Veliko zborovanje naprednega učiteljstva v Trstu. Mi vstajamo in vas je strah. legacije. — Izlet. (Konee). Debata o tajnikovem poročilu. Tajnikovo poročilo je bilo, kakor smo že rekli, sprejeto z viharnim odobravarjjem. Nudilo nam je pa tudi vsestranski vpogled t uotraDJe delovanje Zaveze in njenih društev. A ne samo to, dalo nam je direktiTe za naše nadaljno delovanje in nas opozarjalo na nedostatke sedanjega dela. Izmed debate omenjamo pojasnilo jtov. č e s n i k a glede bojkotiranja naših listor od strani krajnih šolskik svetov. Naše ped. liste mečejo kr. šol. sveti iz injižnic ven ali jib pa nočejo plačati. To ravnanje je naravnost protizakonito, ker imajo okr. uč. konf. — in domače konf. — pravieo sklepati o nabavi knjig, tiskovin in učil. če torej krajni šol. svet noče naročiti predlaganih učil, tedaj je po sklepu in [odloku c. kr. dež. šol. sveta ua Kranjskem okrajni šolski jsvet upravičen naročiti n a r a č u n krajnega šolskega sveta ista predlagana učila. (Op. uredn.: V tej zadevi bi svetovali vedno in dosledno vlagati rekurze in se pri tem sklicevati na odlok c. kr. dež. šol. sveta in na določila drž. zakona.) Tov. Brinar je pojasnil zadevo in razmerje socialnega odseka na Štajerskem do »Zvezne trgovine" v Celju. Učiteljstvo samo n i n i k d a r zahtevalo od Zaveze oz Zavezinih listov kakega popusta in tudi ni do zadnjega — dokler se ni o tem sklepalo v božični seji upravnega odbora Zaveze v Ljubljani — vedelo, da je BZvezna trgovina" zahtevala 25 % od razpečanih tiskovin ki j'h ji je pravzaprav socialni odsek odstopil. (Op. uredn.: Stvar se je od upravnega odbora in sedaj od delegacije vzela na znanje XXIII. skupščina Zaveze dne 4. in 5. t. m. - Napredna javnost za napredno učiteljstvo. — Pred zborovanjem. — Pričetek zborovanja. — Zborovanje de— Glavno zborovanje. — Poucni izleti. — Odmev našega zborovanja po domovini. — Rezultati. in je želeti, da se nam v prihodnje ne bo 'potreba več baviti z enakimi zadevami.) Novo zanimivost nam je pa prinesla debata z ozirom na kranjsko persekucijo učiteljstva zaradi čitanja časopisov n a u 1 i c i. Ljut boj na Kranjskem, ki ga bojuje v prvi vrsti učiteljstvo, na8 uči o marsičem in nam zbuja spomine tudi nazaj. Strast gotovih gospodov in krogov privaja te do pedagoške vzvišenosti, da vidijo v učitelju vzvišeno bitje, ki sme delati vse, le to ne, kar pa ^ponižuje'' in napravi naravno družabno bitje človeškega rodu — človeka." Naravnost malikovavstvo propagirajo ti krščansko-misleči'1 gospodje, ker menijo, da ne sme otrok spoznati človeške narave učitelja, da ga ne sme spoznati kot družabno bitje, ampak ga mora oboževati kot najpopolnejše bitje — malika; kar je izrodek dr. Šusteršičevega pedagoškega naziranja in izrodek DJegovih eksotično oblikovanih pedagoških načel: BLe črevlje sodi naj kopitar" in gotovo jih je tembolj upravičena soditi Šusteršičeva gospoda. Da je temu resnica, sledi: Svojčas se je od kranjskega rdež. šol. sveta izdala prepoved, da ne smejo kateheti potom šolskib. otrok razdeljevati ,,Domol]uba'1. Ta prepoved se je takoj na to zopet preklicala; torej se je direktno dovolilo, da smejo šol. otroci raznašati politiške časopise — najbolj hujskajoče časopise zopor učiteljstvo — da smejo kateheti v šolo k pouku prinašati politiške časopise. Taka je morala kranjskega dež. šolskega sveta 1 Kar se dovoljuje katehetu in učeneu, da, niti tisočinko tega, se ne dovoljuje posvetnemu učitelju; da, se celo omejuje njegovo državljansko pravico in svobodo. V tem oziru se je izreklo, da naj vsak učitelj, ki se mu omejujejo celo pravice drž. osnovnega zakona, dosledno pritožuje na višje instanee. Zoper postopanje dež. šol. sveta glede nDomoljuba*' je potreba vložiti protest. Občine naj se pa od strani učiteljstva pripravijo do tega, da bodo tudi protestirale proti postopanju dež. šol. sveta vsakokrat, kadar so prizadete; po dvakratnem zgledu ljubljanskega občinskega sveta in v zadnjem slučaju radovljiškega obč. sveta. Naše geslo bodi: V znamenju protestov in rekurzov na višje instance! Poročila o Zavezinih listih. Položaj Zavezinih listov se je reševal in razmotrival prvič po proglašenju bojkota vsem našim listom in vsega, kar se tiska v naši tiskarni. Učiteljski Tovariš. Na božji poti na Brezjah, je že pred leti proglasil Slomškar P i r n a t popolen bojkot U6. Tor. Od tedaj naprej se U6. Tov. dobro razvija in napreduje. Število naročnikov konstantno raste, sotrudništvo postaja agilnejše in uspehi in moč dobrega stanovskega časopisa postaja od dne do dne vidnejša. Nič ne drži tako trdno in trajno duhov skupaj nego dober stanovski list, to smo izkusili in izkušamo danes — v najhujši nevihti nad našim stanom. časopis je naš voditelj k enotnosti, on je glasnik želj in idej nas in vsakega posameznika. On je prapor našega stanovskega demokratizma, naše stanovske zavednosti, ki nas vodi do skupnih zmag. Položaj in stanje našega stanovskega glasila pred leti ni bilo ugodno, a je danes uravnano. Kaj je bilo temu vzrok — ne bomo razmotrivali, pač pa poudarjamo naprej iu naprej : Širite naš tisk,- pridobivajte oglasov, ravnajte se po njega vodilih in sodelujte pri njem! (Burno ploskaoje.) če se pritožujete zoper [nepopolnost poročil, ste sami krivi, ker ne poročate! Z zvišanjem naročnine na 10 K, p skrčenjem prilog, 8 pridobivanjem novih naročnikoT, z ustavljanjem lista malomamim naročnikorn se je stanje Uč. Tov. že znatno izboljšalo. A tudi pri tem ne smemo ostati. Naš urednik je za velikanski trud, ki ga ima z listom, naravnost sramotno plačan; sotrudniki so često žrtve stanovske malodušnosti in malomarnosti in često tudi lenobe — smešne nželje po počitku". EaŽunati pa moramo tudi s tem, da je krog čitateljev Uč. Tov. zato majhen, ker smo učitelji maloštevilnega slovenskega naroda. Zatorej opozarjamo vsakogar, kdor nas kritizira, tudi na to, da se vpraša : Sem li upravičen kritizirati; sem li že za list kaj etoril ? (Dobro !) Število iiaročnikov se še lahko zveča in se bo tudi upravništvo potrudilo, ker to dobro razumeva svojo nalogo ter že sestavlja imenik naročnikov in nenaročnikov za posaraezne okraje, da ta imenik dopošlje zaupnikom posameznih okrajev, ki pridobe novih naročnikov in priporoče, komu naj se Iist pošlje na ogled. Drugo leto pa pride itak na skupščini tudi v razgovor, kako najti modus, da bo vsak naš organiziranec prejemal stanovski naš list. Dpravniško poročilo nam je podal t o v. P r e t n a r. Kačun Učit. Tov. se je odobril po kratki debati, v katero je posegel t o v. G n u s. To poročilo naj podajo delegati posameznim Zavezinim društvom. Popotnik. Tudi Popotnik koraka vztrajno po pedagoškem polju naprej, nam kaže pot v našem šolskem boju; urednik in sotrudniki opravljajo to požrtrovalno delo. Za njim pa hiti meč osvete, hiti, da bi ga prehitel in mu prestrigel pot življenja — v znamenju bojkota! A njega življenjska sila je tesno združeiia z življensko silo duha učiteljstva — in te ni v stanu streti bojkot. V znamenju tega načela je podal tov. L u z n a r poročilo o stanju Popotnika. Ne sme je biti šole in ne napredujočega posameznika, ki bi ne bil naročen na Popotnika, bodi naše geslo in naš odgovor na napovedani bojkot. (Tako je!) Istotako, kakor račun in poročilo o stanju U6. Tov., naj tudi to poročilo predlože delegati na zborovanju krajevnega društva. Zvonček. . Tov. Jelencje podal račun in pojasnil podrobnosti o stanju Zvončka. Poročilo pravi : BBojkot Zvončku ni škodoval. Pridobil