 milijonov večji kot dohodek iz perutninarstva. ki znaša letno 850 milijonov lir. Ker se zlasti furlanski kmetje vedno bolj pečajo z industrijskim gojenjem kokoši, se dohodek iz perutninarstva trajno veča. Tudi kokošeTejo na industrijski način so oblastva podprla s prispevkom enega milijona in pol lir. ZEOROVANJE SOCIALNIH DEMOKRATOV Na volilnem zborovanju socialnih demokratov v novi veliki goriški telovadnici na trgu C. Battisti je govoril njihov glavni tajnik Saragat, ki ga je predstavil poslušalcem odvetnik Devetag, kandidat za senatorja. Saragat ov govor je trajal nad eno uro. Zborovanje je bilo jako dobro ohbkano.^ Saraga-tov govor s'o volivci na več mestih z živahnim ploskanjem odobravali. Jedro govora je bilo v dokazovanju, da je delavstvo enotno organizirano le v onih državah, kjer ni komunistične stranke. UPRAVA KMEČKIH RLAGAJN Predpretekli ponedeljek so v dvorani Kmetijskega nadzorništva izvolili 11-članski upravni odbor kmečkih bolniških blagajn, ki bo iz svoje srede izvolil predsednika, pod-piedsednika in blagajnika. IZ ŠTANDREŽA Iz naše vasi se ni nihče udeležil lanskega tekmovanja za povečanje pridelka žitaric, zlasti koruze in zato ni tudi nihče dobil nagrade. Pač pa se je že več kmetovalcev iz štan-dreža priglasilo za letošnjo tekmovanje. Sicer pa je večina naših kmetovalcev prepričana, da bi bilo za dvig kmetijstva mnogo koristnejše, če bi država goriškc kmetovalce podprla namesto z nagradami s primernim prispevkom za razna izholjševalna dela. Ta- ko hi se zlastii šibkejši kmetovalci laže odločili za omenjena dela, ker bi z gotovostjo lahko računali na določen državni prispevek. Manjši del vsote hi še nadalje lahko razdeli- li v obliki nagrad. Mestna uprava nam že dolgo obljublja, da bo razširila in asfaltirala ulico Tabaj. Župan Bernardis je sicer ob neki priliki izjavil, da se je vsa stvar zavlekla, češ da imajo težave ’ odkupom potrebnega zemljišča ob cesti, toda ta ima sedaj že toliko lukenj, da je vožnja po njej zelo naporna. Nujno je zato, da jo čim prej vsaj začasno popravijo. SOVODENJCI V GORICI V nedeljo je bila prosvetna dvorana na Korzu Verdi nabito polna. Največ je bilo So-vodenjcev, kar ni nič čudnega, saj je v Gorici gostovala igralska družina iz njihove vasi. Komedija češkega pisatelja Svobode Poslednji mož je bila za začetniško igralno družino prav srečno izbrana. Med nastopajočimi smo opazili tudi precej takih, ki bodo po vztrajni vaji prav gotovo postali zelo dobri igralci. Vse pohvale vredna je zlasti požrtvovalnost, ki so jo pokazali s svojim nastopom. Sovodenjsk.im dekletom in fantom k uspehu iz srca čestitamo. I IZ DORERDOBA Na zadnji seji, ki je bila predpreteklo nedeljo, je naš občinski svet razpravljal med drugim o gradnji novega pokopališča v Do- lil Ollt'ln®Vl tnncrjo CO ollrln«Ili , 4« !• ® J« kratkem oddali to javno delo na dražbo. V četrtek preteklega tedna je imel naš župan zopet daljši razgovor z goriškim prefektom dr. Nitrijem. Razgovarjala sta se o raznih občinskih vprašanjih. IZ ŠTEVERJANA Na seji, ki je bila predpreteklo soboto, so naši občinski možje pooblastili upravni odbor, da lahko najame tri posojila, ki jih je že odobrila vlada. Gre za 2 milijona, s katerima bodo popravili ljudsko šolo, za 6 milijonov 600 tisoč za zgradnjo otroškega vrtca ter za osem milijonov za novi šoli v Jazbinah in na Valerišču. Župan je občinske može obvestil, da je prefektura nakazala iz sklada za zimsko pomoč pol milijona lir za štever-janske brezposelne delavce. S to vsoto bo novo delovišče popravilo občinske poti. Našo občinsko upravo moramo pohvaliti, ker je na vseh ovinkih in križiščih postavila prometne znake. To je koristno zlasti za šoferje, ki briških poti še dobro ne poznajo. Naj tudi danes pozovemo goriško mestno upravo, da čimnrej poskrbi za temeljito popravo ceste v Grojni, ki je taka, da ne dela časti mestu. Za domačine, ki se dnevno vodijo večkrat v mesto, je pot strahotna nadloga! Odslej pa se bodo po njej v vedno večjem številu vozili tudi mnogi izletniki, saj je spomladi Števerian zelo privlačna izletniška točka za Goričane in Tržačane. IZ PODGORE V sredo zvečer je izbruhnil požar tudi na Kalvariji, pa ne na podgorski, marveč na strani Kalvarije, ki je obrnjena proti Groj-pi. Čeprav vzrok požara še ni ugotovljen, se domneva, da je nastal po neprevidnosti ka- dilca. škoda je precejšnja, saj znaša 100 tisoč lir. IZ KANALA Dne 3. in 4. maja bo v Kanalu veliko versko slavje. Slovesno bodo proslavili 100-letnico čudežnega prikazanja Brezmadežne v Lurdu. Te velike slovesnosti se bo udeležil tudi apostolski administrator dr. Mihael To-roš. Na slovesnost opozarjamo tudi goriške slovenske vernike, ki jim je bil prelepi Kanal vedno pri srcu. IZ JAMELJ Pred kratkim je požar nekaterim našim posestnikom povzročil škodo, ki znaša okoli 300 tisoč lir. Zgorelo je zlasti veliko mladih drevesc, ki so jih pred nedavnim nasidili s pomočjo pogozdovalnega delovišča. Domačini in orožniki so se lotili takoj gašenja, ki je pa trajalo zaradi vetra dobro uro. Ugotovili so, da so požar povzročili nepazljivi izletniki. Zato poziva doberdobsko županstvo tujce, naj bodo ob doberdobskem jezeru in drugod previdni zlasti s cigaretnimi ogorki ter jih ne mečejo v suho travo, ki se hitro vname. Imeti treba več srca do kmetskega prebivalstva, ki že tako bije hud boj za svoj trdi obstanek! IZ GABRIJ V petek je pri nas izbruhnil požar, ki se je v kratkem razširil na površini 4000 ms. l/rožniki iz Rupe, domačini in pozneje tudi gasilci iz Gorice so se morali dalj časa truditi, da bi požar pogasili, ker je na mestu požara bilo veliko dračja, zaradi česar se je ogenj naglo širil. Kljub naporu gasilcev je ^UiSlsliiHv T»Illuii A atlV/iit pv.1 jjui miuju* na škode. IZ RONK V četrtek predpreteklega tedna so pri nas zopet gostovali nogometaši kluba Železničar iz Šempetra. Tekma se je zaključila z neodločenim izidom (0:0). Od jugoslovanskih igralcev sta se poleg