Posamezne številke# Navadne Din —-75, ob nedeljah Din 1*50. .TABOR" izhaja vsak dan, razve« nedelje in praznilcov, ob 18. uri x datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10*-—, za ino« »emstvo D 18*—# dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D 10*—-# inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi .TABORA* MARIBOR. Jurčičevo ulica štev. 4. 'milimi I m wcmmrw*š^'Tgmmi* mgmzrm Maribor, petek 24. novembra 1922. Posamezne številke« Navadno Din —*75, ob nedle!ja2i Din 1*5Ql. UREDNIŠTVO se nahaja v Mari* boru, Jurčičeva ul. St. 4» L nad-»tropje. Telefon intarurb st, 270. UPRAVA se nahaja * Jurčičevi ulici št- 4, pritličje, desno- Telefon St. 21. — SHS po.štnocekovni račun »tov 11.787. Na naročila brez denarja «e m **u'a. —» Rokopisi se ne vračajo Številka; 267. v Ceakl glas o pogodbi faecS Češkoslovaško in Jugoslavijo. V »Prager Presse« «s dne 19. t. m. javlja poslanec češkoslovaškega Parlamenta dr. Antonia Uhlir povodom objave marijansko-lazenske po-Sottbe in izvršitve te pogodbe Zvezi , atodov, obširnejše razmotri vanje, iz ““terega povzamemo: ^Preverjeni srno, da je ta pogodba važen korak na potu k pacifikaciji ® konsolidaciji povojne Evrope. Mi-j?Vne Pogodbe so namreč dale srednji ncvo pravnopoli tieno podlago. wcn° in pravno zgrešena ideologija i^sih političnih sil srednje Evrope ni sifcl • Z(^ati krvavega boja in se je , tonila pa-od načeli mednarodno in j^okratione pravičnosti. Nadalje _ a.io mirovne pogodbe to konseikven-5 da so j9 ustanovila zveza držav, ki ^teresirane na tem, da ne bo nihče to«,?. Pravih garancij njihovega ^ ^narodnega obstoja. Mala antanta Politična situacija. Gdgodenjo narodne sknpSčine. Zagreb, 23. novembra. »Jutamji list« poroča: V sinočnji seji min. sveta, katere se je udeležil tudi predsednik. nar. Skupščine dtr. Lukinio, sta on in Pribičevič stavila predlog na odgo-ditev parlamenta, češ, da je to potrebno za razčiščenje v demokratskem klubu. Pasic ge je protivil in -zahteval nadaljevanje dela v skupščini. Po daljši debati je bil sprejet sklep, da se skupščina odgodi do 2. decembra, V političnih krogih upajo, da se bo tekom parlamentarnih počitnic po pogovorih z delegati Hrvatskega bloka situacija končno razjasnila Beograd, 23. novembra. Danes oib 9. uri je min. predsednik Pašič po- — Dr. Korošec pri Pašicn. vabil k sebi predsednike JugosL kluba dr. Korošca. Predmet razgovora ni anan. Nekateri so mnenja, da je Pašič skušal pridobiti Korošca za vstop v Vlado, da nadomesti nezanesljivo T>a-vidovičevo skupino (?) ker hoče koaliciji na vsak način podaljšati življenje. Opozicijski krogi izjavljajo, da je dr. Korošec pripravljen stopiti v vlado le skupno s Hrvatskim blokom. Za dr. Korošcem je bil pri Pašiču Ljuba Jovanovič v daljšem razgovoru. Za popoldne jo dr. Korošec sklical sejo ožjega kluba in. poročal o sestanku s Paši-čem. Jugoslovanski klub je sklenil vztrajati pri sklepu, da ne vstopi v sedanjo vlado. , ■, t&M Sklepi reške kon$tituante.‘ .^Zfraz vitalno neizogibnosti in ni en 3e |^ison d’etre izvira neposredno iz počenega in gospodarskega položaja ^®K°elovaške, kraljevine Srbov, Hr-J?cl°V 3"a Slo:encev- Rumu ni je ter tudi ,v Češkosl ovaško - jiugoslov. za- ^niska pogodba je prvi natančno di ji^atski akt in ne bomo odslej ijiko-ia ? dvomiti o resnosti, koristi h-° dejanski učinkovitosti danes a dvema državama Razuma sklenjenega ki bo jutri razširjen na ^ ^ ' jo državo. V Evropi in prav poseb-- 89 v Srednji Evropi mora, biti mir jjgumnvče sploh hočemo živeti; mi ^ 35Tno mirno in svobodno sodelova-c36’ in ker hočemo delati na mirovni f®^agi, smo si zagotovili medsebojno nasproti onim, ki nočejo mi-v1 In pozitivnega dela, ki nočejo, da .ostane Evrona federacija svobodnih ^ "«TQokrnts:kih držav. ^"^veaniška pogodba med Češkbslo-IjT10 republiko in kraljevino Srbov, >aW in Slovencev ima zanimiv in fea • 0 ^omenien pendant v posetu, ki ju •Lev,na1>edila jugoslovanska sknpšoi-^ ^koslovašk. parlamentu 28. okto-9 Ali je treba še več dokazov, jp0tf11’?£0'li obeh držav stojo trdno za ijj« ami> ki sta jih sklenili obe vla-botov.,heroiskimi žrtvami na skupnih ^ c,h posvečena tradicijonalna vez 111 kul tur e je s temi sklepi uevr-vSf5|;a v svrho trajnega, sodelovanja na i^e o. gospodarskega življenja. 20 ^cu'^1Tno i® politično vza-’ Podkrepljeno s čustvi in z de-^ Sre 7-:i obsežni načrt vzajemne-v Praktičnih vprašanjih gospo-„ Zn a’ tr!?ovine, financ, prometa itd. d *v©zmska pogodba RCS—SHS pa Ve^ diplomatieen akt.. Po- >6 T meri pravno-formalni 11 lrnh°a P°litične, gospodarske 1}T^1.6 vzajemnosti med eeškoslo-JUgoslovenskinr narodom. gospodarskih pogajanj Češkoslovaško in Ogrsko. med Tv Hv; 'i i ni p e ,š t a, 21. novembra. ^ 8+.. Poroča z dobro informira-71'' 80 vedla ogrsko-češkosio- _ Gospodarska pogajanja do po-uspeha. , % BORZA. 23. novembra. (Izvirno.) 7^,-ri i ji- Pari:Z S8-50* Magreb ^•90 T?n7(.,?n 24.15, Berlin 0.08, Praga Hi 0&.2^ Newyork 537.50, Bu-;Ja ooo- krone 0.0075. Bndimpo- ^^SaI%ŠaVa °-03;5’ ^iji • 3")0> Zagreb, 23. novembra. (Izvirno.) Prestiiro reške vlade objavlja sledeča sklepe, sprejete na seji reške konstituante dne 18. novembra: Konstituania reške države je z zadovoljstvom in zadoščenjem sprejela na znanje svečano izjavo ministrskega predsednika Mussolinija, da namerava končno in brez pridržka izvesti rapallsko pogodbo in v Santa Margheriti sklenjeni sporazum. Konstituanta reške državo izreka italijanski vladi priznanje za lojalno in jasno obljubo, ki jo smatra za garancijo, da se povrnejo na Reko normalne razmere, ki bodo omogočile mirno in plodonosno delovapje. Konstita-anta poziva italijansko vlado, naj pod-vzame energične in lojalne korake, da odpravi številna nasilstva in zločine, ki se vrše na Reki nekaznovani. Te razmere je zakrivila pasivnost oblasti in pomanjkljivost varnostne službe. Reška bonstituanta zajhteva od italijanske vlade, kakor tudi od vlade kra- Jugoslavija kot posredovalka na lan-sansk! konferenci. liausanne, 22. novembra. Turki so danes zahtevali meje iz leta 1913 kot comditk) sine q u a non. Veni ze l os jo v imenu Grčije priznal meje iz 1. 