pa je še mnogo norih naročnikov iu upamo, da to število še naraste. Le pet jih je odpadlo . . ." (Burno odobravanje. Klici: Le naprej, naprej za naše liste!) V debato so posegli tov. Hrašček, Gruatar, Luznar, Šmajdek. Bačuu se je odobril. Glavni račun Zaveze. Glavni račun Zaveze je podal blagajnik tov. Luznar. Pojasnil ,je, da je v letošnji bilanci padlo imetje le zaradi tega, ker se je ob priliki, ko so se čuli glasovi o razpuatu Zaveze, poravnalo dolgove nekaterih listov, da se tako denar ohrani. Pripominja pa, da bo v bodo5em letu ta razlika popolnoma izginila. Jako mnogo dobička prinaša Zavezi BEočni zapisnik". Zaveza ga je sicer oddala v režijo tiskarni, ker je Zaveza sama težko izvrševala te posle, a prejema redno od tiskarne pogojene odstotke, tako da pokriva večino svojih dolgov od teh dohodkov, (Dobro 1) V debati J6 pojasnil blagajnik t o v. Š m a j d k u , da Zaveza redno prejema tudi od BB a n k e S 1 a v i j e" pogojene odstotke od učiteljskih zavarovanj in prejme v najkrajšem času od nS 1 a y i j e" večji znesek od pretečenega leta. Eaeuoi so se odobrili, in naj jih predlože delegati sTOJim društvom. Poročilo računskih pregledovalcev. V imenu pregledovalcev računov je poročal t o v. B r i n a r. Bačune so našli pregledovalci v najlepšem redu. Priporoča le, da Daj se list t a k o j ustavi, če ga naročnik ne plača. Pri računu Uč. Tov. posebno opozarja na dolg inseratov. Kdor hoče imeti v našem listu inserat, naj ga plača. Od inseratov imajo le inserenti dobiček, ker se mi na inserate v našem stan. glasilu tudi oziramo. Ne pa, dabi se pustili na ta način izkoriščati. (Odobravanje.) Drugače je pa to, če inserira morebiti kak stanovski tovariš. Volitev pregledovalcev racunov. Tov. Brinar je priporočal, da naj se izvolijo za pregledovalce računov taki tov., ki so t bližini centrale in to iz financalnih ozirov, da Zavezi ni potreba plačati precej visokih potnin. Vendar je bil sprejet predlog t o v. S ad a r j a , da ostanejo stari pregledovalci, ker so vestno vršili svojo nalogo, ti so : P r. B r i nar, Ant. Grmek, J. Toman. Letni donesek Zavezi. Ker se letos še ni definitivno sklepalo o izpremembi pravil, oz. o stalnem tajništvu, se je določil enak letni donesek Zavezi kakor prošla leta, t. j. 1 K od pravega člana. Poročal je o tem tov. Luznar, v debato sta posegla t o v. B r i n a r in predsednik J e 1 e n e. Pojasnilo se je dalo, da je diferenca med številom članov in med izkazano vsoto članarine zaradi dež. učit. društev, ki ne vplačajo popolnega doneska, ker sicer bi se vplačal donesek od vsakega člana po dvakrat — tam namreč, kjer imajo dež. uč. društva. Določitev vzporeda za glavno skupščino. Potom poročila tov. Križmana in na podlagi izpreminjevalnega predloga t o v. P e r 1 u g e se je določilo vzpored za glavno skupščino, po katerem se je tudi ta vršila. Določitev Sasa XXIV. skupščini Zaveze. Na predlog tov. E u s a je delegacija določila : Določitev časa i. dr. za 24. glavno skupščino Zaveze 86 prepušča upravnemu odboru, ki ima to urediti v soglasju s štajersko Z v e z o in sicer naj se vrši zbororanje t počitniški dobi. Predlogi in nasveti. T o v. F 1 e r e stavi sledeči samostojni predlog: Organizacija mladinskega pisateljevanj?. Vedno glasneje ia pogosteje je klic po odseku, ki bi prevajal knjige, ki romajo v mladinske knjižniee in mladini v roke. Do danes še nimamo celotuega pregleda knjig, ki so že *izšle v naši literaturi, ki napolnujejo knjižnice in o katerih smo mnogi prepričani, da ne spadajo na to mesto. Zadevo naj vzame v roko Zaveza, naprosi poznavatelje naše mladinske literature, da naj stopijo ti nemudoma v stik ter določijo kratko in precizno, kaj naj se da mladiui v roke, kaj ne; da ima vsak, ki iraa opraviti s knjižnico za mladino, natančen uasret, po katerem se lahko ravna. Tak odsek pa naj bi bil stalen, da oceni tudi vsako mladiusko knjižico, ki nanovo izide. Založoištva naj bi mu pošiljala v lastnem interesu po en izvod v oeeno. Najprej pa bodi njegova naloga, da pregleda vso dozdaj izišlo mladinsko literaturo ter jo sortira na posamezne starostne stopnje. V ta namen naj Zaveza takoj p o v a b i poznavatelje te literature, ki iiaj si delo razdele. Oglasil bi se morebiti kdo za literaturo pred Levstikom ; kdo drugi prevzame Levstikovo dobo, eden zopet Stritarjevo dobo; eden bi se uglobil v Vrtee Tomšičev in Kržičev, drugi v Zvonček; zopet drugi bi predelal Gabrščkovo raladinsko knjižnico, drugi Kosijevo itd. — ne bi trajalo dolgo, pa bi imeli pred seboj po dobah urejen zapisnik, ki bi se vedno z oeenami novih del izpopolnjeval. Ta zapisnik bi založila za prav nizko ceno Zaveza, in gotovo bo vsak mladinoljub rad segel po njem. Neprecenjive vredaosti pa bi bil za šolarske knjižnice. 0 tem predlogu se je vnela živahna debata. v katero so posegli tov.: 0 v a h t e , Hreščak, Brinar, Pečnik, Šijanec in Gangl. Iz debate povzemamo: Kako naj se pišejo mladmski spisi ? Mladinski spisi so često preotročje pisani in so mnogokrat tudi prekratki. Toplo se je priporočalo poživitev mladinskega pisateljevanja. Sestavi naj se imenik mladinskih pisateljev in spisov. V to svrho je bil dan prav umesten opomin, da imajo ponekje že sestavljene take imenike. Brežiški okraj je že sestavil imenik mladinskih spisov; naj se torej naprosi za ta imenik in naj se ga revidira, izpopolni in preuredi. S tem bo mnogo olajšano to delo. Stavljen je bil predlog, da se ta odsek takoj sestavi, a je ostalo pri prvotnem muenju, da se pozovejo mladinski pisatelji k temu delu. Končno je bila pa delegacija opozorjena tudi na to, da po izpremembi Zavezinih pravil pridemo itak do takega odseka, ker bo imel ped.-did. odsek tudi nalogo, skrbeti za sestavljanje in izdajanje p otrebnihšolskih, učnihindrugih knjig, katerim navodilo za sestavljanje in ocenjevanje bo dajaltaodsek. Izprememba pravil. T o v. G a n g 1 je poročal o izpremembi Zavezinih pravil: Naloga, ki jo je referent prejel od upravnega odbora ni bila lahka. Pravila, ki so tu predlagana, ki so bila objavljena v U6. Tov. in katerim dopolnilni komentar je bil istotako objavljen v U6. Tov., so le podlaga, le temelj, le načrt za izpremembo pravil. Besno delo in važnost izpremembe pravil, ki bo dalekosežnega pomena za desetletje našega dela, kakor tudi naš stauovski demokratizem, da morajo biti vsi deležni pri rešitvi tako važnega stanovskega vprašanja, nam nikakor ne dovoljuje, da bi že danes rešili to vprašanje in o tem sklepali preko podrejenih društev. (ŽivahDO odobravanje.) Ni dovolj, da sklepajo o tako važnem vprašanju le delegati, temveč mora biti tega dela z mislijo deležno vse učiteljstvo in mora o tem tudi sklepati vse učiteljstro. (Jako dobro!) Naša organizacija mora biti v gospodarskem oziru centralistično urejena, v delavnem oziru pa decentralistično, tako da zadobe podrejeue organizacije popolno samoupravo in avtonomijo in da se pride v delavnem oziru do popolne delitre dela, a v gospodarskem oziru do družitve čistega kapitala. (Navdušeno odobravanje.) Podjetja, ki temelje na gospodarski podlagi, naj se po nepotiebnem ne cepijo ia si naj ne napravljamo po nepotrebnem medsebojne konkurence. (Dobro!) Z ozirom na vsa ta dejstva je upravni odbor v seji pred delegacijo sklenil podati delegaciji sledečo resolucijo : 1. Načrt izpremenjenih pravil Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskib. društev naj predlože delegati in delegatinje svojim društvom, da jih preštudirajo in stavijo svoje nasvete in izpreminjevalne predloge. 