vratarja Mozetiča najbolje odlikovala Kuzmin in Krajnik, od našega moštva pa je bil deležen največjega odobravanja vratar Calli-garis. Domače moštvo je pred začetkom tekme izročilo šop cvetja, slovenski gostje so pa našim poklonili usnjeno torbo. GROZNA NESREČA V ponedeljek preteklega tedna se je dogodila pod Kostanjevico strahotna nesreča, katere žrtev je bil 4-letni Peterček Šatej, čigar oče je profesor na gimnaziji v Šempetru. Deček se je dotaknil strupene steklenice, ki jo uporabljajo za lov na lisice in ki se ie ob prijemu takoj razpočila, ter povzročila dečkovo smrt. Ljubeznivega fantka so v sredo pokopali sredi ogromne množice na šempetrskem pokopališču. Nobeno oko ni bilo ob pogrebu mladega in lepega fantka suho. Mali Peterček se že veseli v božjem objemu in prosi za svojo ljubo mamico in dobrega očeta, da bi mogla zmagovito pretrpeti prebudi udarec. Njima in vsem sorodnikom izrekamo globoko sožalje. V SPOMIN UMRLEMU PRIJATELJU Na mesto venca na grob pred kratkim umrlega prijatelja dr. Milana Bogataja ie apelacijski sodnik v pokoju dr. Alfonz Rakušček daroval preko unrave Novega lista po 2.500 lir za Slovensko Alojzi jevišče in Dijaški dom v Gorici. 1H(>nvhha iffouciii/f* - Hfiiialhlia dalina iZ SV. PETRA SLOVENOV Iz volilnih seznamov izhaja, da je v občinah videmske pokrajine, v katerih živijo* Slovenci, 26 tisoč 924 volivcev, V to število r.iso vključeni v odd v cii iz Kanalske doline, med katerimi je tudi precej Slovencev. Od zgoraj navedenih volivcev jih je oko- li 10 tisoč, to je skoraj 40 odstotkov, odsotnih, se pravi da so si poiskali košček kruha v tujini. Doma so ostali večinoma starejši ljudje, mlajši pa so šli, kot smo relkli, s trebuhom za kruhom. Prav je, da danes zabeležimo številke odsotnih volivcev, kakor izhajajo iz seznamov posameznih slovenskih občin: Št. vol. Št. odsot. Šempeter Slovenov 2.081 420 Podbonesec 2.561 650 Sovodnje 1.280 520 Sv. Lenart 1.562 6*0 Grmek 1.160 450 Dreka 946 420 Srednje 1.181 430 Prapotno 1.203 380 Tavorjana 2.177 950 Fojda 3.148 1.100 Ahten 2.185 900 Neme 2.900 1.300 Tioana 2.000 1.050 Brdo 1.500 720 Gorjani 950 410 Rezija 2.056 680 IZ REZIJE «> ■ - j v *T - • »m lilizt i« | / oi uBulli vi u je tudi v naši občini zasvetila elek;tr;čna luč. To ma žalost velja le za gosposko Ravenco, kajti drugi občani ob vaški poti še nimamo | elektrike in sam Bog ve, koliko časa jo bomo morali čakati. Kot smo zvedeli, je pa imela občinska uprava dovolj denarja, da tudi nam napelje električno luč. Zato se sprašujemo, zakaj niso tega dela izvedli skupno s tistim v Ra-venci! Kaj bi bilo, če bi ostala Ravenca en sam večer brez luči? Vsi bi protestirali. Mi pa naj molčimo in si pomagamo z vžigalicami, če hočemo priti v temi do prodajalne in gostilne ali če si nočemo razbiti nosu na cesti, ki je v zelo slabem stanju. V Osojanih so skoraj deset let govorili, da je potrebno zgraditi novo mlekarno, ki naj bi bi la sodobno urejena in opremljena. Seti'aj jo bodo zares imeli in njihove dolgoletne sanje se bodo tako uresničile. Na pobudo nekaterih domačinov so namreč ustanovili mlekarsko zadrugo, h kateri so pristopili skoraj vsi živinorejci iz Osojan in bližnje vasi Njive. Poslopje so že pričeli gradili. Zidajo ga ob vhodu v Osojane nasproti šole. To javno delo bo stalo ljudi mnogo truda in požrtvovalnosti, saj bodo morali za zgradnjo poslopja in opremo mlekarne prispevati oko- li 15 milijonov lir. Nekaj denarja bo seveda dala država, a glavno breme bo kljub temu ležalo na ramenih našega prebivalstva. Nje-"ov velik trud pa, hvala Bogu, ne bo zaman. Saj dajeta obe vasi dnevno nad 10 stotov mleka. Iz mlekarne bodo gotovo prihajali odlični mlekarski izdelki, ki bodo na trgu imeli višjo ceno kot današnji. V Osojanih doslej niso imeli lastnega mlekarskega poslopju, umicc su mic\o preuetovati v nelcem zasebnem prostoru, vendar so stroji bili starinski.. Prav bi bilo, da bi tudi diruge vasi prsnomale Osojane in Njivo, kajti današnji časi zahtevajo, da se ljudje povsod oprimejo sodobnega načina gospodarjenja. Pri nas bi lahko imeli močno razvito živinorejo, saj imamo dobro seno in dobre planinske pašnike. V volilne sezname je pri nas vpisanih skupno 2.056 volivcev; od teh je 1.102 žensk in 954 moških. Pred kratkim sta se poročila domačina Peter Pielich, ki stanuje v Zagrebu, in Danica Kraljič. Mladoporočencema vsi vaščani želimo obilo božjega blagoslova in sreče v bodočem življenju. IZ RAJBLJA Lansko leto je bilo med našimi rudarji mnogo stavk. Vse kaže, da se bo to tudi le-los ponovilo. Tako so rudarji 21. a rila stavkali 24 ur, ker Zveza industrijcev no "e obnoviti delovne pogodbe. Stavko so prnglasi-'e vse sindikalne oirganizaciie. Gibanje je bilo vsedržavnega značaja, ker je šlo za koristi vseh rudarjev v državi. Če ne bo Z\eza industrijcev obnovila delovne pogodbe do 10. maja, bomo zopet stavkali. Pred kratkim smo doživeli pravo aprilsko potegavščino. V Trbižu se je pojavil lepo oblečen mož srednjih let; predstavljal se je za tehnika RAI-lelevizije. V Kanalsko dolino je baje prišel zato, da postavi tu neko anteno. Povsod je na la račun jedel in pil. Najbolje pa se je postavil pri nas v Rajblju. Pri nekem gostilničarju in trgovcu je poizve oval, ali hi bilo mogoče dobiti delavcev z» post -vilev antene na Gamsovki. Za to d 'd o se jih je oglasilo pet. Tedaj se je pa za kratek čas odstranil, češ da mora iti po opravkih v Trbiž. Kaj kmalu so ugotovili, da gre za navadnega sleparja. Nekaj dni je zastonj jedel m pil po raznih eoslilnah in 'kavarnah. Orožniki so sedaj Mcku za petami 30 v s o Eh (S m, in senci (Usoda Habsburžanov) (j jj Zopet spremembe Po kronanju je kraljica odložila težko brokatno oblelko in je z balkona Lloydove palače opazovala kraljevski sprevod, ki se je vil proti »kraljevemu griču«, k prisegi. Najbolj so jo* zanimali sijajni 'konji. Vsi v sprevodu !