1915 ter odločno zavrnil načetie vprašanja Zapadno Tracije. Dr. Ninčič je pristal na mejo ob črti Marico v smislu zavezniške note z dne 23. septembra ter zahteval demilitarizirano cono na obeli strani meje od Črnega do Egejskega morja. O plebiscitu v Zapadui Trači ji ne more biti govora. Odklanja vsako izprememibo neuillske pogodbe. Iiu-munski delegat se je priklopil tej izjavi. Bolgarska delegacija je v pop. seji predložila zahtevo po gospodarskem izhodu na Egejsko morje. V tej zadevi zavzame Turčija jutri stališča. Velik govor Clemenceauja v 3Vsw* yorkn. N e w y o r le, 22. novembra. (Izv.)' Danes je imel Clemenceau v metropolitanski operi svojo prvo predavanje, katero je obiskalo nad 5000 oseb. Občinstvo je bivšega ministrskega predsednika viharno pozdravljalo. Olemen" ceau je v svojih’ izvajanjih povdarjaJ, da ne prihaja v Ameriko, da bi zašle* doval svoje osebne in politično cilje, niti, da bi slabo govoril o Nemčiji] temveč edino le, da, zavrne obrefcovai-ne vesti, ki slikajo Francijo kot skrajno militaristično državo. On ne zahteva razpada Nemčije, ki .bo zopet postala mogočna, hoče le preprečiti razkosanje Francije potoni Nemčije. Francija svojih dolgov nikakior ne more in ne namerava zatajiti, temveč la zahteva, da so je pri odplačilu no ovira. Zavzemal ge je nadalje za obnovo P^gajtvnj med Amerika. ..Enaacijo m Ijevine Srbov, Hrvatov Jn Slovencev, ki sta podpisali rapallsko pogodbo, naj v najkrajšem času zopet vzpostavita nia Reki trajne in normalno razmere, ki bodo omogočile povratek vlade na Reko in jamčilo za mirni razvoj njene ga delovanja. Sočasno so mora zajam Siti tudi osebna varnost in imuniteta članov konstituante in njihovih družin, kakor tudi varnost vseh državljanov in beguncev, ki so se v velikem številu zatekli v inozemstvo. Vse to so mora izvršiti v skladu z neodvisnostjo in svobodo reške države- Kon-s^ituanta proglaša vse sklepe, bodisi političnega aili administrati^mega značaja, ki so bili sprejeti po 3. marcu 1922., za neveljavne ter ostro obsoja vse one uradnike, ki so te protizakonito določbe izvršili, ter s tem prekršili prisego. Konstituanta izreka vladi in njenemu načelniku Zanelli popolno zaupanje in priznanje za doslej dovršena dela. Anglijo, za' vzpostavitev normalnih irazmer, potem bi bili sigurni, da nas Nemčija ne bi naipadla, pa tudi Francija Nemčije ne, ker bi s tem lahko prišla v neVarnost, da zgubi svoje najboljše prijatelje in zaveznike. Svoj govor je končal Clemenceaju z besedami: Od vas ne zahtevamo nikakih žrtev. kar od vas zahtevamo, je le zagotovilo, da bodete taidi v bodočo zavzemali med narodi ono stališče, ki sto ga že dvakrat zavzeli. Le teko boste prinesli svetu mir in svobodo, če pa se boste še nadalje odtegovali, potem nas čaka vse zelo temna in nesigurna bodočnost. Zagotavljam vas pa, da so ji ne bomo'izročili na milost in nemilost, predno ne podvzamemio vseh korakov ki bi nas pred tem zaščitili. Izplačilo 20% ni h bonov. Beograd, 23. novembra. (Izvirno.) Finančni minister je izjavil v razgovoru z nekim novinarjem, da se bo kmalu začelo z izplačevanjem 20%, ki so bili odtegnjeni povodom žigosanja bankovcev in sicer takoj, ko bodo delegacije predložile vse potrebne podatke. Dcsedaj jo ministrstvo prejelo samo podatke iz Slovenije. Šahovski turnir na Dunaj«. D u naj, 22. novembra. Osmo kolo je bilo končano ob 11. uri ponoči: Ta-kaes—Kmooh remis; Retti je premagal Griinielda, Bogoljubov Spielmanna; dir. Tarraseh'—Wolf remis, Maroczy premagal Konig! partiji Vukovič— Aljehin in Rubioistein—Tartal£ower ni. ste knočani. Akcija brezposelnih’ v Londona. London, 22. novembra. (Izvirno.) Včeraj je sprejel minister za delo 60 mož broječo deputacijo brezposelnih. Napovedane demonstracij® 60 Potekle .... Sz Saške mizerije. Trst, 19. novembra. Veliki gromovnik Mussolini je stre-, sel svojo glavo in na ubogo rimsko poslansko zbornico so se vsule strele, kil so udarjale brez usmiljenja na vse strani. S stisnjenimi pestmi in škripajočimi zobmi je poslušala zbornica ob otroško razposajenem veselju fašistov) svojo obsodbo in molčala. Potem pa se je, začela razprava o vladni izjavi Govorili so govorniki vseh strank, nekateri kakor Sardinec Cao, unitarski socialist Turati, republikanec Conti, Nemec Reut-Nikolussi in Jugosloven dr. Wii-fan, precej ostro, ali vsi njihovi protest* ni glasovi so izginjali ob zmagoslavnem divjanju fašistovskih kričačev, ki so šli celo tako daleč, da so iz njihovih ust na ministrski klopi bruhale psovke kakor »baraba« na poslance, ki so se drznili u-. govarjati njihovemu samovoljnemu, ves uglecl narodnega predstavništva ,v5 blato zasramovanja tlačečemu nastopanju. Veliko poslancev ni moglo pre*. našati te v parlamentarnem življenju edine nad vse sramotne farse ustavne? vladavine in so pobegnili iz zbornice. Koliko v takih razmerah veljajo besede, kakor na pr. Mussolinijev medklic na dn Wilfanovo vprašanje, kakšni sol nameni vlade glede drugonarodnega državljanstva: »Enake pravice, enake, dolžnosti!