2. Vsa v Zavezi združena društva naj v ta namen skličejo posebna zborovauja. 3. Nasvete in izpreminjevalne predloge je doposlati do Velike noči p. 1. glavnemu referentu, ki na podlagi teh ta načrt preoaredi ter ga predloži na prihodnjem zborovanju Zaveze delegaciji v razpravo in potrdilo. (Ploskauje.) V ra^pravi pri tej resoluciji se je poudarjalo posebno sledeče: Glavna podlaga Zavezinemu vodstvu naj bodo deželna učiteljska društva posameznih kronovin. V vseh kronovinah, kjer tega še ni, naj se osnujejo slovenska deželae uSiteljska društva, potom katerih bo poslovala Zaveza s podeželskimi društvi. Ustanovi naj se tudi hrvaško dež. uč. dr. zalstro inDalmacijo, ki naj se pozove, da pristopi k Zavezi, da bo v njej v resnici združeno vse jugoslovansko učiteljstvo. (Viharno odobravanje.) V debato so posegli tov.: L i k a r , L op a r n i k in E a j š p. Sklepalo se o d*batnih točkah ni, ker so bile sprejete točke G a n g 1 o v e resolucije in se bo razpravljalo o vseh nasvetih pri prihodnji glavni skupščini Zareze na Štajerskem. Pismo tov. Ogorelca. T o v. E a j š p je prečital pismo, ki mu ga je poslal v ta namen tov. Ogorelc1 zaradi česar se je vnela živahna debata, katere so se udeležili tov.: Grnagoj, Gangl, Šmajdek in Brinar. Z viharnim odobravanjem je bila nato sprejeta zahvala in priznanje vsem ureduikora Zavezioih listov. * * * Po triurnem zborovanju je nato predsednik t o v. J e 1 e n c zaključil sijajno uspelo zborovanje delegacije. Prisotna tovariša čeha sta se izjavila, da je bilo to zborovanje vzor staaovskega parlamenta! Skupni obed. Po zborovanju delegacije se je vršil skupni obed v nBalkanua, ki se ga je udeležilo 160 učiteljev in učiteljic; drugi so se razšli po mestu. Novi hotelir, po rodu čeh, nas je dobro postregel, samo v personalu bi mu svetovali, da si preskrbi takih ljudi, ki bodo Slovani in bodo znali tudi slovensko. Izlet po morju. BEdinoyt" piše o tem izletu sledeče: BV nedeljo popoldne ob 4. je veliki parnik družbe BD a 1 m a c i j a" PS p 1 i t" odvel do 600 oseb — ker se je učiteljem pridružilo tudi mnogo drugega občinstva, posebno pa narodnega ženstva — na izlet po morju. Vozil nas je ob obali istrski do Pirana, kjer se je zopet zasukal ter premeril tržaški zaliv mimo ponosnega gradu Miramara, zbujajočega žalostae spomine na velike zgodovinske dogodke, do historično znamenitega gradu devinskega, ki stoji s svojo srednjeveško zunanjostjo na skalovju ob morju kakor spomeaik davno minolih in za naš narod žalostnih časov gospodarskega in daševnega robstva. Vračajoč se zopet v smeri proti gradu Miramar, so 86 izletniki dirili lepim vinogradom, ki nam kakor privezDJeni k morju dajejo slovečega Bprosekarja". A ko je parnik dospel vštrie grljanskega kopališča z njegovim hotelom iu njega nasadi, so izletniki gledali košček našega obrežja, ki ga je narava obdarila najbogateje s svojo krasoto in divoto. Da! Tu so videli izletniki oni del obrežja naše A d r i j e — od Devina do gradu M i r a m a r , ki je zares naš — slovenska last. Seveda je pogled z morja na našo lepo, višjo okolico, posejano z močnimi slovenskimi selišči, zbujal občudovanje izletnikor; le škoda, da jim je oblačno vreme vzkratilo še višji vžitek: pogled na j u 1 i j - ske Alpeinv lepo furlansko ravan, zlasti tudi na izliv Soče v morje. 0 č a k a N a . n o s a smo sicer videli, ali tudi on se nara je kazal le v nejasnih konturah." Pred prihodom v Grljan. Parnik je mogočno plul ob obali sinje Adrije, plul je tja, kjer se je pravzaprav vnela prva iskra tržaškega Slovenstva. Slovensko napredno učiteljstvo je plulo proti kraju, kjer se je iskra tržaškega Slovenstva vzaetila v mogočen plamen goreče ljubezni do doraovine, mogočen plamen tržaškega trpinaokoličana do lastne grude in kjer se je pričela realizacija gospodarskega dela tržaškega Slovanstva; pozitivni uspeh družitve slovanskega kapitala; plulo je slovensko napredno učiteljstvo proti slovenski zemlji v Trstu — v slovenski Grljan. Vznetil se je v nas plamen iu čut slovanske zavesti, zbujala so se t nas čuvstva, ki jih m more človek z mrtvilom črk napisati, zadaj tam na obali slovenskega Jadranskega morja smo opazili, da nas pričakuje slovensko grljansko ljudstvo. Nas, slovensko napredno užiteljstvo je pričakovalo na obali morja — slovensko ljudstvo! Cez morje so dospeli do nas glasovi godbe iu tam na obali smu opazili nad množico ljudstva vihrati slovensko trobojnico. Cuj, dub. našega Jenka: BNaprej zastava Slave!" . .. V srcih vseh nas so se zbudila čuvstva, da smo dali duška njim. MogoSen nŽivio!" je zadonel čez morje in je združil duh slovenskega naprednega učiteljstva z duhom slovenskega tr^ žaškega okoliškega ljudstva! In če bi mogel, bi zapel mogočno, da bi se čulo čez vse Jadransko morje: Buči, buči morje Adriansko, ki si Slovansko!... Sprejem. Pred G r 1 j a u o m se je parnik vstavil, ker je bil obisk parka miramarskega in našega slovenskega kopališfa G r 1 j a n tudi na programu izleta. Tu so doživeli gostje preradostno presenečenje. Proti parniku jo plula mala flotilja ladjic na vesla. Ta flotilja je spremljala motorni čoln ,,M i r a m a r" z nežnima slovenskima hčerkama na krovu, ki sta donašali pozdrav naše okolice našim gostom slovenskim užiteljem. Ena — gospica Eafaela Martelančeva iz Barkovelj — je bila odeta v pestro okoličansko narodoo nošo, a dcuga — učenka Marija Lukševa sPros e k a — je bila v beli obleki. Z obrežja pa so nam preko morske gladine zveneli akordi slovenskih koračnie v pozdrav; pozdravljala nas je tudi trobojniea proseškega nH a j d r i h a1*. Mala flotiija je obkolila veliki parnik in gospica Bafaela Martelančeva jeiz čolna vea pozdravila goste: Pozdravljeni bodite, mili gostje, Vi piouirji prosvete, došli tam iz zelene Štajerske, milega Korotana, iz slovenske Šviee, Gorenjske, iz tožae Istre, iz bratske nam češke! Srčna Vam hvala za izkazano nam čast, da ste nas obiskali. Žal pa, da ostanete pri nas tako malo časa. — Vendar želim, da se še v tem malem času prepričate, da bivajo tu ob sinji Adriji še zvesti sini in hčere premilega našega in vašega slovenskega naroda. Smelo rečem: Prej se posuši to morje nego usahne goreče rodoljubje do naše mile slovenske d o m o v i n e. (Klici: Živio!) To se mi je zdelo potrebuo omeniti, da, mili bratje, sprejmete z večjo radostjo naše najprisrčnejše pozdrave, katere jim ravno Vi ponesete tja na vse konce naše domovine. Dobro došli! In Vi, gospod predsednik, blagovolite sprejeti v dar ta mali šopek kakor zaak našega visokega spoštovanja do ouega stanu, k i n a s je povzdignil iz temote inpostavil na žarko solnce prosvete i n o m i k e ! — Živeli! (Viharno odobravanje.) Predsednik Zaveze, tov. L u k a J e 1 e n c , se je spustil s parnika po stopnicab ia se je z zadnje stopnice v navdušemh besedab. zahvalil na tem radostaem presenečenju. Začelo se je prevažanje gostov s čolni na obrežje ob neprestanem sviranju godbe. Stopivši ns kopno pa so v belo oblečene šolske deklice obdarjale goste s eretjem. Eadostnih src so se gostje zgrnili po velikem parku hotela ,G r 1 j a n", kjer se je zbralo toliko domačega občiostra iz bližnjih vasi, na čelu mu društvi ^H a j d r i h" s Proseka in BD a n i c a" iz gontovelja, da se je veliki vrt napolnil do zadnjega kota. Bazvilo se je gostom v čast veliko jiarodno slavje, v najlepšem pomenu te besede. Svirala je proseška godba, udarjal je vrli tamburaški odsek vrdeljskega BS