■ o jezdili iskre Šarce, tudi cerkveni dostojan. stveniki. Ko sta dva postarna cerkvena gx>-spoda zdrknila s konj, se pa kar ni mogla ubraniti smeha, v veliko pohujšanje dvornih dam. Ganilo jo* je pa zopet, ko so fantje in dekleta grmadili pTed njenimi nogami kupe raznolikih darov. Šesti dan je med slovesnim obedom finančni minister daroval v srebrnih škatlah kralju in kraljici vsakemu po petdeset tisoč zlatnikov. Elizabeta je svojo škat- lo takoj namenila za vdove in sirote padlih rodoljubov v letu 1848. Vse ogrsko časopisje je .lepo vladarico slavilo kot simbol miru in sprave med obema narodoma. Pozabili so pa pri tem številne druge avstrijske narode, posebno slovanske. Cesarski par se je izmučen od neprestanih slavnosti vrnil v Ischl na oddih. Elizabeta je s ponosom zrla na svoje politično* delo. Premalo se je pa zavedala, da je bilo zgrajeno le na čustvu, na pesku. Komaj so utihnili slovesni topovski streli in zahvalne molitve v Budimpešti, že so* prihajale žalostne novice iz Mehike. Tam se je odigravalo zadnje dejanje žaloigre »Belega grauiu — zakletega gradu«. Zmagoviti domačini so v Queretaru 19. junija 1867 ustrelili cesarjevega brala Maksimiljana. Eden je šel v objem sramotne smrti, drugi v sijaj Štefanove krone! Že takrat se je marsikdo vprašal, če ni brat bratove smrti kriv. Minilo je nekaj tednov, ko se je javil no državni obisk francoski cesar Napoleon III. Hotel je zbrisati mučni vtis, ki ga je naredil na vso evro [iško javnost s svojo* mehiško pustolovščino. On je bil namreč zvabil nadvojvodo Maksa v Mehiko. Ko je bil ta v skrajni nevarnosti, je pa francosko armado odpoklical iz Mehike. Franc Jožef je menil, da mora »barabo iz Villafrance« sprejeti že zalo, da drži ravnotežje proti Prusiji. Istega mnenja je bil tudi minister Beust, Elizabeta se je na šele po dolgem mniranju vdala, dal se udeleži sprejema v Solnogradu. Obe lepi | cesarici sta na dvornih sprejemih samo tekmovali v lepoti in obleki. Državnih koristi pa m bilo iz tega vladarskega sestanka prav nobenih. Avstrijski par bi moral po obredniku vrniti obisk. Elizabeta se zdaj ni dala prego-vorili, da bi cesarja spremljala v Pariz. Pričakovala je namreč četrtega otroka; čudovitih novosti tega lota ji je bilo že dovolj. Iz Pariza je Franc Jožef pisal ženi, kako sc za-bava m vozi v družbi cesarice Evgenije z balonom nad mestom. Med vsemi temi dogodki se je rodila prin- °TnJm y.aIerii»-. 0‘roka EILabcta ni dala iz rolk,. Tašča Zofija je pihala od je^e, a se je morala vdati. Cesarica je tudi odstranila iz svoje okolice vse dvorne dame, ki so ji bile vsiljene brž po poroki. Najljubše so ji bile sedaj ogrske plemkinje. Pravega družinskega življenja še vedno ni na dunajskem dvoru. Cesar se ’eta 1869. odpravlja k otvoritvi Sueškegn prekopa. S potovanja piše po stari navadi skorn v«ak dan cesarici. Iz Carigrada opisuje krasne sidta-nove konje; od tod potuje v suremslvu rele turške vojske v Jeruzalem in s ete kraje, d ra vi j o, da se ni tam cesarsko spremstvo* nič kaj vzirledno obnašalo. Iz Jaife je cesar pri jezdil v Suez, kier so a a calkala Elizabetina sporočila z Dunaia. Zdaj si je pa že tudi ona želela z doma. Lotevalo se je je staro nagnjenje iti kamorkoli v svet, ker >i cesarski sijaj n.i ničesar dal. ( Daljo ) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Znanje jezikov zbližuje narode 'Slovenci spadamo med narode, pri katerih je znanje tujih jezikov najbolj razširjeno. In res ni skoraj Slovenca tudi najbolj preprostega stanu, ki bi :ne obvladal poleg materinega jezika vsaj še enega tujega. Zlasti pri nas na Tržaškem najbrž ni Slovenca, ki bi ne govoril tudi italijanski. Vendar pa je naše znanje tujih jezikov preveč enostransko. Kljub temu namreč, da nam Slovencem učenje tujih jezikov ne dela posebnih težav, se omejujemo pri izbiri jezikov le na enega ali dva, ki smo se jih nekako prisiljeni naučiti. To sta pri nas, kot rečeno, italijanščina, v velikem delu Slovenije pa .nemščina, ki jo znajo starejši ljudje še iz časa stare Avstrije, mlajši pa so se je delno naučili v času okupacije med zadnjo vojno. Zelo malo pa je med nami ljudi, ki bi dobro obvladali kak drug tuji jezik. Presenetljivo je, kako malo mladih Tržačanov, ki so dokončali slovenske srednje šole, ima kak pojem o francoščini, ki je vendar še vedno jezik najboljše literature :na svetu. Nekoliko več zanimanja je za angleščino, in to iz čisto gospodarskih razlogov, vendar pa je spet le malo takih, ki bi bili sposobni prebrati v angleščini kakšno knjigo. Znanje angleškega jezika je omejeno pri veliki večini le na najbolj navadne občevalne fraze. Tu pa tam najdemo tudi koga, ki se je bodisi kot izseljenec ali sam zase učil špansko, ker je pač mislil na izselitev kam v Južno Ameriko. S tem pa je znanje tujih jezikov pri ogromni večini Slovencev izčrpano. MIKAVNOST KULTUR MANJŠIH NARODOV Evropa pa ne sestoji samo iz Nemčije, Italije in Španije. Ne sestavljajo jo samo veliki narodi. V Evropi je še mnogo drugih, manjših, a nič manj kulturnih narodov, ki se lahko ponašajo z bogatimi literaturami, kot na primer skandinavski narodi, Nizozemci, Flamci, Portugalci, Madžari, med Slovani Cehi, Poljaki, Slovaki, Bolgari, Srbi in Hrvati, da ne govorimo o Rusih, Ukrajincih in Belorusih. Spoštovanja in zanimanja so vredne tudi kulture baltskih narodov. Učenje enega ali drugega teh jezikov morda ne obeta takojšnje koristi v karieri, vendar pa nudi polno zadoščenja in odpre človeku ključ do presenetljivih in veselih odkritij. Odkrivanje tujih, malo znanih kultur in literatur, ki so se zdele zaradi neznanja jezika zapečatene s sedmimi pečati, je čisto svojevrsten užitek, ki ga zna ceniti le tisti, kdor ga je enkrat občutil. Znanje jezikov majhnih narodov nam daje v tem pogledu morda še večje zadoščenje kakor znanje svetovnih jezikov. Tudi na učenje in na znanje jezikov namreč ne smemo gledati samo z utilitarnega stališča, ker gre tudi tu za del kulture, a kultura ne prenese utilitarnega presojanja. Znanje jezikov tistih narodov, ki niso naši