« je pač lahko umljivo. In potem je prišlo glasovanje. Od 429 navzočih poslancev lili je glasovalo 306 za vlado, 116 proti njej, 7 pa se jih je vzdržalo glasovanja (Lavrenčič, dr. PotJ*! gornik, dr. Stanger, dr. Wilfan in Nem-? ci^ Tinzl, Toggenburg in Walther. Posfc Sček in Reut-Nikolussi. nista bila priču-i joča pri glasovanju). Proti .vladi so glasovali socialisti, komunisti1 in repubM-j kanci. Tak je pač rimski parlament Mi-] zerija! Dijete sicer znašajo samo 1250; lir mesečno, po vseh odbitkih' koma! brih 1000 lir, in tako je zbornica, namesto da bi na naravnost skrajno žaljivof vladno izjavo odgovorila z moško kret-< njo enotnega odstopa — Mussolini jo itak razžene, kedar se mu bo zljubilo —, pokorno skrivila hrbet pod fašistovi«, skim bičem, se z zaupnico zahvali^ Mussoliniju za prejete klofute in krvave srage in si za par mesecev, morda tudi samo za par tednov ali dni podaljša-a svoje beraško življenje. j Da bi se Mussolini pri izvrševanju svojih načrtov oziral na zbornico, je popolnoma izključeno. Zakladni minister je sicer res podal v zbornici poročilo Izvesti se mora tudi revizija angleško-grškega sporazuma glede Dodekaneza, kateri mora pripasti brezpogojno Italiji. Razen teli je postavil Mussolini še več drugih zahtev. Kar se tiče nasprotno solidarnosti Italije z ostalimi zavezniki, je izjavil, da je pripravljena r slučaju potrebe skupno nastopiti tudi z oboroženo silo. Ako bi Turki trdovratno vztrajali na stališču nepomirlji-vosti, je Italija za to, da se jih z orožjem prisili do poslušnosti. Ta odločni nastop Mussolinija na lausannski konferenci je izzval v italijanskem časopisju velikansko navdušenje. Velik utis je napravil tudi na angleško in francosko časopisje, ki pravi, da je Mussolini prvi mož Italije, ki je na svojem mestu, ki ve kaj hoče in ki se zna odločno in neizprosno zavzeti za interes svoje države. »Times« pravijo, da je Italija komaj z nastopom Mussolinija postala res velesila. Iz tega je dovolj jasno razvidno, da se ves svet zaveda pomena fašistovskega prevrata v Italiji, le pri nas se skuša celo stvar omalovaževati in prikazati kot da so Mussolini in njegovi fašisti le kričači. Če je tako varanje samega sebe nam in naši državi koristno ali škodljivo, ni težko presoditi. Iz zgodovine vemo, da je med vsem najbolj nevarno • podcenjevati svojega nasprotnika! * Zavrnjena Mussolinijeva samohvala. Kakor poročajo listi, je doslej imel v Lausanni skoraj vedno glavno besedo Mussolini. Povsod se je rival v o-spredje, tako, da so postali zavezniki radi tega zelo nevoljni. Tudi pri "zadnjem razigovoru z Lord Cnraonom in Poincarejem je razpravljal o svetovni vojni, o požrtvovalnem sodelovanju Italije in njenih žrtvah, za katere pa baje doslej še ni bila dovolj odškodovana. Poincare je ves čas Mussolinijevega govora očito ka*zal svojo nezadovoljnost, Lord Curzon pa je Mussolinija nenadoma prekinil z besedami: »Gospod, tu gre orijentsko vprašanje! Pustimo preteklost, a brigajmo se za bodočnost!« Dnevna kronika. — Srebrno poroko je slavil to dni v Žalcu bivši poslanec in župan g. Fr. Roblek s svojo soprogo Ano roj. Za-nier. Še na mnoga leta! — 1 milijon K podpore invalidom* obrtnikom za nabavo orodja je dal minister za soc. politiko za Slovenijo. — Na bolnici1 v Murski Soboti Jo imenovan za definitivnega upravitelja g. Anton Gorečan, dozdaj upravni asistent celjske javne bolnice. — Naše rečno brodovje. Naše Ri-ječko brodarsko društvo je kupilo na Dunaju zopet tri remorlcerje, katerim je nadelo imena »Beograd«, »Zlati-bor« ih »Zora.« — Obsodba atentatorja Fedaka. Te dni je bila končana razprava proti Stjepanu Fedakn, ki je dne 25. oktobra dini podporočnik Borislav K. je imel lep, izšolan bariton. Še večja ovira je bila v tem, da niso poznali besedila srbske himno. Srbski častniki, pa no poznajo srbske himne! Izdati pa so iz že navedenih vzrokov niso marali — zaito je bilo troha najti primeren »u-mik«. In res so prepričali »rofcmistria« Mjiaeojodceva, dia srbska himna ne spada na to prireditev. Toda Mjasojed-cev se jo udal le deloma. Zahteval je, da naj zapojejo kako srbsko narodno pesem — no, te uslugo mu niso mogli in no hoteli odreči. Toda katero srbsko naredimo pesem? Znano je, da se na Hrvatskem malo poijo enoglasni srbski napevi, zlasti še narodni. Tako so bili naši «srbski» vojaki v novi zadregi. Navsezadnje so jo iztuhtali. Nastopil jo dam Koncerta. Dvorana je bila polna tamošnjega občinstva. Vsi so hoteli slišati »molodeo«. Na oder je stopil Mjasojedcev in naznanil občinstvu, da bodo srbski »molodci« peli srbsko narodno pesem »Naš maček je ljubco imel«. Maček je imel ljubico, ki mu je nekega dno zbolela. To ga je tako razžalostilo, da je sklenil storiti samopiiioir. To je svarilen &zgled 1921, izvrši! atentat na prednika poljske republike Pilsudskega. o niki so potrdili krivdo. Obsojen D šest let težke ječe. . t„ —Stavka tipografov v Švici. Borna poročajo 21. novembra: > 9 to dopoldne je pričela stavka fov v Lausanni. Danes ss je na Bern, Basel in Curih. samo socijalistični in katoliški . — Čudne razmere v Berlinu. cij.ski predsednik jo z ozirom na tovitve policije, da se za prihodnjo pripravlja sistematično plenjenj® *r vin, do nadaljnega prepovedal vsa z-’ rovanja, obhode, zbiranja ia vs0 " reditve. — Francoski Imdžet. budžet za 1- 1923. iznaša 7 milijard ir* kov primanjkljaja. , i. Morgan v Nemčiji. Kakor iz Pariza, odpotuje ameriški ina? Morgan, ki je v Parizu konfet™ Poincarejem, zastopniki francosk® , leindustrije in predstavniki ‘l0 ^ skih, švicarskih in ameriških ban ' Berlin, da so osebno in na li°u prepriča o gospodarskem PoI° Nemčije. -J — Češki! deželni proračuni. Vpr^nji odbor dežele Češite je na svoji 'L& ^ seji ugotovil višino neobhodno nih izdatkov za prihodnje leto. * .-datlvi znašajo bro z i n v e s *1 a, 505,472.000 Kč., in sicer 457,551.1^ ^ nih ter 7,920.864 Kč, izrednih. o investicijah in o kritju še m čana. Dopisi. Šmartno na Pob'. Tuitajšnjo vodstvo je vprizorilo v nedeljo, “• u dve igri. »Lažnjivo Mileno« so J&i, otroci in želi od ljudstva, ki j® ^ ^ nilo prostrano dvorano do kotička, buren aplavz. Domači di tje so pa igrali burko »Poštna nost« tudi nepričakovano dobro, se nov šolski oder čknprej p}3^; jji movili se bosta igri v Slov. se žo danes vsi prijatelji PoU**1 iskreno vabijo. , gfld Slovenska Bistrca. V nedelj gj. 26. nov. se bode v Kovačji vasi P ^ Bistrici blagoslovila kapelica “ 1$$ ka, ki si jo jo postavil znani fJa Juhart nad svojim vinogradom-celi stvari bi sicer ne bilo nic ‘P0,5 ijtf ga, toda kakor slišimo, name*0,7, go' hart ob tej priliki presenetit^ ste in naš narodni slovenji’ 0 okraj s posebno spominsko pk# bo vzidana v kapelico in ki naj te in strmite! — v nemške^1 J 0 naznanja vsem potomcem, 7>aS ^3& si jih jo stekel leta 1922 po K'r- r* ^ goslaviji Franc Juhart z zidavo police. Nas zanima v