o k o 1 a", ki je že na parniku med vožnjo razveseljeval goste, perala sta mešana zbora združeoih Prosečanor in Kontoveljcev pod vodstvom g. 0 i b i e a in učiteljskega društva, pod vodstvom tov. E m il a A d a m i č a. Na^dušenje je visoko valovilo, a na višek se je pospenjalo med in po kiasnih govorih. Pozdravni govori. Prvi je pozdravil goste v imenu tržaške okolice g. Ivan L u k s a , ki je naglašal, kako to naše, siromašno sicer &li značajno in zavedno ljudstvo u polnega srca pozdravlja svoje goste, uositelje sloveuske kulture. Na tem pozdravu, ki je na goste napravil najglobejši vtisk, se je v iraenu posledujih zahvalil v imenu Zaveze tov. J e 1 e u c. Slavil je zavednost tržaških Slovencev in naglašal, da je to najlepša to6ka v programu tega izleta. Prišli srno k Vam — ,je vzkliknil — da se navzaraemo Vašega navdušesjja, ki je tako veliko, kakor je vroča Vaša zemlja. Ves sloski svet se divi Vašemu boju iu Vašim uspehom. Kličem Varn: Vztrajajte v t?j borbi! Iskrene iu piesrčne besede so uam bile izraz ene misli: da slovensko Ijudstvo ob sinji Adriji zna ceniti delo, pomen in trud slovenskega učiteljstva in da sočuvstvuje ter dela s slovenskim učiteljstv un roko z roko — v prid domoviue! Engelbert Gangl. Nasleduji govornik je bil tov. deželni poslanec E n g e 1 b e r t G a n g 1, ki je govoril množici s pesniškim zanosom. V živih barvah je opisoval težke boje, ki jih mora biti slovensko učiteljstvo po slovenskih pokrajinah za svojo čast, za svoj ugled, za svoj kruh. Eesnična je bts^da predgovoruika, da je za nas učitelje to uajlepša to&ka ua programu današnjega due, kertu nasnesprejema narod s hiuavskimilici, ampak z odprtim srcem. Slovenako učiteljstvo se ni odtrgalo od 1 j u d s t v a , pač pabinjegovi sovražniki hoteli odtrgati ljudstvo od učiteljstva. Temvečja čast narodu v tržaški okolici, ki deluje roko v roki z učiteljstvom za čast, poštenje in napredek slovenskega naroda. Slovensko učiteljstvo je pripravljeno žrtvoTati vse in je žrtvovalo že v mnogih slučajih celo lastno eksistenco — narodu. Slovensko Dapredno učiteljstvo ne pozna grdega egoizma, nego hoče vse svoje si'.e — dostikrat pozabivši nase — žrtvoyati svojemu ljudstvu v korist! S teboj, slovensko ljadst?o, sklepa tvoje napredno učiteljstvo vrsto narodnih bojevnikov, ki hočejo, da vstanejo izza gora naši domoyini lepši dnevi, četudi ozarjeni z ¦ogujem krvobleskega soluca ! Ni sile, ki bi naprednega slovenskega u&itelja odtrgala od vdane ljubezni do svete rodne zemlje. Zrtve rode uspehe, uspehi zagotavljajo bodožnost! Naj živi naša zemlja lepote polaa! Zagrmeli so burni klici odobravauja, množica je bila od Ganglovih besed naravnost elektrizovana. Dr. Jos. Wilfan. V imenu političnega društva »Edinosf je pozdravil užiteljstvo dr. J o s. W i 1 f a n , ki je v krasnih besedah slavil šolo in uje pomen za narod. Koga naj naše Ijudstvo presrčneje pozdravlja nego ravno svoje učiteljstvo? A velik pomen je v dejstvu, da je prvi pozdrar, sporočen gostom na tržaškem ozemlju, prišel iz ust našega okoličana, da jim je prvi Pozdrav izrekla naša okolica. Ona je bila zibelj ¦u edino žavetje tržaškega Slovenstva v minolih ^Bih; ona je ustvarila podlago, na katero °pira tržaško Slovenstvo vse svoje delo za naPredek in svojo bodočnost. To, kar vam kli*em jaz, bi vam govoril — četudi morda v 8kromnejših oblikah — ali gotovo še z iskrelejšo besedo slehrni slovenski delavec. Zakaj on občuti vso dobroto slovenske •- ° 1 e , ko more, odhajajoč na delo, mirnim ¦srcem izročati svojega otročifia slovenskemu ^itelju. Zato hvala slovenskemu učiteljstvu na *em obisku." Iz govora g. dr. W i 1 f a n a navajamo *-e posebe dva stavka, ki nani ostaneta gotovo v trajnem spominu. Glasita se: »In upravičeno je prvo izmed tržaških kloTencev pozdravilo slovensko učiteljstvo tr- žaško okoličansko Ijudstvo, da je prišel prvi pozdrav slovenskemu učiteljstvu iz ust tržaškega okoličana, zakaj slovensko učitdjbtvo je oni faktor, ki nam je vzgojil to ljudstvo innamjevodilvokolici š o 1 8 t v o , katero je dalo podlago razvoju vsega tržaškega Slovenstva." Jn kako z mirno vestjo gre daues tržaški trpin-delavec na svoje delo, zakaj oa žiri v zavesti, da je pustil s?oje otroke v varnih rokah — slovenskega učitelja." Češki tov. Skalick?. Zadnji govornik je bil češki učitelj Skalicky, ki je črtal analogijo boja učiteljev na Oeškem in Slovenskem, kjer se morajo boriti proti vnanjemu in domačemu nasprotniku. Zajtrjeral je bratske vezi, ki spajajo češko in slovensko učiteljstro, ter se je na zaključku obrnil do mladine, naj ostane zvesta naukom svojih učiMjev. • Po vsakem govoru je godba zasvirala narodno himno, ozirama koračnico in orilo je žiivo-klicev, da je odmevalo tja v tajinstveno noč nad morsko gladino. Slavje je trajalo do 11. ure in je uspelo najkrasneje, kar moramo ceniti tem više, ker ni bilo nikakih priprav in nikake reklame. To rarno povišuje sprejem, ki ga je priredila okolica slovenskemu učiteljstvu : bilo je spontano, prihajalo je iz srca. Mnogi gostje so nam zatrjali, da jira ta dan ostane neizbrisea t spominu. A tudi ob prevažanju s kopnega na paruik so sprejemali gostje novih krasnih in za mnoge povsem novih vtiskov. Noč nad morsko gladino, a na njo pada čarobna svetloba iz reflektorja na parniku. Bahlo valoreči morski element govori s svojim šumenjem sroj tajinstveni govor. Tam na obzorju se začeujajo trgati oblaki in prikazuje se nofini vasovalec, bledi mesec, in začenja sipati svoje srebrne niti na ves prizor. Vmes pa glasno pevanje veselih družb v ladjieah, ki so počasi pomikajo po morski gladini. Bil je to prizor, katerega poeziji se s slastjo vdaja človeško sree. Na krovu parnika zopet veselo življeDJe. Ali skoro se je izpremenila slika in delovali eo na nas drugi vtiski. Vozili smo se zopet mimo gradu BM i r a m a r". Ponosna stavba je bila povita v polutemo, kakor da si je nadela črno obleko, ker žalnje v spominu na mi~ nole tragične dogodke, ki so se začeli odigravati med njegovim obzidjem. Toda to je bilo le za trenotek. Odprla te nam je divna slika na bogato velemesto, ki se je zdelo kakor potopljeno v morje magične svetlobe. Zopet so veselo zavriskala srca in veselo je donela pesem. Iu ko smo na pomolu Giuseppina zapuščali parnik, so gostje, pod mogočnimi vtiski tega izleta, v živih besedah peli ala?o krasoti tega koščka zemlje in vrliDam Ijudstva, ki bira na njem — radujoč se, da je ta krasota sestaven del naše slovenske domovine t Glavno zborovanje. V ponedeljek dopoldne ob 9. uri se je zbralo v gledališki dvorani Narodnega doma 600 zborovalcev. Zborovanje je otvoril tov. Jelene s sledečimi besedami! Slavni zbor! V viharnih časih se je sestala današnja XXIII. glavna skupščina Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev. Po vseh slovenskih zemljab grozi reakcija na polju kulturnem in šolskem. Ta reakcija najbolj kaže svoje lice v neznosuem preganjaju naprednega učiteljstva, ki se od nekdaj z veliko vnerao zavzema za prospeh naroduega šolstva. (Bes je!) Neusmiljeno vihti svojo gorjačo klerikalizem, ta vekoviti sovrag vsake kulture ia vsakega napredka zlasti nad kraojskim naprednim učiteljstvom. Vsakega sredstva, še tako ostudnega: denuncijacije, terorizma, sumničeDJa, izmišljotin se poslužuje klerikalizem, da bi izstradal, duševno uničil in strl, k tlom jiritisnil napredno učiteljstvo ter ga v njegovem obupnem položaju prisilli k pasivni resistenci v njegovem kulturnem delu v veliko škodo v