neposredni sosedje, pa nas .ne le kulturno bogati, ampak ustvari v naših predstavah o svetu tudi zdravo ravnovesje, da ne precenjujemo kulture in splošne vloge enega samega ali dveh narodov., ki živita v naši soseščini, kar je naša značilna napaka, temveč da ju vidimo v objektivne j šem, širšem evropskem i.n svetovnem okviru, hkrati pa tudi nas same. Znanje jezikov bolj oddaljenih narodov, s katerimi nismo v vsakodenvnem stiku, nam odkrije, da ima marsikateri narod podobne težave, kakor jih imamo mi Slovenci, in z zanimanjem ugotavljamo, kako jih on premaguje. KORISTNOST UČENJA MANJ ZNANIH JEZIKOV Seveda pa prinaša znanje tujih jezikov tudi tvar-ne koristi in mnogokrat prej takšnemu, ki zna je zike manjših ali bolj oddaljenih narodov, kakor pa tistemu, ki se uči samo enega ali dva svetovna jezika, katerih se že tako vsi uče, La mora zato računati s hudo konkurenco, kadar hoče prodati svoje znanje. Zato naj zlasti mladina z veseljem seže po učbenikih tujih jezikov. Pri tem naj opozorimo še na dejstvo, da se vključujejo v svetovno dogajanje vedno novi narodi v Afriki in Aziji. Igrali bodo vedno pomembnejšo vlogo in pritegovali tudi vedno večji delež mednarodnega trgovskega prometa ter težili po kulturni izmenjavi. Vsa Evropa in z njo tudi Trst in Slovenija bodo morali posvečati tem narodom v lastnem interesu vedno večjo pozornost. A koliko je med nami ljudi, ki bi znali arabsko ali jezike, ki jih govore v Abesiniji, Kongu, Izraelu, Perziji, Indiji, Indoneziji, Ceylonu, Burmi, Malaji in na Filipinih ali celo japonščino ter kitajščino? Pogosto beremo, da je »duša teh narodov tajinstvena« in da je ne more Zahod nikoli do konca razumeti. Toda tajinstve-na nam je le zato, ker je ne poznamo in ker je tudi ne skušamo razumeti, čeprav imamo vsi ljudje enako dušo. Ključ do razumevanja miselnosti vsakega naroda pa je v njegovem jeziku. GOSTOVANJE ZAGREBŠKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA V soboto in nedeljo je gostovalo v Trstu Dramsko gledališče iz Zagreba z znanim režiserjem Ga-vellom, ki je deloval nekaj časa tudi v Ljubljani. Zagrebčani so igrali v Avditoriju, na Opčinah, Kon-tovelu in v Svetem Križu Molierovo komedijo »Sca-pi.nove zvijače« in tragedijo »Antigono« sodobnega francoskega dramatika Anouilha. Pri našem občinstvu so naleteli igralci na prisrčen sprejem, posebno še v Avditoriju. Napravili so najlepši vtis ne samo s svojo igro, ampak tudi s svojim kulturnim nastopom kot skupina in kot posamezniki. Zato jih še želimo v goste. Kot igralska družina so na visoki umetniški rav.ni in gotovo ena najboljših, kar jih je kdaj prišlo gostovat iz Jugoslavije. Le da zaradi jezikovnih težkoč na žalost niso mogli vsi polno uživati odtenkov njihove umetnosti. m. z. SPACAL BO RAZSTAVLJAL V MILANU Slikar Lojze Spacal bo 5. maja odprl v znani milanski galeriji Montenapoleone samostojno razstavo. Hkrati z njim bo razstavljal svetovno znani ameriški slikar Pollock. Na razpolago bosta imela vsak po eno dvorano galerije. Spacal bo prikazal milanskemu občinstvu 16 oljnatih slik, precejšnje število svojih grafik in dve izrezljani ter pobarvani leseni plošči, kar je ena .njegovih značilnih tehnik. Za skupno razstavo Spacala in slavnega ameriškega slikarja vlada v Milanu in zlasti v kulturnih krogih veliko zanimanje. ■j" Ferruccio Jakomin V sredo, 30. aprila, v ranih jutranjih urah je umrl na kirurškem oddelku splošne bolnišnice v Trstu mladi slovenski književnik prof. Ferruccio Jakomin. Prof. Jakomin, ki je imel komaj 27 let, je tako druga žrtev avtomobilske nesreče, do katere je prišlo v ponedeljek popoldne pri Nabrežini. Pokojnik je bil slavist in se šele pred nekaj leti preselil v Trst, kjer je poučeval na nižji industrijski šoli v Nabrežini. Z idealizmom in mladostnim ognjem je začel posegati v slovensko kulturno življenje v našem mestu. Ljubil je slovensko kulturo in živo čutil njene probleme. Njegova smrt je bridko zadela slovenske kulturne vrste v Trstu. Njegovi družini izrekamo globoko sožalje. V DACHAUSKIH BLOKIH | K. Z. | .v. v. v 18 Zvečer sem nervozno čakal, kdaj me bodo poklicali na novo zaslišanje, ali bolje rečeno pretepanje. Toda niso ine poklicali ne listi večer in ne naslednjih štirinajst dni, kakor da so čislo pozabi- li name, ali kakor da je Lob že napravil križ čezme in že odločil o moji usodi. Dokler sem ostal v policijski palači, ga nisem več videl in zaradi tega me ni prav nič bolelo srce. Dan za dnem pa sem čakal, da bo izpolnil svoje grožnje. Najbolj verjetno se mi je zdelo, da me bodo na lepem polklicali in izročili gestapovcem ter odpeljali v Begunje. Tudi naš dolenjski paznik se je nekomu izmed mojih soujetnikov izrazil tako o ineni. Stvar mora hiti že precej trdno sklenjena, sem si mislil, če celo la ve o lem. Toda minevali so dnevi, zgodilo pa se ni nič. III. Ko sem šel tiisli večer po zaslišanju pri Loliu po večerjo, sem na svoje .presenečenje zagledal na hodniku lepo plavolaso dekle, ki sem jo dopoldne videl, Iko je čakalo na Loba, le da zdaj ni bila več tako vedra. Videl sem jo govorili z gospodično Margonovo in pozneje sem to vprašal, kaj je z dekletom. Povedala mi je, da je njena najboljša prijateljica. Tudi v službi sla bili skupaj kot otroški negovalki v Dečjem domu. Ko so njo zaprli, je prišla prijateljica intervenirat zanjo na policijo, a so jo .pridržala. Kot sem pozneje zvedel, sta morali obe v koncentracijsko taborišče Havensbriidk. Margonova se je po koncu vojne vrnila, a za usodo njene prijateljice ne vem. V pogovorih z dekleti na hodniku med večerjo smo zvedeli prav čudne stvari. Neko dekle je pripovedovalo, da so jo aretirali zaradi lažne ovadbe fanta, ki ga ni marala. Bil je pri policiji in se mu ni bilo težko maščevati nad dekletom. A tudi med moškimi so bilii taki, ki so bili Irdno prepričani, da so v »Podmornici« na ovadbo svoje žene. Ženski, ki ni marala svojega moža, si tisti čas ni bilo treba beliti glave, kako bi se ga vsaj za nekaj časa znebila. Zadostovalo je anonimno pasmo ali nekaj besed prvemu človelku. Morda so bile nekatere take obdolžitve zaprtih mož samo plod razbolele domišljije in ljubosumnosti. Nekaj pa je bilo nedvomno utemeljenih, kol sem pozneje zvedel. Tisli dan, ko so me aretirali, je bila »Podmornica« skoro prazna, ker so prav listo popoldne odpeljali veliko priipornilkov v umobolnico, ki je služila kot rezervna jetni.