prvi v’rs *souIif mornata plošča z nemškim katero hoče Juhart vzidati v . c To je Čisto navadno lopovsk? . retfltl nje prononsiranega renegata, niti cerkev ni dovolj sveta ^ nesramno norčevanje iz naše?aj,0^ stva in naših narodnih svetinjj Ofco £initeIJe> * ljatno zato vse merodajne vsem mladim ljndem: zaljubi kar, nikdar... j Bariton-solo je pel ^^nli 5° ^ poročnik. Mijavliali so vsi g^afi11?. lepa hčerka soroškega pon??1 • NikOlajovna, ki jih je slišala v ^ in je hotela na odru mijavka Talko so je oglasila v mal®0^ ob daljnem Belem morju *s narodna pesem »Naš maček l ^ imel«. TJspeh je bil ogaxMnofl- “vCi rana so je burno krohotala, v ^41 morali ponoviti in naeadiniJO občinstvo v divorani pomaga miau«. Še dolgo potem >Sr*^ govorilo v tem mostu o tej ves«1 siki« pesmi. ___ Tako pripm^edtaje iwostovoljec. Tam ob Be rp0d^. - pravi, so izdali Bnvaitstvo. • ■ ^ »izdaja« ni bila nič necaf6 ^ n tudi niso izdali Srbstva, slovensko pesom kot sr'>s'' „ pib L niso pa aodiali niti Sh’v^ VJxrai & ^ pač Juigosloveni mod ^ n ^ njihova »mačja pesem« P° aiove115" J macijo Srbstva, Hrvatstva, ikal1,: Vprašajmo se: kakšen zagnali plemenski sopara * Hrvati zapeli srbsko^J pesem ^Naš mačok jo •.'trsMueuMvnit' vsem pa našo zavedno duhovščino, da še pravočasno Babrani Juhartovo nakano in ne dovoli blagoslovljetaja kapelice poprej, dokler Juhart ne opusti te svoje namere. V nasprotnem slu r-a. ju bomo posegli po vseh, nam na razpolago danih sredstvih, da sami zah ranimo tako nesramno izzivanje naših na-irodnih čustev. Zidamnost. V nedeljo jo bila elektrika Lubeju iz zaprtega stanovanja u-krtadena vsa obleka, ter precejšnja svo in vse napore, delil pa tudi vse veselje in ves ponos, ko smo z napetjem žilavih sil in z žrtvami priborili in čvrsto čuvali naši sveti domovini njeno božje pravo.« General Maister se ni mogel udeležiti prvo krstne slave, ker ga je preprečila bolezen. Njegovo pismo končuje: »Slava vsem za svobodo Maribora in za severne štajerske meje padlim junakom.« m Nemci in pukovska slava 45 pp. K temu našemu poročilu smo prejeli m Oddaja tekočih obrtniških del za j gg. C abonentjc še niso videli te pred- ta denarja. Orožniki so že na sledu zli- j iz občinstva: Ker si Nemci očividno kovcu. Gospej Polaj iz Radeč je bilo ukradenih 7000 K, ko je stopila iz ljubljanskega vlaka v hrvatski. v Radeče. Poštna upravnica g. Klopce je vpokojena; na njeno mesto dospe & Smole iz Zavrča. Sedaj vedi urad g. Minka rf rep eenikova. a Ce!iske vesti. v V zadnji seji celjskega mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v pondo-Ijek, dne 20. t. m. so jo sklenilo razim običajnih perzonalij višji šolski svet, da takoj zopet uvede pouk stenografije aia meščanski šoli v Celju in da sistemizira mesto telovadne učiteljice dekliški osnovni šoli. Občni zbor ccljske Čitalnico se je "W''šil v soboto, dno 18. t. m. in je za kljueil šestdeseto leto njenega obstoja. 46 let ji predseduje nepretrgoma Nekdanji voditelj in sedanji starosta ®edjskih Slovencev g. clr. Josip Sernec. mštvo šteje danes 127 članov, ima Poleg dnevnih časopisov in leposlovnih javno ljudsko knjižnico ter še vrši važno kulturno delo. V društvenih prostorih se jo ravnokar nastanil francoski krožek, ki ima vsak °rek in četrtek od 6. do 8. ure svoje *odme sestanke. Pri občnem zboru smo "fal Pogrešali večjo udeležbo. Izvolil se t>° ve^i;n i stari odbor. Dramatično društvo v Celju gostuje ^ nedeljo, dne 26. t. m. v Žalcu z igro '-'iffani«. Mestno gledališče v Celju. Drama-i®no društvo jo povabilo mariborsko c^ališče, ki gostujejo v sredo, 0 29. t. m. v Gogljevi komediji »Re-zor«. Začetek točno ob K-8. uri. Igra Kven abonementa. Lovska sreča. V nedeljo, dne 19. t. Z1' i© ustrelil v Stopercah pri Rogatcu Posestnik Jože Dečman divjega merica, ki telita 170 kg. Razstavljen jo v hotelu Balkan v Celju. Revir jo last ^Jjsko Gospodarske zveze. Mariborske vesti. Maribor 23. novembra 1922, sl?11} čestitke 45. pešpolku ob njegovi -Komandant 45. pešpolka je pre-. Povodom pukovske slave več brzo-* voih in pismenih čestitk. Nj. Vel Sto? ^ Aleksander je poslal sledečo br-»Kraljica i ja srdačno česti-sjavu vama gospodi ofieirama, di'a irirna’ kaplarima i redovima mi 45. pešadijskog pukaiša- Pozdrave. Živeli! Aloksandar.« 5^. ojni minister general Pešič je br-naslednje: »Oficirima, podofi-*Og a kaiplarima i redovima hrabrita Pesadijsikog pnka če- slavu sa najlepšim želja-i P°®ivajiuči ih, da se u službi £°ve rtvov^ju ugledaju na svojo dra-'z minulih ratova a na dobro * °tadžbine. Kličem sa njima kralj ai ^^veo Njegovo Veličanstvo s t a ndar i živela Njeno Veli- 45. j, v° kraljica Marija. Živeli junači &ič, puka. Minister djeneral Pe- ?omandant dravske divizijske Mi, } °estita »taj svetli praznik, že-a P^ik vazda ostano budan stra-~tr trajnjem severu naše domovi- v - — x— j.. ^ P^adijske brigado Dravske < N av v kateri poživlja voj«,.^, W j :®st° služijo kralju in domovini, j 1 86 čakajo velike naloge. Čestitke 0i^°®^alo tudi poveljstvo IV. armij-h? ^ -V General Maister ?V Pi»mo z naslovom »Junaki!« oSporoimja dogodkov pred štirimi Vi;0 1>Q,ininja so prve naše mobili-k *lovPO P'?®71®'!*1- Tako jo nastal pr-P®Spolk, ki se je pozneje i {i tn V sedanji 45. pešpolk. »Z ju-•Nšili som delil v najusod- P° preobratu vse težave Puk vazda ostano budan stra- ic čestitko je poslal po veljnik divi- pozivlja vojake, domišljujejo, da bodo nam na naši ze mlji in v naši državi predpisovali, ali in kedaj smemo slaviti praznik naše zmage (kako hi pač bilo z mariborskimi Slovenci, če bi Maribor pripadel Avstriji?), bi bilo dobro, če bi v bodoče res slavili 21. november tako splošno in slovesno, kakor so letos pričakovali naši renegatje in Nemci. Upamo tedaj, da bodo prihodnje leto visele tudi z reuegatskih hiš narodne zastave v proslavo osvobojenja Maribora, zlasti ker osvObojenje očividno ni škodovalo kapitalu naših nemških someščanov. m Boj za Ljudsko preskrbovaTnico v Mariboru se jo zadnji čas bil po našem časopisju. Mnogi so začudeno gledali, kaj pomeni ta boj in niso mogli prav razumeti. V Pirclianovi hiši, tam kjer je Slovenska banka, se je namreč naselila pod tem imenom trgovina, no morda kaka državna naprava, ki bi dajala blago po biogvekako nialcih cenah, no — ampak popolnoma privatno podjetje, ki stoji v zvezi s češko • nem-ško-židovsko firmo Stein. In to popolnoma privatno podjetje si je nadelo ime nekakšne »d. d.