razvoju našega slovenskega naroda. (Tako je!) Napredno učiteljstvo zastavlja vse svoje moči v to, da bi vzgojilo našo mladino v značajne ljudi (Klici: Resnica!) ki bi enkrat koribtili rodovini, družbi in narodu, ki bodo stali v prvih vrstah narodnih bojevnikov, v ljudi, ki bodo mislili s srojo glavo in delali s svojo dlanjo. Take edino prave vzgoje pa se boji klerikalizem, ki dela le na zasužnjenje Ijudstva. Zato pa le po naprednem učiteljstvu, ki je v zapreko klerikalnim nakanam t tem pogledu. Zaprisegal nam je uničenje. (Kliei: Nikdar!) Eer pa ve, da daje dobra organizacija rsakemu stann trdno zaslornbo in moč in da zarda smrtni udarec dotičnemu stanu, če mu izpodkoplje ta teraelj, se je zaletel z vso silo v našo organizacijo in jo izkušal uničiti. (Ne bo je nikdar!) Politiški bojkot nam in bojkot na naše zavode je provzročil s tako zlobnostjo in žkodoželjnostjo, da se gnusi do neba. (Viharno ogorčenje!) Prepričan sem, da se klerikalizmu ne bo posrečila ta grda nakana, če bomo edini in solidni mi! Oe pomislimo, kaj pofino sedaj po slovenski zemlji z naprednim učiteljstvom, lahko rečemo, da je vsakdo junak, k i n e b e ž i iz naših vrst. (Burno odobravanje.) Vsem Vam, ki ste taki junaki, moj iskren pozdra?! (Ploskanje.) Na to je pozdravil najprej zastopnike šolskih oblastnij: dež. šol. nadzornika M a t e j č i č a, namestniškega svetovalca P r i n z i g a in okrajna nadzornika N e e k e r mana in Kanteta, ravnatelja učiteljišča v Goriei B e ž k a in ravnatelja S c h r e i nerja iz Maribora. (Viharno odobravanje po vsej dvorani.) Nadaljni pozdrav je veljal narodaima bojefnikoma, ki se na vročih tleh borita za pravice naroda: dru. R y b a f u in dru. W i 1 f a n u. (Viharni dolgotrajajoči živio-klici). Uverjena naj bosta, da bosta imela — kadarkoli bosta nastopala za Ijudske pravice — na svoji strani slovensko učiteljstvo, ki se v polni meri zaveda svoje naloge, da vzgaja mladino v narodnem duhu. (Navdušene ovacije poslancema) Nadalje je predsednik pozdravil predsednika BTrž. posojilnice in hranilnice", g. S r. B a r 11 a , proseč ga, naj sporoči zahralo odboru tega zavoda, ki je Slovencem, zgradil to ponosno stavbo, da se moremo shajati v njej. (Odobravanje.) Naslednji pozdrav je veljal zastopnikoma češkega učiteljstva (Burne ovacije), ki sta prišla, da utrdita vezi bratstva in solidarnosti med češkira \u slovenskim učiteljstTom. č e h i s o nambilivzortudi p r i našiučiteljski organizaciji. Prosi navzoča tov. Skalo in Skalickega, naj — ko se povrneta domov med naše severne brate — sporočita le-tem naša čU7st?a in naše pozdrave. (Ponovne burne ovacije.) Štefan Ferluga. Nato je povzel besedo toy. nadučiteljvoditelj in deželni poslanec Štefan Fer1 u g a , ki je pozdravil zborovalce s sledečimi besedami: Sree se radosti mi smeje in duia se v ljubavi greje, ko vidim ? tem hramu proavete te zorne, nebrojne mi čete; ko vidim tu v složnosti zbrane premile mi brate Slovane. Vsem nam pa se upanje vžiga, tja v boljšo bodožnost nas dviga; laj kadar za narod nas delo združuje, uspeh bo imelo: Tu delavec, ali odvetnik nčitelj, trgoveo, umetnik, je narodne misli zavetaik. Tako naj bi sloga povsodi nam bila najviii naš vzor, a drngi vzor pa nam bodi: Le vedno naprej in navzgor! (Burno odobravauje.) Eaj pa Vi tovariii, tomšice dične mi? Vi 8e trudite, užite, narod ljubljeni vodite po stezioah do prosvete, ker zavest Vam v sreih evete, da le takrat bo Slovan areSen, ko ne bo teptan, ko zagije zlata zarja, ki ga najde gospodarja gozda, gore in ravnine njemu krasne domovine. To 80 eržne želje Vase, a so tudi vroče naše. To dokaz je, da prišli gte, sem med brate in sestr«, ki vcajemni čut goje; ki, 6e drugega ne dajo, ker bogastva ne poznajo, dajo svoje Vam sroe. To srce pa govori t ljubari ter Vam z«li: Dobrodoili bratje mili, irežni tu med nami bilii (Viharno odobravanje.) Zdaj mi bodi dovoljeno reoi še besedo eno 1 Hvala Tebi, narod liubi, in Vam diSni rodoljubi tu ob Adriji doma, hvala vroža iz srca, da ste posetili sine, ki za blagor domovine deoo vam odgajajo, (Klici: Živeli) ki naj bi postala kdaj Vam najvedji zemski slaj, domu najvišji gij»j I Hvala za ljubezen V«io, ki oslaja duio našo; hvala Vam za ljubki dar! Za ta dar pa — kot vihtu* z naiih sro doni: N» zdar I! (Dolgotrajno ploskanje. Go?orniku vsestransko častitajo.) Dr. Otokar Ryb6f. K besedi se je oglasil — presrčno pozdravljan — mestni avetovalec in dež. poslanec dr. Otokar R y b a f , da pozdrari to odlično akupščino imenom tržaških Slovence?. Njegov govor se je glasil približno tako-le: Velecenjene dame! Gospoda, prijatelji! V drugič že si je izbralo slovensko ufiiteljstvo naše mesto, da razpravlja tu o evojih stanovskih stvareh, da se med seboj in z nami raduje na tem zadnjem koščku naše slovenske domovine na jugu. Id t drngič je meni pripadla naloga, da vas pozdravljam v imenu tistega Trsta, ki ga ne vidite na ulici, ki pa vendar tu živi, dela, se uveljavlja in raste! (Vzklikanje slovenskemu Trstu). Pozdravljam Vas ? imenu tistega tržaškega Sloveustva, ki po svojem delu in narodni zarednosti ni zadnje v slorenski domovini, ki se sicer ne more javno ponašati, ki pa ne zaostaja za drugimi rojaki. Pozdravljam Vas t imenu slovenskega Trsta, pozdravljam Vas kakor raestni zaBtoprjik. Že prvikrat sem opravičeval odsotnost tržaškega župana, ki bi bil v prvi vrsti poklican, da bi v imenu 81o* vencer, ki tvorijo velik del prebivalstva te občine, pozdraril slovenske pionirje kulture. (Tako je!) Tedaj se je morda kdo ironično in po* milovalno nasmibal moji izjavi, da se — že tržaški Slo?enci dobe zadostnih šol v materinem jeziku — v kakib 30 letih utegnu zgo* diti, da bo tudi tržaški žnpan pozdravljal slovenske učitelje. (Bučen. dolgotrajen apla?z). Eo sem tako govoril, si je morda mislil marsikdo: To je fantast, lovi se za utopijamil Toda zgodovina razvoja tržaških Slovencev nas uči, da moja misel ni ntopistiČDa, da to ni le fantazija. ZgodoviDa priča, da slovenaki živelj v Trstu res raste in se rasvija tako, da se sovražnikom hlače tresejo, o čemer prifa dej6tvo, da na svojih oklieih in na svojih shodih ne govore o drugem, nego o slovenski nevarnosti. če so oni prišli do tega spoznanja, potem ni neopraričena misel, da ni več tako daleč dan, ko pozdravi slovensko učiteljstvo tudi tržaški župan. (Viharno ploskanje in živio-klici.) Pozdravljamo Vas kakor ačitelje! Posebno mi, ki žiro občutimo, kako potreben nam je pouk v materinem jeziku. Pozdravljam iz vsega srca Vas, ki vršite prekrasno nalogo, ki vzgajate našo mladino in jo usposobljate najprej za individualni konkurenčni boj v teh težkih časih, ko mora vsakdo napenjati vse svoje moči za svo.jo individualno ekzisteuco, da ne pogine v hudem konkurenčnem boju. A vi učitelji ste, ki v srca in glave polagate temelje ekzistencam poedincev. (Aplavz) To nalogo Tam pa nalaga zakon in Vi jo vršite vestno. Ali ni to edina naloga Vaša. Vršiti vam je še drugo nalogo, ki jo Vam nalaga — narodl Poleg tega, da usposobljate poedince za indiriduralni, konkurenčni boj, morate usposobljati tudi narodno celoto za narodni konkurenčni boj! Eakor se mora poedini človek boriti za prostorček na ogrevajočem solocu, tako se mora tudi narod boriti za primerno mesto poleg drugih. To sicer ni zapisano t zakonu, ali tudi ni proti zakonu, ker nobenzakon ne more prepovedati ljubezni do svojega narodft iu delazanj ! Ljubiti narod, ni greh! To je, gospoda učitelji, naloga, ki vam jo nalaga