šnica. Toda že drugi dan se je začela »Podmornica« spet polniti. Že dopoldne so pripeljali nekaj ljudi nazaj iz umobolnice na zaslišanje. Osial.i so tudi po več dni v podzemlju policijske palače. Še več pa so* pripeljali novih. Med njimi sem nekega večera zagledal gospoda Franca Kluna, železniškega uradnika s Fri.šikovca. Bil je visok, kot sveča raven mož s siivimi lasmi in inteligentnega obraza. Pahnili so ga v celico kot kakšnega kurjega latu. Nekam filozofsiko mirno iij hkrati zmedeno se je oziral otkrog sebe. Razveselil sem se ga, ker sem ga imel rad. Veliko sva predebaliraJa skupaj in poznal sem njegove načelno jasne, svobodoljubne in pravične nazore, hkrati pa tudi njegov mirni značaj, ki mu je bilo vsako nasilje popolnoma tuje. Zato sem se začudil, da so ga aretirali, saj ni bil mož, ki bi koval zarote. Tudi sam ni vedel, zakaj so ga prijeli. Upal je, da ga bodo po zaslišanju spustili domov. Toda minilo je precej tednov, preden je spet prestopil .prag svojega doma, in še to le po vplivnih intervencijah ljudi, ki so ga cenili in spoštovali 'kot poštenjaka v službi in v zasebnem življenju. Seveda mi je bilo liudo zanj, posebno ko sem videl, da trpi, saj še nikoli ni bil v zaporu in se mu najbrž nikoli ni sanjalo, da bo prišel čas, ko bodo ravnali z njim kol s kakšnim zločincem. Vendar pa sc mi je zdelo, da je postalo v »Podmornici« bolj domače, odlkar je bil on notri. Spala sva skupaj na pogradu in urice, ki sva jih prebila v tihem, razgovoru in pri kovanju načrtov za bodočnost, so bile najprijetnejše, kar se jih spominjam iz vsega časa mojega ujetništva. (Dalje) GOSPODARSTVO Kmetijstvo v Jugoslaviji Kljub mogočnemu razmahu industrije moramo Jugoslavijo še vedno smatrati za agrarno državo, saj pretežna večina njenega prebivalstva črpa iz kmetijstva vire za gospodarsko življenje. Od vseli republik dela izjemo le Slovenija, kjer kmečki živelj predstavlja manj kol polovico prebivalstva (okoli 40%), medtem 'ko živijo ostale od industrije in obrti, prometa in drugih nekmetijskih gospodarskih panog. Obdelovalna zemlja Površina, katero je mogoče obdelovali, obsega v Jugoslaviji neka j nad 11 milijonov ha. Od teli je obkoli 92% last malih kmetov, okoli 8% pa države in zadrug. Po načinu obdelovanja odpade (v 1000 lia) na njive 7.520 sadjarstvo 400, vinograde 280, stalne travnike 1.900, pašnike 2.200. Ostala površina se spreminja, ker ostane vsako leto precej neobdelanih njiv in plevel, ki na njih zraste, služi za pašo. Njivarstvo Preležni del obdelovalnih površin tvorijo njive. V 1. 1955 je bilo zgoraj navedenih 7 milijonov 520 tisoč hektarov njiv takole obdelanih (v 1000 ha): 5.460 žitarice, 371 in-dustrialne rastline, 482 povrtnine, 535 krmilne rastline, 670 neobdelano, 2 drevesnice. Od žitaric je najvažnejša koruza, ki so jo I. 1955 vsejali na 2,400.000 ha. Sledi ji pšenica z 2 milijonoma ha, na ostalih 1,060.000 ha so vsejali rž, oves in ječmen. (Krompir prištevajo k povrtnini). Pridelki Po vsem svetu je kmetijska tehnika v povojnih letih zelo napredovala in zato imamo danes mnogo višje hektarske donose kot pred zadnjo vojno. V Jugoslaviji pa tega ni: hektarski donosi koruze, pšenice in tudi nekaterih drugih kultur so celo padli. V desetletjti 1930-39 je znašal srednji hektarski donos pšenice 11.1 stola, v letih 1953-55 pa 10.9. Ilek-tarsfka donosa koruze sta v istih dobah bila 16.4 in 14.6 stota. Zaradi slabih hektarskih donosov žit je bila Jugoslavija v povojnih letih prisiljena uvozili letno ogromne množine krušnega žila iz inozemstva, predvsem iz ZDA, kar bo trajalo tudi v bodoče. Kako dvigniti kmetijsko proizvodnjo? Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo predvsem odpraviti vzroke, zaradi katerih je kmetijska proizvodnja padla, nato pa sestaviti in izvesti načrt za njen dvig. Kmetijska proizvodnja je v glavnem padla zaradi naslednjih vzrokov: 1. Eden izmed teh je izgon nemških kolonistov iz Vojvodine, to je iz najvažnejše jugoslovanske žitnice. Nihče seveda noče vzpostaviti prejšnjega stanja, a nihče ne more zanikati, da je kmetijska proizvodnja v teh pokrajinah padla, 'ker so na mesto pridnih in naprednih kolonistov prišli manj izobraženi in leni Hercegovci ter Bosanci, ki modernega pluga sploh niso poznali in ki so- doma politizirali, mučili bulu (ženo), pušili lulu (pipo) in pili kafu (kavo). 2. Drugi vzrok je pomanjkanje delovne sile za 'kmečka dela. Zaradi vse večje industrializacije je pretežni del mladih ljudi zapustil vasi, tako da je nastal pravi beg z dežele. 3. Beg z dežele je pospeševala še vlada, ki je podpirala ustanavljanje obdelovalnih zadrug po vzorcu sovjetskih kolhozov. Pretežna večina zadrug je potem propadla, čeprav je država pot rosila zanje mnogo milijard. Danes obstoji prav malo zadrug in ena najboljših je v Bukovici pri Gorici. Ta je nastala v zelo dobrih pogojih (motorizacija in drugo), imela spretno in vešče vodstvo, kjer ne trpijo političnih koritarjev :— lenuhov. 4. Eden glavnih vzrokov, da se je proizvodnja zmanjšala, pa so bile politične cene kmetijskih pridelkov. Obvezne oddaje so bile količinsko pretirane, cene pa tudi pretirano nizke in v nobenem razmerju z visokimi cenami za Industrijske izdelke. Ta pojav je bil in je delno še danes značilen za vse komunistične države. Komunisti hočejo s svojimi večletkami dvignili predvsem industrijo, ki naj zraste na račun kmetijstva. Te gospodarske panoge pa komunisti sploh ne ljubijo, ker kmetijske proizvodnje ni mogoče planirati, saj je ta odvisna od premnogih čini-leljev, na katere ni mogoče mnogo’ vplivati (pozeba, neurja, suša itd.). Sila in potreba pa sta tudi komunistične voditelje prisilili, da so začeli spreminjati svoje mnenje o kme-lijstvu. Žal se je to zgodilo zelo pozno, vendar je bolje tudi pozno kot nikoli. Danes je v tem pogledu že mnogo bolje. 