« ter je — da bi imelo nimibus nekakšnega socijalno koristnega podjetja — si znalo izposlovati naklonjenost pokr. namestnika Hribarja, dobrega prijatelja enega izmed solastnikov tega povsem privatnega podjetja. In g. Hribar jo dal podrejenim pol. uradom naročilo, naj občino izdajajo nakaznice za to »presJCT-bovalnico«, t. j. z drugimi beselami, naj postanejo agenture za eno privatno trgovsko podjetje proti drugim trgovcem. Znamenje je to, da vzame g. pokr. namestnik svoj posel zelo neresno, da ne rečemo kaj hujšega. Zakaj na drugi strani je reklama za to napol židovsko preskrbovalnico naravnost humbug. Imamo v rokah celo vrsto nalcaiznic, katere so prinesli razni ljudje k drugim slovenskim trgovcem v Maribor z izjavo, da so bili v Ljudski preskrbo v a ln i ci naravnost o-peharjeni, da so kupili slabo blago za razmeroma visoke ceno itd. Tozadevne dokaze ima zbrane organizacija slov. trgovcev. Pribijemo: najvišje mesto v Sloveniji, ki je v naši pokrajini nosilec kraljevske oblasti, bi nikdar ne smelo pasti tako globoko, da — četudi morda nevede — tvori agenturo za eno privatno trgovsko podjetje proti drugim — brez ozira na to, ali prodaja dotično podjetje dobro ali slabo blago. m O slabem blagu v Ljudski posredo-vaJiiici pišejo sedaj tudi ljubljanski listi in pravijo, da je denar, za to blago izdan, proč vržen. Pokrajinsko1 upravo svarijo pred favoriziranjem podjetij, ka-koršno je Ljudska preskrbovalnica, kjer se za drag denar prodaja blago skrajno slabe kakovosti. m Nadaljni ustanovni član MGA. Kot četrti ustanvni član Mariborske gradbeno akcije je pristopila gospa Tea Suppanz ozir. tvrdka Ekspertno društvo Maribor (Himniler). Tej je sledil 5. ustanovnik g. inž. Accetto za podjetje Accetto i. dr. filijalka Maribor. ni širši odbor za prireditev »Groharjeve« japonske noči ima v soboto ob 346. uri zvečer v nmgistratni posvetovalnici svojo sejo. m Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru. Pripravljalni odbor za ustanovitev tega društva naznanja, da je pokrajinska uprava za Slovenijo predložena društvena pravila odobrila. Vso organizacije javnih in zasebnih nameščencev itd. ter tudi drugi stanovanjski najemniki, ki se zanimajo za ustanovitev tega društva so vabijo, da odpošljejo delegate na sestanek, ki so vrši v potek dne 24. novembra 1922. ob 20. uri (8.) v kmečki sobi Narodnega doma. Namen tega sestanka je, da se določijo osebe, ki se naj kot odborniki tega društva predlagajo ustanovnemu občnemu »boru. -----— I. 1923. Mestni magistrat razglaša: Obrtniki mariborskega mesta, ki zeliio prevzeti tekoča dela pri mestni občini za leto 1923, se vabijo, da predložijo z 3 dinarskim kolekram opremi jene prošnje ob navedbi enotnih cen do 1. dec, 1922, 12. ure v vložišču mestnega magistrata. Ponudbe je oddati v zaprti kuverti z napisom »Ponudba za tekoča dela 1923«. Enotne cene je opisati v izkaz za tekoča dela, katrega je prilo žiti k prošnji. V prošnji se mora izrcno navesti, da je ponudnik pri mestnem stavbenem uradu ležeče pogoje že pregledal in iste popolnoma priznal. — Mestni obč. svet si pridržuje prosto izvolitev ponudnikov, ne da bi bil vezan na nižjo ponudbo ali na oddajo dela po določenem turnusom. m Mestno elektriško podjetje naznanja: Našim cenjenim odjemalcem toka poročamo, da ostane v nedeljo, dne 26. nov. t. 1. celo omrežje mesta radi nujnih popravil v elektrarni Fala od 8. ure zjutraj do 12. ure dopoldan odklopljeno. m Ben AroIy Bey! Opozarjamo občinstvo na današnjo predstavo tega znanega psihologa in telepata, ki je po vseh večjih mestih vzbujal s svojimi eksperimenti veliko pozornost. Tudi včerajšnja predstava je vzbujala med gledalci veliko zanimanje. Danes zve čer ob 8. uri se vrši v Gotsovi dvorani zadnja^ predstava, na kar opozarjamo cenj.- čitatelje, ki se zanimajo za telepatijo. m Park-Iravarna. Zimski vrt Park-kavarne ostane krosz zimo celi dan odprt. Dnevno koncert. in Stari znanec upokojeni skladiščnik južne železnice Ludvik Job, ki je optiral za Avstrijo, a kljub temu raje ostane v Jugoslaviji, je imel včeraj zopet svoj dan. Ko se ga je po stari navadi nasrkal, je začel zabavljati čez našo državo, in vse, kar njegovi nemški nadutosti ne ugaja. Ker je bil le preglasen, se je zopet seznanil s policijo, ki mu je tokrat prisodila 14 dni počitka. Istočasno bo moral odsedeti tudi poldrugomesečni zapor, ki si ga je nedavno prislužil. m Po ceni se je nasrkal včeraj v neki tukajšnji gostilni nek Franc E. Pridno je naročal litrček za litrčkom, dokler ni bil že popolnoma pijan. Ko pa je prišlo do plačila, se je izkazalo, da žejni Fram ček nima nič cvenka- Radi tega je moral na policijo, kjer so ho zagovarjal tudi radi pijanosti. Odgovor pa bo da jal tudi gostilničar, ki je že vinjenemu gostu še dajal pijačo. m Tat, ki jo prišel po dveh' letih’ v roke pravice. Početkom 1. 1920 je bil pri vrtnarju Antonu Požarju v Vrtni ulici kot dninar uslnžben neki Franc R., roj. J. 1880 v Zlelovu pri Konjicah . ?a ?8 m®seca junija nenadoma izginil, ž njim pa sta izginila tudi dva para čevljev ter ena posteljna in ena vozna pregrinjača. Tatu se je posrečilo skrivati se pred roko pravico vse do danes, ko se je zopet pojavil v našem mestu, kjer je bil aretiran ter oddan v sodnijske zapore. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. Narodno gtedaBFe. Repertoire: četrtek, 23. novembra: Hoffmanno-ve pripovedke. Ab. A. Petek, 24. novembra: popoldne ob 15. uri Namišljeni bolnik. (Dijaška predstava). Soboto, 25. novembra: Revizor. Ab. C in kuponi. Nedelja, 26. novembra. Baron Trenk. C in kuponi. Pondeljek', 27. novembra. Zaprto. Torek, 28. novembra. Nečak. Izven. Premijera. »Namišljeni bolnik«. V petek, 24. novembra se vrši v tukajšnjem gledališču druga dijaška predstava ,v letošnji sezoni. Vprizori se Molicre-jeva klasična komedija »Namišljeni bolnik«. Opozarjamo, da konča predstava že ob 17. uri in ne ob 18. kakor je pomotoma označeno na lepakih. »Baron Trenk.c V nedeljo 26. novembra se vprizori zadnjič v tej sezoni priljubljena opereta »Baron ,Trenk«. Ker stave, smo morali njihov abonement določiti izjemoma na nedeljo. V prihodnje se bo vsekakor skušalo izogibati nedeljskega abonementa. »Nečak«. V torek, 28. novembra vpri-zofi tuk; gledališče opereto »Nečak«, delo znanega našega komponista g. svetnika Viktorja Parme. To opereto so že pred leti vprizorili na zagrebškem gledališču (premijera 18. septembra 1907) pod naslovom »Lukavi služnik«. Istega leta je vprizorilo to opereto tudi ljubljansko gledališče pod sedanjim naslovom. Opereto dirigira g. skladatelj sam. Kultura in umetnost x Hoffmanove pripovedke. V včerajšnji reprizi je pel naslovno vlogo Hoffmanna že drugikrat g. Geitler kot gost. Njegov tenor je liričnega značaja, nima velike moči ter tudi brez pri« mesi, ki so v kvar kvaliteti. Vendar je njegova intonacija čista in toni najvišje lege kažejo neko prijetno mehkobo. Treba bi pa pevcu razvijati več temperamenta. Ostali predstavitelji glavnih vlog so se gibali kvalitativno na višini prve predstave. Gdč. Gajeva tudi v zadnjem delu ni več tako občutno distnirala z orkestrom, tudi je skušala spraviti v svoje note tudi več dramatičnega življenja. Ansamble-točke so pa topot močno pogrešale na ritmiški točnosti; in vendar je v tej • glavna in učinkujoča sila Offanbacho-ve glasbe. Zbor za odrom je bil pri barkaroli občutljivo navzikriž z orke-i strom. Tukaj je treba najti modus, da! se take stvari več ne dogajajo. Vsekakor se v takih slučajih mora ravnati orkester po zboru, ker tega ima dirigent neposredno v oblasti. Vijolinisti-primaši so bili tudi topot šibkejši, ne* go pri premijori; tukaj se mora istotai ko najti sredstvo, da občinstvo ni izpo-* stavljeno položaju uživanja neprimesr-i nih in nepotrebnih disonanc. Ta zeloi kvari celotni vtis. D* x Slovenski javnosti! Obračamo sei na vse prijatelje našega gledališča inj umetnosti z nujno prošnjo. Podpisano »Udruženje gledaliških igralcev« me-i stni odbor Ljubljana namerava v doglednem času postaviti nagrobni spomenik L Borštniku in A. Verovšku* Igralec živi samo na odm. Svet ne vpraša, odkod je prišel in kadar neha igrati, ga sicer pogrešajo.,, pa kmalu pozabijo. Ko pade zadnjikrat zagrinja* lo, je odigrana poslednja igra.., svet} pa živi naprej. Greh bi bil od sedanja generacije, ki je uživala ta dva velika! umetnika, ako bi jih tako Icmalu poza-« foiila. T)nimr» -firm o Trrj«4 4-^v 1 j • bala. Dajmo jima vsaj to, kar imajo vsi drugi po smrti: skromen nagrobni! spomenik. Kajti ta dva moža sta bila mnogo več kakor vočitna drugih ljudi« živela in trpela sta zato, da so se za-* ba.vali drugi ljudje. Dve klasični jna«« ski veselega smeha in dosmrtnega obupa sta bila. Verovšek je bil prisrčen^ kmečki, široki smeh, ki je bil tako naš, zdrav in krepaik — kakor, da ee jo y njem smejala sama naša zemlja in naši ljubi rod. V6e svoje življenje je žaba* val ljudi in jih spravljal v smeh —■ samo enkrat do joka; ko je umrl. VJ Borštniku je kljubovalo prevarano JU" naštvo neizprosni usodi; bil je večni) trpim, popotnik, kralj in berač; ni se smejal, če pa se je, je bilo to roganje sreči, v katero ni verjel, možat kot je bil, ni jokal, če pa je orosila solza nje, govo oiko, je bila ta solza težka in kr«, vava, kot da so jo izplak ali celi rodovi. Večen beg pred neizbežnim je bile njegovo življenje; predstavljal je ne-* mo muko, brezupen boj, sredi poleta; uničene upe, nade in prevare človeške-t ga srca — šele kot starec se je zgrudii in v onemoglem obupu prosil: »Spusti-. te T™1*?«. 111 padio ife zagrinjali posledlnjikrat, igra teh dveh naših ve-, hkih moz je bila končana. Ni veliko, Ta C™ p?sttYimo naST°bni spomenik. .Te samoobsebr umevna dolžnost vsaj taM k^d^^^f^^11’ j(>kali trepetal , kadar sta ta dva velika igralca ib veta, svoje junake po naših odrih'. — Spomenik naj nam sbo spomin tisti« 'lepiH časov začetka in obenem klasike slovenskega igralstva. Spomin naj bo • aukor most, ki veže preteklost z bodo-p™*. dolžna pijeteta mapram umrlimi m nič manj — veselo upanje v bodočnost. Podpisano »Udjr-ženje« zbira S jfo svrhio tprisp&vike in bo nudilo vsem častilcem Borštnika in Verovšlca še [posebej priliko, da se odzovejo našemu (klicu. — Ljubljana, 19. oktobra 1922. »Bdruženje gledaliških igralcev« iv Ljubljani. s Planinski koledar ra leto 1923. rtJiedil Pr. Kocbek v Gor. Gradu. Zalogi! Brunon Rotter, Maribor, Krekova ni. S. Vsebuje: Koledar, vremenski g Konzumentom bosanskega in slo-1 uvaža Francija iz Amerike, izvaža pa' kuaunce in so se ljudje kar pulili ra venskega premoga. Glavna rudarska i v države s slabo vahito, kakor Nem, direkcija v Beogradu je obvestila ljub čijo, Avstrijo, Jugoslavijo itd. Frau- Ijiansko trgovsko in obrtno zbornico, i coska trgovska bilanca je potemtakem ključ. Spise: »Hoja po gorali«, Zdrav-' meniti bosanskega premoga naj V * *_ 1. . B .. - * L n ■»«/MV1 Trt «1T Cf 1 _ /jat 4>/, b rt J /s.X/x rvn a /IrvVfftj da je minister za šume in rudo z re-šemjem z dne 25. oktobra 1922 P. br. 8738 ukinil vsakršno izdajanje odo-brenj za nabavo premoga iz bosanskih rudnikov, ker imajo le-ti zadostne zaloge — oikrog 3000 vagonov —. Konzu- blago. Polovica obrti je bila vsied cd-sotmosti mojstrov zajetih, doma «sta1 so dobro shajali in si utrdili stalioee. Sedaj jo situacija popolnoma druga. Skladišča so že dolgo napolnjena z bia" gam, ceno so začele celo padati, de.av- se 1 jem je bolezni v gorah. Znamenje v sili. Slov. planinsk. društva. Vodndik po planinskih krajih. Seznam slo vernikih gona, prehodov in sedel. Planinsko slovstvo. Žepna lekarna, V slikah so načrti raznih potov na