narod. Očita se nam mnogokrat tudi od izrestnih slovenskih strani, da smo šovinisti. Jaz pa iz- javljam odkrito, da zlasti malim narodom treba nekoliko takozvanega narodnega šovinizma, ako se hočejo vzdržati v borbi proti tolikemu pritisku. — In zgodovina vas ufii, da so se ravno mali narodi pospenjali na visoke stopnje kulture in mo6i, ako so bili — šovinistični. Njihova imena blestijo v zgodovini človeštva. Sijajen zgled za to nam je mali grški narod. Mal košžek zemlje mu je bil v last, ali ustvaril si je mogočno kulturo, ki je drugim narodom še danes učiteljica. To je dosegel grški narod s svojo neizmerno ljubeznijo do domovine in ponosom na svojo narodnost. Ta Ijubezen, ta ponos, ta — šovinizem grški je bil tolik. da 80 smatrali svoje prvake za polbogove. Tudi rimski narod ae je razvil iz malih početkov. Ali zagospodoval je, ker je bil ponosen, samozavestea ia je v tem svojem [ponosu naravnost preziral in zaničeval druge narode. Znani rek: Civis romanus sutn! — je izražal ta ponos Bimljana. AH mi ne zahtevamo, da bi Vi širili sovražtvo do drugih narodov. Prosimo Vas pa, da ne širite kozmopolizma in inlernacionalizma, pač pa da gojite med narodom ljubezen do samega sebe in ponos na samega sebe. Zaradi tega ne bo nobene krivice in nobene škode za druge narode. Gojiti moramo narodni ponos in samozavest. Vsak pravi sin naroda je dolžan, da ljubi in mora ljubiti svojo narodnost in domovino! (Viharno ploskanje. Ovacije govorniku.) Nato je pozdravil v imenu č e š k e g a učiteljstva starosta BZemsk6 Ustfedni Jednoty učiteljstva meštanskjch škol v kral. Ceskem", podpredsednik nZveza slovanskega učiteljstva v Avstriji'1 in ravnatelj meščanske šole, tov. Peter Skalicky, Izvajal je — viharno pozdravljen — sledeče: Dragi bratje in sestre! Zahvaljujem se Vam najpreje za presrčne ovacije in za tople pozdrave. Cast mi je, pozdravljati Vas v imenu društva meščanskih učiteljev in v imenu predsedstva MZveze slovanskega učiteljstva v Avstriji". (Burno in dolgotrajno pozdravljanje.) Zveza čeških učiteljskih društev nas pošilja k Vam, vedoč, da bijete tu na jugu hud boj za kulturo in težak boj za svobodo. Pošilja nas, da Vam sporočimo, da imate na severu odkritosrčnih prijateljev, ki so Vam vedno pripravljeni pomagati. (Viharno odobravanje.) Tudi na severu imamo še boj za osamosvojitev naroda in imamo kulturni boj za šolo in učiteljstvo. In kjer ga imamo, ni ni6 manj ljut, nego pri Vas. Vemo, da so naši bratje po slovenskih deželah še brez mnogo prepotrebnih šol, zato 8mo pripravljeni Vas v boju za nje podpirati (OdobravaDJe.) Želimo Vam, da dobite 6im preje te šole in sieer take šole, kakršne je zahteval naš slavni pedagog Eomensky. Ljut bo boj zanje, zakaj znano nam je kako se zatira slovenski narod na Eoroškem, ker se mu uoče dati materinskih šol. Toda trden in jeklen mora biti boj za svobodo naroda in v tem oziru naj vam bodeta t zgled naša Babličekin Havliček. Oudim se, da ni na Slovenskem meščanskih šol. Te šole so one, ki so na Ceškem tako visoko dvignile naše trgovce in obrtnike. Za stojo prosveto se imajo ti zahvaliti le tem šolam, zato Vam želim največ kar mogože v borbi za to šolstvo, ki ga sigurno povzdigaejo kar najvišje. Gospodarska podlaga narodu je meščansko šolstro in ono je podlaga tudi višjemu šolstvu. In te visoke šole Vam želim kar oajbolj in t tem imenu tudi zaključujem: Na zdar! (Burne ovacije češkemu narodu, dolgotrajno ploskanje.) Nato je pozdravil v presrčnib besedah učiteljstvo v imenu primorskih nadzornikov g. okr. šolski nadzornik Ivan Nekerman: Velecenjene tovarišiee in tovariši! Zahvaljujem se najprej g. predsedniku, da mi je izkazal posebno čast ter me je prišel oaebno vabit k zborovanju. Iatotako mu izrekam zahvalo na prijaznem pozdravu in krasnih besedah, s katerimi je pozdravil navzočega tor. nadzornika iz Sezane, g. Eanteta in mene — že na zborovanju delegacije. Ceprav me ne bil prišel g. predsednik vabit k zborovanju, si štejem v dolžnost, da se udeležim učiteljske skupščiue (burno odobravanje) kadarkoli zboruje ta v bližini, in to tembolj, če zboruje v Trstu. (Ploskanje.) Mi — nadzorniki — pozdravljamo Vaš boj, ki mora privesti do zmage, zakaj ta boj, je plemenit boj in naša dolžnost je, da Vas podpiramo! (Viharno iu dolgotrajno odobravanje.) Niso prazne besede, kar izvajam: Nadzorniki smo izšli iz Vaših vrst, ostali smo v Vaših vrstah in ostati hočemo v Vaših vrstah! (Bučno odobobravanje.) Zato dobro poznamo delo, stremljenje in težnje učiteljev in smo zato tudi na strani stih, katerih blage namene bočemo tudi podpirati, kolikor nam dopuščajo skromne moči. Vaš uspeh je naš uspeh; razlike med nekdaj in sedaj — ni! Tržaško učiteljstvo je v tem oziru svobodno, želim pa, da se ta svoboda razširi na vae učiteljstvo. (Odobravanje.) In to ae bo tudi zgodilo, to nam jamči Zaveza". To nam jamčijo njeni plemeniti eilji, njena stremljenja za višjo omiko in izobrazbo učiteljstva in učiteljskega naraščaja, za napredek iu povzdigo ljudskega šolstva. Zavezina načela mora odobravati vsakdo, ne aamo pripadnik — prijatelj, ampak tudi neprijatelj. — Zavezin boj se vrši v mejah doatojnosti, v mejah obzirnosti; zato ni dvoma, da tak način bojevanja mora voditi do uspeha, do končne zmage. Zato prinašam v imenu nadzornikov prisrčne pozdrave Zavezi in kličem: n81ava Zavezi!" (Viharno odobravanje. Govoniku so se prirejale dolgotrajne, presrčne ovacije.) Istodobno pa prosim, naj poda tudi cenjeno učiteljatvo okr. šolskim nadzornikom dobrotno roko v podpiranju njih stremljenj; zakaj uspeh učiteljev je tudi uspeh uadzoruikov in obratno, zategadelj podajmo svojo pomoč drug drugemu v dosego vzvišenih ciljev. Da so uspehi dosegljivi, nas poučuje sedauje razmerje tržaškega učiteljstra, ki nikakor ni reč uklenjeno r verige suženjstva, lahko 86 trdi: učitelj v Trstu je svobodneji, kakor drugje. Želim, da bi se še tu in povsod drugod razmere izboljšale, da bi bilo učiteljstvo vsaj primerno zadovoljeno v svojem težavnem poklicu in da bi učitelji vseh dežel v gmotnem in duševnem oziru dospeli do vrhunea, da bi postali vsi enaki med enakimi. (Ploskanje.) Da je to v doglednem času dosegljivo naj nam jamči vztrajno, neumorno in neustrašno delovanje nZaveze", kateri veljaj moj iskreno presrčni pozdrav v mojem in slovanskih okr. šolskih nadzoroikor Primorja: BS 1 a v a Z a vezi!" V češkera jeziku je nato pozdravil zborovalce učitelj in tajnik BZemskeho Ustfedniho Spolku Jednot Učiteljskych v Kral. Českem", tajnik Zveze Slovanskega učiteljstva v Avstriji, tovariš Bohdan Skala: Drage sestre in bratje! Prinašam bratovski pozdrav od Ceške Zveze in Vam želim najlepših uspeho? pri vašem delu. (Živeli čehi! — Viharne ovacijeobemačaškimazastopnikoma.) Nisem prvič med Vami, ampak z radostjo se spominjam krasnih dni zborovanja v Badovljici in onega v naši slovanski zlati P r a g i. In danes nas sprejeraate zopet tu na obali Adrije v svojo sredo. Hvala Vam! Upam pa, da to ni zadnjikrat, temveč da se snidemo zopet in zopet na posvetovanja — tako dolgo, da dosežemo enkrat svoj cilj. (Odobravanje iu pritrjevanje.) Eakor Vi, tako bojujemo tudi mi boj proti sovražnikom napredka in prosvete ljudstva proti tiranom naroda. Dvema sovražnikoma smo napovedovali brezobziren boj, to sta klerikalizem in birokratizem — poguba ljudstva. (Bučno odobravanje.) Zato brezobziren boj proti njima, boj, ki nam prinese zmago in svobodo naroda. (Odobravanje.) če Vas zapusti vse, niste sami, ker na severu pri svojih bratih najdete vedno podpore in pomoči. Niste sami; na severu imate brate, ki simpatizujejo z vami: BVaš boj," je naš boj! (Viharno pritrjevanje.) Združimo se in v boj proti skupnemu sovražniku 1 Gosp. dr. Bybaf ja omenjal poprej, da pride dan, ko nas s tega mesta pozdravi tržaški župan. In to ni nikaka utopija, če bodete vztrajali v boju, ki ga bojujete sedaj s takim navdušenjem. Tudi P r a g a je imela isti boj in danes je ta boj izvojevau. To, kar se nam je zdelo pred 50 leti še utopija, to je danes resnifino: Pragaje češka! (Burno ploskanje.) Ia tudi T r a t mora postati slovenski, ker kamor učiteljstvo zanaša svobodo, tam je zmaga gotova! Zatorej v boj za učiteljstvo in s tem za razvoj in napredek slovenskega naroda. V tem znamenju kličem: Zivio! (Ovacije in pritrjevanje govoruiku) Referati. Nato so prišla poročila referentov, katerih referate itak v popolnosti prineso naši listi, t. j. BUčit. Tov." in »Popotnik1*, deloma se pa priobCijo v letopisu Šolske Matiee. 