5. Za ni/Jko proizvodnjo moramo navesti še en vzrok, in sicer pomanjkanje proizvajalnih sredstev. Sem spadajo obdelovalni, žetveni in drugi stroji, pomankanje potrebnih gnojil, semen, zaščitnih sredstev itd. ter pomanjkanje kreditov in možnosti, da si kme-lovalec ta sredstva nabavi. V Jugoslaviji še danes okoli polovica kmeč- kih posestev nima nobenega vlačil nega sredstva, ne vola ne Ikonja ne traktorja. Več kot petina posestev ima komaj eno vprežno žival, nekaj nad 1/4 posestev po 2 vprežni živali, prav redka pa kakšen stroj na motorni pogon. Na okoli 600 ha zemlje pride komaj 1 traktor (v Zap. Nemčiji 1 traktor na 16 ha). Zelo slabo' je organizirana semenska služba. Tako približno je tudi z zaščitnimi 'sredstvi proti mrčesnim in glivičnimi škodljivcem. Čudne pa so kakšenlkrat tudi cene: danes je modra galica v Italiji po 130 lir ali še manj na kg, v Jugoslaviji pa po 240 din; pri tem moramo še omeniti, dai inona Italija uvoziti ves baker, medtem ko ga ima Jugoslavija več kot dovolj. Kaj treba ukreniti? Že iz tega je deloma razvidno, da so se razmere glede kmetijstva v Jugoslaviji v zadnjih dveh letih ndkoliko izboljšale. Priznali tudi moramo, da nekateri kmetje do» hro živijo, posebno tisti, ki so pridelali Lansko leto mnogo vina, in tisti, ki imajo> domu dovolj delovne sile. Toda toki so redki in večina 'kmečkega življa živi slabo. Da se dvigne v Jugoslaviji kmetijska proizvodnja in s tein splošna blaginja —. ne pozabimo', da predstavlja kmečki živelj več kot polovico prebivalstva — bi biloi potrebno: 1. Dvigniti 9trokovno kmetijsko izobrazbo, da bodo kmetovalci znali ceniti vrednost hlevskega gnoja in pravilno ravnanje z njim, da bodo spoznali vredinost globokega oranja, primernega gnojenja, pravilnega kolobarjenja predvsem z deteljami in drugimi krmnimi rastlinami itd., ter -da se naiuče moderne kmetijske tehnike. 2. Na razpolago mora biti dovolj odbranih semen. Oskar Bontfiglioli, ravnatelj Ente na-zionale Sementi elette (Drž. ustanova za odbrana semena) iz Bologne je imel priliko oziromia nalogo organizirati v Jugoslaviji, in sicer v Hrvat skl, Vojvodini, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji na površini 500 ha poskuse z italijanskimi pšeničnimi sortami. Pri tem je uporabljal italijansko Iklmetijsko tehniko. Na Hrvaškem je dosegel hektarski donos 77.50 stotia zrnja s sprto Produttore, v (Nadaljevanje na 10. strani) V CŠportni pregled DINAMO — DRŽAVNI PRVAK V nedeljo so odigrali zadnje kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva. Izidi tekem so presenetili mnoge ljubitelje tega športa. Tako je Budučnost premagala v Beogradu Crveno zvezdo (1:4), Hajduk pa jo proti pričakovanju zgubil tekmo s Splitom (0:2). Crvena zvezda mora zato deliti 3. mesto na lestvici z Radničkim, Hajduk pa je zdrknil na 9. mesto. Novi državni prvak je postala močna ekipa Dinama iz Zagreba. Na 2. mesto se je uvrstil Partizan. Položaj na dnu lestvice je zelo zapleteta, kajti po nedeljskih tekmah smo nenadoma dobili kar 3 kandidate za kvalifikacijska srečanja. Ti so Budučnost, Split in Spartak. Izidi zadnjih tekem: Crvena zvezda - Budučnost 1:4; Split - Hajduk 2:0; Zagreb - Vojvodina 0:5; Spartak - Dinamo 4:4; Zeljezničar - Partizan 1:4; Radnički - Vardar 2:2; Velež - Beograd 3:1. Lestvica: 1. Dinamo 37; 2. Partizan 34; 3. Radnički in Crvena zvezda 28; 5. Vojvodina 27; 6. Velež in Vardar 26; 8. Zeljezničar, Hajduk, Budučnost in Split 25; 12. Spartak 24; 13. Beograd 20; 14. Zagreb 15. Zvezni kapetan Aleksander Tirnanič je pred kratkim izbral kandidate za bližnje svetovno nogometno prvenstvo. Izbrani so bili naslednji igralci: Vratarji: Beara, Krivokuča, Trovič, Vidinič; PranHci: Sijako- vič, Crnkovič, Belin, Tomič, Nikolič, Radovič, ši-kič; Krilci: Krstič II., Šantek, Boš kov, Popovič, Ka-loperovič, Ljubenovič, Daccvski, Zebec, Milutinovič II., Spajič; Napadalci: Petakovič, Rajikov, Lipušino-vič, Pasič, Ognjanovič I., Mujič, Veselinovič, Ognjanovič II., Šekularac, Vidoševič, Prlinčcvič, Radovič, Milutinovič I., Serkovič, Matuš, Mihajlovič, Vukelič, Ivoš, Šekovič. ŠPORT PO SVETU Tenis — Prvi izidi izločevalnih tekem za Davisov pokal so naslednji: Indija - Monaco 5:0; čile - Turčija 4:1; Španija - Egipt 4:1; Brazilija - Madžarska 3:2; Nemčija - Nizozemska 4:0; Finska - Luksemburška 3:0; češkoslovaška - Jugoslavija 4:0. Košarka — V Pragi je Italija premagala Češkoslovaško s 67:62 in se s tem uvrstila med najboljše državne reprezentance. V Sofiji je bila tekma za pokal evropskih prvakov. Bolgarski prvak Akademik je premagal (81:80) jugoslovanskega prvaka Olimpije iz Ljubljane. Kolesarstvo — Belgijca Van Stenbergan in De Bruyne sta zmagala dirko po Valoni in dirko Liege-Bastogne - Liege, ki sta bili veljavni za nagrado Desgrange - Colombo. Lestvica je naslednja: 1. De Bruyne 72; 2. Van Looy 64; 3. Poblet 34; 4. Van Stenbergcn 33; 5. Cantcrno, Derycke, Desmct, Impa-nis 28 itd. Po državah: 1. Belgija 400 ; 2. Francija 89; 3. Italija 65; 4. Španija 34; 5. Luksembruška 15; 6. Nizozemska 4; 7. Irska 1. MO, ALI ZDAJ VERJAME«? SAMO V TEJ DVORANI 6E NIC. NE 17; PREMENI,PA ČE VRTIČ 6TROJ NA LE= VO ALI DE6NO.GLEJ. ZUNAJ TE 6REDN3I VER, NAM PA, El 6MO BILI TO NOTRI, SE SE 6RAJCA NI STRGALA, IN RAJ NAMA PREOSTANE? LAROTNIRA VENDAR NE MOREVA PUSTITI! REŠITI GA MORAVA IN GA SPRAVITI SEM PAT, NATO 1AURO ZAVRTIŠ ROČICO PRAV 61 IMEL.TODA SPRAVIL 61 NAS V LEPO RASO NE VEM,RARO SE BOMO I2SVJLEULJ' EH, TO TE PAČ LAURO! IZDRLA ROVA MEČ IN POGNALA URO SPET NA ZAJ.GRAD BO SPET RUŠEVINA IN TEH ŽELEZNIH VITEZOV NE BO rr LEPO,LEPO, NI ETER VEČ! J/ TODA NA NE RAJ 61 POZABIL ČE BO« ZAVRTEL URO, BO