Triglav, Karavanke, Sav. Alpe, Ojstrico, Dom na (Vršiču itd. Koledarček ima žepno obliko in je jako priročen tudi^ za razne zapiske. Toplo ga priporočamo vsem prijateljem planin. - obračajo v bodoče za nabavno dovoljenje na Glavno rudarsko direkcijo, ki pa bo dajala prednost dobavam za zrlo pasivna, in odmev tega se kaže na zeleni mizi v Curihu. Strokovnjaki pa so mnenja, da se je padec francoskega, franka mogel predvideti že takoj I skih sil je toliko, da se že tu in tam pw* po Washingtonski konferenci za raz- j kazuje brezposelnost. Občinstvo za®®* orožitev, ker je Francija odbila ame-: nj.a izbirati, gospodarska kriza ga riške predlogo za uničenje evropskega; silila vedno bolj k štedenju in trgovci militarizma. Amerik-a je za danes odločna nasprotnica vojne in največji upnik evropskih držav. Zato Ameri- promet (saobračaj). Za vrdniški pre- (kanci danes ne morejo mirno gledati, mog naj se obračajo komumenti na-1 kako francoski kapitalisti naobon-ožu- in obrtniki bodo morali znati svoje pr* vovrstno blago in solidne izdelke P01®* jati po čim najnižjih cenah. Žacem® toraj konkurenčni boj na vseh pob1!1 in s tem nujna potreba dobre, prein1* jih pozneje izra-j šljene in sove reelne reklame, za kate* Gospodarsko. 100fr_ g Vinska trgatev na Hrvatskem v Curihu 35 in v Slavoniji. Hladno in deževno vre me je slabo vplivalo na letošnjo vinsko j desetimi dnevj nad 40. To sicer počas in sadno trgatev. Koncem avgusta je; no, a stalno padanje je povzročilo tu bilo stanje vinogradov zelo ugodno. V Primorju se je vršila trgatev grozdja ravnost na upravo premogovnika Vrdj jejo male narode, da ___________________________________________ „____„„_7 nika, za premog iz slovenskih držav- J bijo v svoje militaristične namene. Da! no bo treba tudi precej žrtvovati. Vek* nih premogovnikov pa na oddelek za j prepreči madaljne oboroževanje, jo A-1 kopoteznejši trgovci in obrtniki, ki so premog pri pokrajinski upravi za Slo-j meriKa vsem militarističnim državama! vsaj malo pogledali v svet, so to z® venijo, kakor je bilo to doslej. | iu to je pred vsem francoska republi-; davno uvideli in se pravočasno o vi®' g Padec francoskega franka in nje-j ka, odtegnila nadaljne kredite ter pri-' tirali. V svoje režijske stroške vštevajo ga vzroki. Zadnjih štirinajst dni fran-, čela uničevati njih valute. Isti proces stalno primeren znesek za reklamo* coski frank v Curihu stalno pada. Za j je bilo opažati pod Italiji. Ko so pričeli posebno opažamo to pri Nemcih. J* ih frankov se plača danes fašisti s svojo akcijo, je začela padati poglejmo si inseratne dele nemških ca* i švicarskih frankov, do- ’ tudi italijanska lira. Čim pa so prišli »opisov. Vidimo, da se tem ljudem B čim je stal francoski frank šo pred fašisti na krmilo ter izjavili, da nočejo godi ravno slabo. Nekaj velikomestne!" vojno, je začela tudi lira naraščati in še reklame smo opazili tu in tam 2 danes stoji v Curihu že na 24.50, a ne- tudi v Mariboru. Neka trgovina s ka? med 18. in 25. avgustom. Letošnji pridelek ima več akohola kakor ga je imel lanski, V drugih pokrajinah so brali v septembru. Posestniki velikih vinogradov so morali vsled neprestanega deževja brati celo v oktobru. (V Slov. Goricah berejo celo v sredini novembra. Op. ured.) V splošnem je bila trgatev obilnejša kot lani. Ponekod — tako zlasti v Fruški gori — je bila za 50 odstotkov boljša od lanske. V srem-sko-karlovaoki in pebrovaradi tiski o-ikioliei so nekateri vinogradniki pridelali po 100—200 hektolitrov na oral; (kakovost alkohola je vsled neprestanega dežja znatno slabša od lanske, vendar pa so dobri vinogradniki zadovoljni z letošnjim uspehom. — Kan- so tiče sadja, je tudi tu škodovalo jesensko ideževje. Pridelalo se je mnogo jabnlk, orehov in kostanjev ter češpelj. Češplje se najbolj žganjarijo v okolici Brod-Nova Gradiška Jesenska jabolka in hruške so dobro pospravljene in se bodo držale delj časa. na Francoskem, posebno v finančnih' in trgovskih krogih veliko razburjenje. Vrše se posvetovanja o korakih, ki jih davno je bila komaj na 20. Francoski je n. pr. po par dni za reklamo pontli3'® bo treba p odvzeti, da se prepreči na-' nega kurza v republiki. frank nosi posledice nepomirljive odjemalcem zastonj kuhano kavo. ® Poincarejeve politike in militaristi,6- datek dotičnih dni se je gotovo P0]3*3! dal jni padec francoske valute. Fran-; naperila proti francoskim Jjotpovom ^ prodajo. Kdor pa bo zakrknjeno © coski poslanec Dubois je sestavil po- \ svoj dolar im posledice se občutijo na za svojo leseno blagajno, češ, da i® sebno statistiko, iz katere je razvidno, • zeleni mizi v Curihu. da jo zakrivila padec franka, škanda-; lozna spekulacija z valutami. Dokazano je, da nabavijo trgovci samo 10 odstotkov potrebnih deviz na borzi, o-stanck pa kupujejo »pod roko«, kjer je izključena vsaka kontrola. Za to je predlagal Dubois ustanovitev poseb- Rekfama. Pred tednom so bili priloženi »Taboru« reklamni listi našega mariborskega slovenskega fotografa Vlasiča. pokvarjenih krogih, ki bi radi F51' g j^u-.Ker je z ozirom na to prišlo pozneje slabih izdelkov in ničvrednega ne devizne centrale za celo državo.1 do nesoglasij med pripadniki to obrti, j sl open jem občinstva obogateli kat P Tako bo v prihodnjih dneh tudi na ki pa se je — kakor čujemo — uravna-, ko noči. Tudi konkurenčna Francoskem začela poslovati devizna lo, hočemo danes označiti svoje stali-1 ma jo dopustna, dokler se giblje ? ^ centrala, ki je povzročla pri nas med šče glede reklame sploh', trgovskim in bančnim svetom veliko) Naša narodna obrt in trgovina ima- stojnih' mejah1. Slovenski °D niki in trgovci na. so razburjenja. To bi bili torej notranji vz-ita v Mariboru iz raznih vzrokov silno j lahko prepričali ravno na ayW*jS roki padca francoske valute, rekel bi; težavno stališče. Veliko pa je krivo po-i primera, 'kako potrebna je dan®s B A »-.-j ~ ~ j, ..____:----:~______________________ •______________________ i.