1. Prvi je referiral c. kr. r a v n a t e 1 j Henrik Schreiner o tenoi: Delo kot vzgojno sredstvo, šole delavnice in Mannhemski sistem. »Edinosf piše ob tej priliki: nEn glas je bil, da je g. ravnatelj Schreiner poleg profesorja 11 e š i č a najboljši sloveuski predavatelj." Oceno in podrobno kritiko referata opuščamo, ker se je v kratkih besedah sploh nemogoče primerno in dostojno izraziti o referatu; pač pa nam bo daua prilika v to, ko g. ravnatelj objavi svoje delo o tem — kakor nam je obljubil. Mojstrsko izvedbo vsakega dela, ki se ga je še on lotil, pa moramo že danes prizuati. 2. Drugi je referiral tov. P e r d o p 1. Eleinmayr o temi: Slovansko šolstvo v Trstu. Da bo referat dovršen z vso popolnostjo, to smo vedeli že vnaprej, zakaj zato nam je bila porok izredna agilnost predavateljeva, katerega sotrudništvo vidimo na vseh poljih našega stanovskega dela. Globoko zamišljen in temeljito sestavljen referat priobčimo doslcvno. Toda to povemo že danes, da tega efekta, kakor ga je napravil referat ua skupščini, ko je predavatelj ponazoroval statistične števiične podatke na podlagi diagramov — ne bo napravil tiskan referat. Živa, temperamentna beseda predavateljeva nara je podala sliko bojev tržaškega slovanskega šolstva in nam predočila njega 36danji položaj. 3. Tretji je referiral tov. Ignacij Šij a n e c o temi : Kako deluje moderna šola za telesni razvoj mladine. 0 pomenu tega važnega referata smo že zadnjič govorili in izprevideli srao, da so bile vse naše uapovedbe resnifine. Sprejele so se k referatu sledeče resolucije : 1. Učiteljstvo, združeno v Zavezi avatr. jugoslov. učit. društev, pripoznava delovanje moderne šole za prospeh telesnega razvoja mladine in se strinja s tem delovanjem, zlasti kcr goji moderna šola pridno vaje in igre, pri katerih je dosti gibanja in premikanja, ker pospešuje po možnosti koristne športe, kakor drsanje, sankanje, deluje proti kajenju ker pospešuje snago ter skrbi za pravilno telesno prehrano otrok itd. 2. Želeti je, da se tudi naša šola uvrsti med moderne šole; zato naj se uvede tudi pri nas telovadba za dekliee obligatno in pomnože ure za tel. vaje. 3. Povsod naj se postavljajo higienično, moderno urejene šole. 4. Ureditev učnega časa naj ae uredi v smislu moderne šole. Po možnosti naj se uvede nerazdeljen — predpoldanski pouk; kjer je prilika, naj se ustanove šolske kuhinje. 5. Šolske oblasti naj čimprej preskrbe, da dobe šole šolske zdravnike! Stremljenja sedanjosti. Z ozirom na poaamezna aktualna vprašanja, pri katerih je prizadeto tudi učiteljstro, je nam bilo fiksirati v posmeznih slučajih svoje stališče in so bile sprejete na predlog tovariša G a n g 1 a sledeče resolucije: 1. Službena praginatika učiteljatva naj se izvede v soglasju z državnim okvirnim zakonora. Zaveza se izreka v tem oziru popolnoma solidarno z organizacijo češkega napreduega učiteljstva in se pridružuje njega akeiji v svrho čim hitrejše rešitve tega vprašanja. 2. Komisiji za reformo drž. uprave prijavlja Zaveza prošnjo, naj se pomnoži z zastopniki učiteljstva, ki jih izbere iz števila tistih, katere določi Zaveza. 3. Zaveza naproša poklicane faktorje, naj se zavzemo za to, da se načrt novega bramb- nega zakona izpremeni v toliko, da bodo absolventi učiteljišč enaki absolventom sred.njih šol. 4. Zaveza se pridrožuje akeiji organizacij vsega češkega učiteljstva, ki hoče pridobiti učiteljstvu pravico do polovične vožnje na železnicah. 5. Uvažujoč velik vpliv meščanskih gol za povzdigo zlasti arednjih slojev naroda, pozivlja Zaveza poklicane činitelje, naj ustanav. ljajo po slovenskih deželah slovenske tneščanske šole. 6. Eer imamo do zborovanja Zaveze slovanskega učiteljstva v Avstriji v Erakovem samo še kratko dobo enega meseca, ker refe« rati za to zborovanje še niso določeni in ker je torej temeljita priprava in častna udeležba ob takih razmerah izključena, nasvetuje Zaveza, naj se omenjeno zborovanje letos ne vrši. * * Skoro po štiriurnem zborovanju, je predsednik zaključil glarno zborovanje. Poučni izleti. V ponedeljek popoldne in v torek, 6. ji*. nija, so si udeleženci zborovanja ogledali konjsko dirko v Bocolu, deloraa so se peljali z vzpenjačo na Opčiue, deloma so si ogledali prosto luko, Lloydov arsenal, muzeje, akvarij in druge znamenitosti v mestu samem. Po napornem delu dvch dni je torej prišel poučno-zabavni del zborovanja, in moramo reči, da so morebiti ta poučna ogledovanja skoro enako vredna za učiteljstvo kakor zborovanja sama. Za vse te krasno uspele izlete, kakor tudi za krasno uapelo zborovaiije samo, gre pa v prvi vrsti priznanje in zasluga veliki požrtvovalnosti tržaških kolegov in koleginj. Živelo tržaško učiteljstvo iu naše najmočnejše »Tržaško učiteljsko društvo!" Odmev našega zboroyanja po domovini. Eno zavest imamo : Napredna slovenskajavnostje z nami in slovenskonapreduo mneuje je na naši strani! Vsi slovenski napredni dnevniki so prinesli poročila o našem zborovanju. Že pred zborovanjem so prinesli pozdravne uvodue članke slovenskemu napreduemu učiteljstvu. Ia to je moralen uspeh, ki smo ga v prejšnjem času pogrešali. Danes se slovenska napredna javnost zaveda našega pomena ia našega dela iu nas podpira s tem, da seznanja slovensko ljudstvo z našimi stremljenji in z naši/n delora. Toda še večji uspeh srao dosegli v čeških listih, zakaj glas našega zborovauja je odmeval tudi po Djih. Češki listi so prinesli nekateri daljša, nekateri krajša poročila o našem zborovanju, v katerih se simpatično izražajo o delu slovenskega naprednega učiteljstva. PredvBem pa moramo izmed vseh rezultatov letošnjega zborovanja poudarjati to, daje postala ravno letos vez iaed češkim in slovenskim naprednim učiteljstvom tako tesna, da je ni moči več, ki bi jo razdružila in ne bo dolgo več tega, ko bo slovensko in češko naprednoučiteljstvo tesnokorakalo skupno. Mi vidirao realizacijo ideje slovanake vzajemnosti v tesni združitvi posameznih stanof med seboj in v skupnem boju za interese stanu;za nas v povzdigi slovanskega u č i t e 1 j s t v a in povzdigi slovanskega šolstva. Ne korakamo po idealnih potih našega alovenskega združenja, temveč stopamo po realai poti naše sloranske solidarnosti tam iu tako, kjer nam je to solidarnost najlaglje rea* lizovati. Smotri naše slovanake s o 1 idarnosti so nam realni in jib vidimo v svojem poklicu! In ravno s Seškim učiteljstvom je pO' trebno, da se druži slovensko učiteljstvo, zakaj kje bolj kakor pri Cehih je razvit temelj