TODI 1A= ROTNIR IZGINIL Z GRADOM IN VITEZI VRED! ■imm Im nn&a V. TUROVA it, NEEDO PRIHAJA VRATA ZAZIDAVAJO! NO,TA TE PA DOBRA! RES TE GRASčAR. TAUOJ PRIVEDEL UAMNOSERE VRATA SO BILA UMALU ZAZIDANA TAUO, ZDAJ GREM PA NA OBISR, R. ONEMU PAVLIHI.POIZVEDETI MORAM, EDO JE IN VAU.0 JE 6PLOU PRIČEL V ONO SOBO. HM, NE SPOMNIM SE, DA BI GA ŽE IZDAJ PREJ VIDEL DOBRO JE, ZADOVOLJEN SEM Z VAČ IM DELOM; LAHIZO SETOBERED ..OTEH VRATIH SEVEDA NE VESTE NIČESAR, STE RAZUMELI? UJETA SVA! SIZOZI ZID BOVA MORALA VEN... NfTl RAZPODA NE SME OSTATI 5«^ m « '•v-L mmm RLTUČ JE ZA6URIPAL V ZARJAVELI UL3UČAVNICI IN TEŽRA VRATA JEČE SO SE s ODPRLA. HEJ, RLTUREC, VSTANI '.POVEJ Ml, IZDO Sl 'N RAKO Sl PRIČEL V MOJ GRAD! VESTE,GOSPOD, SAM NE VEM DOBRO, RAUO SE JE ZGODILO,..ROPAL SEM POD RUŠEVINAMI S-S-CAJ 6-SEM SE SAMO ŠALIL, GOSPOD!..VESTE,MISLIM,DA SE Ml VSE TO LE SAlZjA; TALE GRAD, TOLE VSE, TUDI VI STE NAJBRŽ LE IZRODER MOJE DOMIŠLJIJE... MOJ GRAD IMENUJEŠ RUŠEVINE?!! kA!3?" Hmneua Isftctt 0 vladah h vela ao Em W3ŠŠ3CG m Km Bm »Tak«, da je sedaj vse v redu,« je rekla Ivanka, ki se ji je za-svitalo. »Vi imate večino v rokah in lahko odločale...« »Da,« se je Clilif prisiljeno zasmejal. »Toda morate razumeti, da, kdor prej um ir e, podeduje za njim solastnik njegovo polovico. Če Fing-llo ne doseže cfilja zlepa, ho posegel po vsakem sredstvu.« »Torej hi hil zmožen, da vas tudi spravi s sveta?« se je zgrozila Ivanka in mu pogledala v oči. »Tako je! Toda ne ho se smejal. Četudi mi. nocoj vzame kožo, ho jutri zjutraj že v ječi. Kitajec je pretkan, a to pot je našel bel- ea, ki mu je kos. Kar mirna bodite.« .Sprehajala sta se še nelkaj korakov pod gostimi vejami. »Vendar še ne vem, čemu sem jaz vpletena v lo zadevo.« »Ker ve prav dobro tole: če se mu posreči, da mi vas ukrade, mu hom jaz vse dal, samo da vas dobim nazaj,« je pojasnil povsem mirno. Pordela je ko mak, a se je skušala delati brezbrižno. »Gospod Lynne,« je dejala s tihim glasom, »povejva si prav odkrilo. Vi nimate nikakršne dolžnosti do mene. Hotela sem vam celo povedali... da, ker je gospod Bray še živ in zdrav... menim, da ni nujno da se poročiva. Pristala sem, Iker sem mislila... mislila, da je usoda strica Štefana odvisna od tega koraka...« Kako težko ji je šla beseda iz ust! V grlu jo je kar tiščalo. Besede si je že prej stokrat ponavljala, toda niso se ji zdele tako težke 'kol zdaj. Globoko je dihala, pogledala mladeniču v oči in dostavila: »...tako torej, gospod Lynne, do mene nimate več nobene obveznosti.« »Seveda,« se je oglasil Clifford resno. »Da bi se rod nadaljeval, kol pravi on, prav gotovo ne. Ne bi imelo smisla, da bi samo njegovi volj ir i ustregel. Toda... ali ni bolje, da se vzameva... ker se imava rada?« Nežno jo je objel okrog pasu in jo prižel k sebi. Ni je poljubil; toda deklica je v njegovih sinjih očeh vse razbrala. Sladko razburjenje jo je vso prevzelo. Ni mu odgovorila, samo nalahno ga je pobožala po obrazu. Od daleč je nelkaj zamolklo zagrmelo. Clifford se je ustavil in položil obe roki na dekletova ramena. »Morda prav Narthu, Fin-IIoju in vsemu svetu nakkljub, ljuba moja, bova v petek mož in žena!« TEDENSKI KOLEDARČEK 4. maja, nedelja: 4. povelikonočna, Florijan 5. maja, ponedeljek: Pij, lrcnej, Miran 6. maja, torek: Janez, 7. maja, sreda: Bonifacij, Stanislav 8. maja, četrtek: Mihael 9. maja, petek: Gregorij 10. maja, sobota: Izidor, Antonin VALITA TUJ DENAR Dne 30. aprila si dobil ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon oz. dal za: 622—626 lir 23,75—24,25 lir 82—84 lir 130—133 lir 1700—1760 lir 147—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 706—709 lir 4850-5050 lir RADIO TRST A Nedelja, 4. maja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv Justa; 12.00 Vera in naš čas; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 Ivan Gruden: »Pri nas smo gospoda«, burka v 3 dej. Igrajo člani RO; 19.15 Folkloristični orkester Srečko Dražil; 21.30 Raztreseno cvetje lirike: »Pesmi o slovenski zemlji«. Ponedeljek, 5. maja, ob: 11.30 Predavanje: »V Turinu nastaja največji avtomobilski muzej sveta«; 18.55 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 Radijska univerza: Zemlja kol planet: »Usedline .na zemeljskem površju«; 20.30 Vinccnzo Bellini: »Norma«, opera v 2 dejanjih. Torek, 6. maja, ob: 18.00 Stravinsky: Zgodba vojaka, orkestralna suita; 18.30 Radijski tednik za najmlajše; 19.00 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Obletnica tedna: »Maksimilijan Ro-bespierre, njegova osebnost in življenjska vloga, ob 200-letnici rojstva«; 22.00 Novela: Edgar AUan Poe: »Izdajalsko srce«. Sreda, 7. maja, ob: 11.30 Žena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Rcspighi: Starodavni plesi in arije; 19.15 Šola in vzgoja: prof. E. Košuta: »Otrokova risba, zrcalo njegove duševnosti«; 21.00 A. de Caillavct - R. de Flers: »Kralj«. Komedija v 4 dej. Igrajo člani RO. Četrtek, 8. maja, ob: 11.30 Predavanje: »Skrivnost čr.ne vrtnice«; 18.30 Širimo obzorja: »Moj dom je Evropa«; 18.55 Slovenski samospevi; 19.15 Radijska univerza: Tečaj o lokalnih samoupravah: Občina in pokrajina: »Pokrajina, njen izvor in sestava«; 22.00 Prof. M. fevnikar: »Ivan Cankar ali trnjeva pot do priznanja«; 22.30 Bach: Brandenburški koncert it. 3 v G-duru. Petek, 9. maja, ob: 18.00 Chopinovi valčki in mazurke; 18.55 Koncert tenorista Mitje Gregorača, pri idavirju Vera Gregorač; 19.15 Znanost in tehnika: -Čudežni vrt v Long Islandu«; 21.00 Umetnost i.n prireditve v Trstu; 22.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija«: Pekel, 13. spev (V prevodu dr. A. Gradnika, .azlaga dr. Janko Jež). Sobota, 10. maja, ob: 11.30 Predavanje: »Rekorderji med pohabljenci«; 15.00 Operne arije; 17.00 Slovenske instrumentalne zasedbe; 18.00 Oddaja za najmlajše: Gustav Šilih: »Nekoč je bilo jezero«, dramatizirala Antonija Curk: 2. del: »Zakaj smo nezadru-žani?