___: 1 _________________ rr v _ Iva da tudi Francija je odvisna v marši-; ceniti. Za časa pomanjkanja bla ga med lastno škodo popolnoma zanemaril1 , . S « m • • 1 l ^ * a * fmUll čem od držav s še močnejšo valuto, t. ‘ vojno in po prevratu seve ni bilo treba ( Mamo, tako da niso mogli sami predvsem Amerika. Največ blaga reklame, ker ni bilo skoraj nikake kon-' niti niti plota pred razstavo. .1. 3B«rnhard Keflermami: »Wannamaker PREDOR= menih kreljutih jo bilo napisano: razprodaja blagovnih ostankov!« ^Kateri izmed neštetih tisočin okoli njega jur gole.ih’ oseb bi utegnilo priti na misel, da je »leteči pla-kat«nred dvanajst leti zmislil prav on? Na Newyork je bil prilepljen, centripetalnošt pošastnega orjaka ga je sesala v vrvež. Ves dan. Obedoval je. pil kavo. tu in tam čašico konjaka. Kadar se je ustavil, ga je obšla omotičnost, in zato ie hodi brez postanka. Ob štirih je prišel v Centralnark. nanol nezavesten. brez obene misli. Šel je mimo letalnjakov dil šeIe.“ko’.iestrežaj* v^skr^rpohkairObleliel^rei Chicago-Boston-Newyork Airship-Companyje prc-od nog do glave v novo in se odpravil z doma. V tem! miscajoč se stezam, naj ga vodijo. Začelo je deziti m ........................ • ......~ —-----i— ------------ -* -* dremalo, a Roman. (DdfeJ (91) Doma je izpil Čašico \vhiskyja, tako močnega, da ga je^ streslo. Ni bil pijan, ampak nekako onesveščen. Naročil si je kopel, pa je v kopeli zaspal in se prebu- se je razdanilo. Na nasprotni strani je stal avto in Woolf je pristopil ter vprašal, ali je vozilo prosto. »Sem naročen!« je rekel šofer in Woolf se je zaničevalno posmehnil. Allan ga obstopa, Allan kroži okolj njega. Iz vrat neke hiše je stopil gentleman z malo črno listnico pod pazduho ter po drugi strani ceste krenil za njim. Woolf pa je na naglem skočil v voz pocestne železnice meneč, da na ta način Allanovim (detektivom uide. . V nekem saloonu j'o izpil kavo in potem ves 'dopoldan hodil po cestah. ,Newyork je priče! vsakdanjo svojo 'dvanaistur-no dirko- Newyork dirkač se je gnal na vso moč, br-zino mu _ je odkazoval njegov pacemaker, opravek. Avtomobili, čari, kupčevanjski vozovi, ljudje: vse se je žurilo. Višinski vlaki so bobneli. Ljudje so drli iz hiš. voz, tramcarov, drli iz talnih votlin, iz dve sto petdeset kilometrov dolgih rovov podtalne železnice. iVsi so bili sposobnejši nego Woolf. .Zaostajam,’ je pomislil. Jel se je pomikati hitreje, pa so ga vendarle prehitevali. Stopicali so, kakor da jim je narejeno. Manhattan, zajetno srce njih mesta, jih je vsrkaval, 'Manhattan jih je štrkal iz sebe po tisoč žilah odvodnicah. Bili so drobci, atomi, razbeljeni od medsebojnega trenja, in samosvojega gibanja jim ni bilo danega nič več nego molekulom, katerekoli reči. In mesto je šlo svojo gromovito pot. Vsakih pet minut je pirvozi! mimo njega siv električen omnibus velikan, ki je po Broad park je bil ves samoten. Gredočemu se je iznenada ga ic izpreletel in vzdrami! silen strah: preplašila ga je lastna hoja- Pomikal se ie sključen, krevsajoč. z vpognjetiimi koleni, prav kakor je krevsal stari VVolfsohn, katerega ie usoda uiezdila, da je bil ves ponižen. In glas v njem je prejle šepni! — tako razločno: Sin umivalca mrličev! . (Dalje prihodnjič.) Mala oznanita. Zastopnike U lanec se sprejme v speeer. t-govini Miloi Osst, Alefcsan-drora cesta 75, 2^21 2—2 Sedam plemenskih praši dev bakenjske pasme, ▼ sta-1 ., . p* P1?, rosti 6 meaecer, se 'proda, j *£? * von * f dvš iJi uua, j • ■. >. .. Vpraša se: Pliaarska aliea 17,1 jg«. Maribor. 2325 3—1 j ^Poštni Pekarils, posestvo 8 »raloT.!glaTna požta udobno za trgovce ob clavni cesti, se proda za 900.000 K. j Naslov v upravi. 2323 2—1 Natančne predal 113* bj ifiil Pristni mad, lastni pridelek, sa dobi Maistrova ulica 19, pritlišje, levo, 2811 3—2 Gtavn! urednik: Ra d Ivo! Rehrr. Odgovoral urednik: Rudolf Oti m. Kanarček, dobor pevec, se zamenja za pelerino. Naslov pove uprava. 2309 2—2 PATRIA 2245 COGNAC Čisti vinski destH«* Dobiva e« povsof1 Ameauka jo čal žo v n n slednjem tednu s poruuož^ di njegovemu pradedu dobro sevo ne bo smel tožiti čez težke . časeKavno tako pa mora javnost odločnejše zavračati kričavo, lažni1 ' nereelno reklamo, ki je tudi ne n®n ' ka v čifutsko navdahnjenih, medfol_ V pondeljek, dne 4. decembra 1922 ob 9. tiri; se bo vršila v pisarni mariborske moške kaznilnice ; 2326 i prodaja 42 kom. različnih čdej na javni drežbi proti takojšnemu plačilu. Licitacija se bo vršila za vsak komad posebej Uprava kr. moške kaznilnice v Mariboru. Križovska opekarna elektrarna, valjčni mlin In žaga K riž ovci pri Ljutornery —o— Imam« v zalogi in nudimo vsakovrstno iwayju lomastil kakor slon, kateremu je nekdo pod rep prismolil skeleč podnetek. To so bili zajtrkovalni omni- busi, v katerih je vsakdo lehko na svoji poti v biro na hitro použil zdelico kave in sandwich. Med malimi brze-črml ljudmi pa so šarile velike, objestne pošasti in kričale: Podvoji si dohodke! — Čemu bi bil zavaljen? — Mi te storimo bogatina, napiši dopisnico! — Easy Walker! — Make your own terms — Stop having lits! -7 Drunkards saved secretly — Dvojna moč! —: Lepaki! —- To so bili tisti mogočni krotilci, katerim je ta stopicajoča množica pokorna. VVoolf se je smehljal uzadoščen, zadovoljen. On, ki je reklamo povzdignil med umetnosti! Z Batteryje jc videl tri kakor citrone rumene aeroplane reklamnike, k so pluli križem zatoka hi prestregali v Newyork namenjene kupce. Na njih ru- po najnižjih dnevnih cenah. Pri večjih »«r4> 10 do 20% popusta. Dobavljamo opeko v velikih količinah po** kurenčno ceno. 3-J 2322 Zahtevajte ofertc 1 SfoJeiiRa na železnici povišana f$P sa Oin 10"— na uro! TSS Za brzo prevažanje dospelih pošiljk se priporoča j JADRAN d.zo.z. prej REITINGERJEV nasEeeEnik. PISARNA MELJSKA CESTA I - TELEFON ST. 35. Največje in najstarejše podjetje za prevažanje v mestu. 32 vozov, 5 pphištv. vozov, 2 tov. avtomobila. 230010-3 eno, slamo, drva, _ krompir, sadje in drugi® pridelke kupuje in prodaja OSEK, Maribor, “ št. 57. Telefon št. 88. E>« AS»7*°« 532» «ra «or iu i