bodočnosti našega stanu in temelj slovanskeg' šolstva. Ne sramujemo se povedati, da nam je ravno češko učiteljstvo in šolstvo zgled in p0< snemanje, kako delovati, da priborimo narodo zagotovljenost eksistence. Danes zajemamo mi pogoje za razvoj n»* šega stanu in šolstva večinoma iz nemške lit6* rature, toda kmalu nas bo moral prebuditi klicK čehom! Tam iščite podlage za samostojo* razroj stanu in šole! Da nam je pot tja široko odprta, nam prič-ajo nebrojni pozdravi. ki so natn došlli na letošDJe zborovanje ravno od te strani. En glas pa odmeva iz vseh teh pozdravov: Pospeševanje učenja Češkega jezika med glovenskira učiteljstvom in nato tesna duševna adružitev a češkim učiteljstvom! S tem klicem zaključujemo poročilo o znamenitem letošujem zborovanju naprednega slovenskega učiteljstva v Tratu in priobčujemo |e pismene in krzojavne pozdrave, ki so došli na zborovanje iz najrazličnejših krajev naše slovanske domovine. Brzojavni in pismeni pozdravi. Ajdovščina. Župan Troha in učitelj Bratina: Vrlim našim pionirjem prosvete želimo obilega uspeha. Brno. Župan, Karel Mrazek: Ustfedni spolek jednot učitelskych na Moravš, tiskne jihoslovanskym bratrum učitelum upfimne pravici a pi^je skupščino a zborovanji vašemu a všem snaham vašim všeho zdaru: Živili! Dunaj. Jednota českeho učitelstva v Dolnieh Bakousich: Pfedsednictvu Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v Terstu. Pfedsednictvo BJednoty českeho učitelstva dolnorakouskeho ve Vidui" zasila Vam, mileni bratri, kteri jste se sešli v tak duležite pro Vas dobž, nejuprimnejši pozdrav všeho sveho <Slenstva. BuJte ujišteni, že eitime vfele s Vami. Mame společne nepfa tele: germanisaci a klerikalisra, oba stejne nebezpečne a stejne silne; dovedeme oceniti usili, s jakym musite odražeti tyto dya nepfatele humanity a pokroku, kterych jste nositeli. V težkem Vašem boji provazeji Vas naše sympatie, vitezstvi Vaše naplni i nas vfelou radosti. JednaDi Vašemu i veškere praci pfejeme plnčho zdaru! Jan L u d v i č e k ,Josef P i 1 a t, pfeseda.jednatel. Chrudim. Šustr: Pfeji splneni vašieh tužeb: Na zdar! Vivat pokrok, pereat klerikalism. Živili Slaveni! Jankovice p. Holešov (Morava). Hajny: P. t. vodstvu Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev Trst, Narodni Dom. Slovenskemu pokrokovemu učitelstvu, shromaždeuemu na XXIIJ. gl. skupščine Zaveze, posihim nejsrdečnejši bratrsky pozdrav. Moje choroba se zhoršila a proto neraohu se siičastnih osobne dnešni skupščiny, duchem však jsem mezi Vami a pfeji Vašemu jednani plneho zdaru. Jen mužne v pfed a vytrvejte! Osretou k svobode! Jaromerice. Za jednoto (učiteljev mežžanskih šol na Moravskem — Josip Moučka: Drazi pfatele: V techto slavnostnich dnech obraceji se k Vam zraky veškereho učitelstva českeho, ktere s napetim sleduje každy krok Vašeho zapasu a raduje se s Vami z vykonaue prace. Take učitelstvo mešfanskycb škol na Morave, soustfedene v Zemske jednote, posild Vam svfij pozdrav. Vy na jihu, my na severu praeujeme o jednom velikem dile. Budouci veky pohližeji na "aše ruce rozsevaču. Chceme vycho*7ati silny fod svobodneho lidu slovanskčho, ktery by jako *ovny mezi ro?Dymi atal v fade ostatnich kultarnich Darodu a veškere dary slovanskeho ducha a slovanskeho srdce mohl rozvinouti k oboha"eni a štesti lidstva. Co jsou všechny pfekažky proti neodolatelne moci života? Oo jest proti svetlu ducba všechna tma, ktera se na nasvali? Zvitezime! Josef M o u č k a , pfeseda. Kral. Vinohrad^. Predsednik ekseku- *•*« nar. radikalnega dijaštva — Šemrov: ¦^todno radikalno dijaštvo spremlja vaša  •«remljenja za napredek naroda in neodvisnost ^iteljstva. Kamnik. Ljubljanski izobraževalni klub: "^ednemu našemu učiteljstvu želimo mnogo "spehov! Ljubljana. Ivan Hribar: Jugoslovans'eniu naprednemu učiteljstvu v borbi za svoja ^a moje iskrene pozdrave! Ljubljana. Dr. Fran Novak: Zadržan se 8ebno udeležiti, pozdravljam častito skupščino, e'e& obilo uspehov idealnemu stremljenju na0<*no naprednega učiteljstra. Ljubljana. BJutro": ..Jutro" pozdravlja čino naprednih slovenskih učiteljev, nosi- Sš telje? prosvete in jiin kliče: ne vdajte se, neustrašeno naprej k zmagi! Stari Trg. Ferdo Wigele: Zadržan se udeležiti, sem v duhu z Vami. Pogumno naprej ! Od boja do zmage! Slovenji Gradec. SIoveDJegrajsko učiteljsko društvo : V boju za naše pravico neustrašeno naprej, da nam zasije boljsa bodočnost! Sv. Anton. Joaip Valentič, tov.poslanee: Slavni zbor! Daai mi je Trst blizu, vendar morem le v duhu stisniti roke zvestim tovarišem, ki vztrajajo v uajvzvišenejših idejab za napredek in svobodo. Ostati moram te dneve tu v Istri na političnih shodih, kjer bijemo — istočasno z Vami — ljut boj za narodni naš obstanek. Sedanje Vaše in naše delo odpri milemu našemu narodu najlepšo bodočnost! Zato pa: Vsi neustrašeno naprej in navzgor v skorajšno dosego vzvišenega smotra! Vaš Josip V a 1 e n t i č , tovariš-poslanec. Trst. Akad. fer. društvo BBalkan" — Ivan Marija Čok: Velespoštovani gospod predsednik skupščine ,,Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Trstu. V plemeniti skrbi za spopolnjenje lastae organizacije in za razmotrivanje raznih strokovnib vprašanj se je sestala Vaša nZaveza jugosl. učiteljstva" letos k svoji redni skupščini v največjem slovenskem mestu. K obilim pozdravom ob tej priliki naj bo dovoljeno, da pridružimo svoj pozdrav in Vam izrazi svoje simpatije tudi tržaška slovenska akademična mladina. Slovenska visokošolska mladina našega čaaa je pokazala, da se zaveda naloge, ki jo nalaga narodna dolžoost v kulturnem pogledu. Dvigati hočemo kulturno svoj narod do one višine, na kateri stoje danes večji, srečnejši narodi. V tem stremljenju slov. akad. mladiae pa se arečujejo njeni cilji z nalogo učiteljstva. Je to ona vez, ki nas druži k skupnemu delu. In baš mi tržaški slov. visokošolci smo dokazali, da nam je ta vez draga, in skušali smo jo skrčiti in utrditi 8 tem, da smo se ca kulturnem delovanju za narod združili s slovenskim narodnim učiteljstrom tržaškim. Naj bi ta vež združila po celi Sloveniji ufiiteljsko in akademidno mladino k enemu delu za en cilj: za kulturni napredek našega naroda. Srčno obžalujoč, da ne moremo slavne skupščine pri zborovanju pozdraviti, ker nas je deloma stanovska dolžnost odpoklicala v tuje kraje, a deloma nas narodna dolžnost v tej volilni dobi kliče na bojišče, dovolite, velespoštovani gospod predsednik, da Vam tem potom v imenu slovenske tržaške akademične mladine kakor tudi v svojem sporočam naji^krenejše pozdrave na naši zeml.ji ter odkrito željo, naj bi Vaše zborovanje obrodilo obilo aadu. Z odličnim spoštovaDJem za slov. akad. fer. društvo nBalkau" Ivan Marija C o k. Tolmin. Andrej Vrtovec: Zborujoči parlament značajnih in neustrašljivih učiteljev in učiteljic ter vašo napredno idejo iskreno fpozdravljam. Vel. Kuncice. Ustfedni spolek českeho učitelstva ve Slezsku: Nemohouce se osobne Vaši skupštiny sučastniti, dlime duchem mezi Vaini! Befeme vfelou učast na pracich Vašich a pfejeme počinani Vašemu plneho zdaru, nebot uspech Vaš jest i uspechem našim. Jsrae si plne vedomi pfetežkeho postaveDi Vašeho, nebof jak Vy, drazi bratf i. Jste stražci Slovanstva na jihu, tak my na severu. Pfijmete upiimne pozdravy slezskeho učitelstva! Josef Z a j i c , Gabriel S t a 1 m a c h , jednatel. pfedseda. Zagreb. Savez hrvatskih učiteljakih društava: Skupščino srdačno pozdravlja in želi složan in uspješan rad u korist jugoslovanskega učiteljstva.