« 20.45 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Ar-dengo Soffici: »Večer v družini«, enodejanka. Igrajo člani RO. i ii — UMMŠiUtf 1» IIIIIIOIJIIIII Vprašanje št. 443: Na nj i vi ,i posejani s pšenico, je več ploskev, kjer je pšenica zatrla v rasti in je bolj rumenkaste barve, medtem ko je ostala prav lepo zelena. Zakaj se to dogaja? Ali tej pšenici še koristijo umetna gnojila?' Odgovor: Težko je odgovoriti na vaše vprašanje, ne da bi zadevo podrobneje proučili. Mogoče je na omenjena mesta vplival mraz, morda je tam zemlja drugače sestavljena ali kaj podobnega. Umetna gnojila, predvsem solitri (nitrato di soda ali nitrato di calcio), ali gnojnica bi koristili le, če bi bili pojav opazili v začetku marca. Sedaj je prepozno, ker se pšenica že stebli in bi še zaradi gnojil začela razvijati samo slama na škodo zrnja. Lahko pa na dotič-nih mestih potrosite nekoliko zelene ali železne galice (solfato di ferro), in sicer od pol do 1 kg na vsakih 10 kv. metrov. Vprašanje št. 444: V teku let sem poskušal saditi najrazličnejše sorte paradižnikov, a do, sedaj .nisem še našel take, katere plodovi bi sc ne razklali. Kakšno leto je precej odstotkov paradižnikov preklanih. Zakaj se to dogaja? Odgovor: Paradižniki se razkoljejo, ker vlaga v plodu ni enakomerno razdeljena. To pa je odvisno od količine vlage, s katero razpolagajo rastline in stebla. Če imajo najprej mnogo vlage (dolgotrajen de/, ali obilno zalivanje), a kmalu nato nastane suša, se plodovi razkoljejo. Zato je potrebno paradižnike vedno zalivati. Iz istega vzroka navadno paradižniki tudi gnijejo. DOLINSKA MLADINA vabi na tradicionalni »PLES POD MLAJEM« ki bo v nedeljo, 4. maja, od 16. do 19. in od 20. do 24. ure ter v ponedeljek, 5. maja, od 20. do 24. ure. Igral bo »KVINTET AVSENIK« iz Ljubljane SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 3. maja, ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Ricmanjih Nicola Manzari »NAŠI LJUBI OTROCI« komedija v treh dejanjih Kmetijstvo v Jugoslaviji (Nadaljevanje z 8. strani) Makedoniji 68 slolov s sorto II 37. Zeloi visoke hektarske donose so dale tudi druge sor-le predvsem 'S». Pa st or e. Zaradi teh uspehov je Jugoslavija zadnjo jesen nabavila v Italiji precej semenske pšenice. Kar vel ja za pšenico, volja za hibridno koruzo in druga semena. 3. Poskrbeti, je Ircb-a tudi dovolj umetnih gnojil. Njihova potrošnja je znašala 1. 1955 komaj 58 kg na hektar, kar velja predvsem za supcrfosfal. Jugoslavija ima zelo malo tovarn za umetna gnojila in zato morajo zgradili nove. Do tedaj je pa potrebno uvažati umetna gnojila iz inozemstva. 4. Treba je silno pomnožili število strojev na motorni pogon, ki uigrajo bili na razpolago tudi navadnim kmetom in ne samo zadrugam. Le tako ho mogoče preprečiti, da ne bodo kmetje zanemarjali zemljo-, k čemur jih danes sili pomanjkanje delovne si[e. 5. Kmetijski pridelki morajo imeti cene, ki bodo v pravilnem razmerju s cenami industrijskih potrebščin. Pametna mora bili tudi davčna odmera, ki ne sine zadrgniti vsakega kmetijskega napredka. 6. Končno potrebuje tudi kmečki slan določeno socialno zaščito in v lem pogledu je Jugoslavija daleč za Italijo. ki jr uvedla za obdelovalce zemlje bolniško' zavarovanje in st a ros Inn pokoj ni n o. Voditelji naj se zavedajo, da mora država skrbeti za vse svoje državljane in ne gledali na kmečki živelj kot na razred, katerega edina naloga je, da dobavlja Industrijskim središčem hrano po čim nižjih cenah. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 Sklonil se je k njej in jo nežno poljubil. Svetel blisk je ožaril temne vršiče smrek. »Lahko noč, Ivanka,« je šepnil Clifford in gledal za vitko postavo, ki je smuknila v vežo. Veselo žvižgajo se je napotil dotnov. »Viharno ho nocoj, Jože moj!« je veselo lopnil slarcga po ramenih. »Veselo pa tudi!« Joe, ki je nekaj pisal, je brž skril papir. »Oho, kaj pišeš oporoko?« Možak se je posilil h kašlju, da mu ne hi bilo treba odgovorili. Clifford se je zmislil na neke besede, ki 11111 jih je Uray pred leti zaupal. »Morda pišeš kakšno pesem?« »Ne... ne...,« se je amejal ves rdeč. »Včasi se mi res katera posreči.« -Spet je zagrmelo in se zabliskalo, da se je hiša stresla. »Vihar ho,« je pripomnil Joe z žalostnim glasom. »Pohiti raje z večerjo in pusti slihe. Vrzi klobase v ponev!« Tiho sta večerjala in prisluškovala nalivu. Po prvem navalu je vihar utihnil. Proti devetim zvečer je pa nebo kar podivjalo. Lynne je skrbno zaprl vse oknice. Na divan je položil štiri nabite p-učke in poleg številne naboje. I5ray se je pogreznil v naslanjač pri kaminu in težko zavzdihnil. »Eli, da,« je polglasno momljal, »če se ne motim, je res moja sestrična v tretjem kolenu... liči njenega očeta se je poročila s sinom neke moje tele.« »O čem pa godrnjaš?« ga je prekinil Lynne. »O njej, seveda.« Tista repa od Mabel se je torej res vsadila v srce starine. »...revica, kako se ho plašila nocoj. Mama moja, kakšna noč,« je vzdihoval Jože. »Polje nocoj kol-jutri,« je pribi1! Ciiiff na pragu kuhinje. »Če že moramo umreti, raje oh luninem svitu.« »Kaj, kaj?...« je stari vstajal. »Kakšne novosti so to... umreti?« Lvnne je medlem- mirno spravljal krožnike v omaro. XXIV. Mabel pa se ni mio plašila bliska in groma, kakor je domneval njen debelušni občudovalec, l ežala je mirno zleknjena na divanu in ie sestrični pripovedovala o svojem jutranjem srečanju. »Morda hi se kateri zdel star... toda je tako fin... pravi gospod... pa bogat, menda milijardar.« Komaj petindvajsetletna Mabel je bila lepa, včasih celo simpatična, a moža si še ni znala ujeti. »Meni so bili vedno všeč starejši, izkušeni gospodje,« je nadaljevala. »Zapri, zapri okno, to bliskanje je že sitno,« Ivanka se je sama pni sebi spraševala, kdo je neki tisti lepotec, ki je naredil tak vtis na- Mabel. »Današnja mladina res ni zanič. On pa resen in... bogat. Nameram kupiti neko lordsko posestvo in palačo pri ITy do parku. Tri avte ima... tri... eden lepši kot drugi...« (Dni je)