List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred -in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na : Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — "Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Naša kmetijska šola. Kolikor nam je znano, je določen za našo kmetijsko šolo le en letnik. To je malo in veliko; malo z ozirom na potrebo temeljitega, intenzivnega pouka v kmetijstvu, veliko za kmetovalca-očeta, kateri zelo pogreša vsako delavno moč, ki se mu na kakšenkoli način zgubi — in če tudi samo za eno leto. Ne bi rekel dvakrat, da se marsikdo odloči rajši za Maribor ali Grottenhof pri Gradcu, češ, če prebijem eno leto brez sina, bom prebil pa še drugo leto, a vendar se mi fant več nauči in mi bo pozneje bolj koristen. Čisto naravno. Sicer pa ne umem, zakaj mora biti ravno na naši kmetijski šoli enoleten tečaj, toda držimo se tega, kar se nam nudi. Po drugih deželah uspevajo kaj dobro zimske kmetijske šole, na katerih se poučuje, kakor pove že ime, v zimskem tečaju, in sicer dve leti po vrsti navadno od srede oktobra pa do konca aprila meseca prihodnjega leta, kar se ravna seveda po deželnih razmerah in potrebah. Dotični strokovni učitelji opravljajo drugega pol leta službo kmetijskih potovalnih učiteljev; kot taki shajajo se s svojimi učenci in opravljajo ž njimi v njih domačiji praktično tista dela. ki jih na zavodu radi neprikladnega časa zvrševati ne morejo. Tako se kaj krasno spolnjuje in zaokrožuje šolski strokovni pouk, in prepotrebna vez med kmetijsko šolo in domačim kmetijstvom se jači in utrja na korist splošnosti. Kaj priporočljivo je tudi, da se učenci prvega tečaja sprejemajo kot praktikantje na šolo za naslednje poletje in se seveda primerno od-škodujejo, dočim drugi učenci v letnem času, ko ima kmetovalec največ dela, pomagajo starišem in doma prakticirajo po navodilu svojih strokovnih in potovalnih učiteljev, kakor smo že zgoraj omenili. Ni namen teh vrstic agitirati za zimsko kmetijsko šolo z dvema tečajema, temveč njih nameu je, opozarjati nejse stvari in rei je v tej priliki nj list že opetovano Res, živimo ske, ki se ne mo: vojevati nam v pril ■šo javnost na najvaž-dejstva, ki nam jih uvaževati, kar je Vaš ižal in priporočal. lenju nekake tihe voj-:o hitro in odločno iz-_ ker je žalibože podobna bolj oni igri, kiji pravimo— „slepomišloviti". Želeti bi bilo, da se zglašajo v listih razni interesentje ter objavljajo svoja mnenja, uvažujoč načelo, da je pero močneje nego meč, — ali pa »kličejo, kar bi bilo se najboljše, sbod veščakov in drugih merodajnih oseb na Štajerskem, da doženejo, katero pot je ubrati, da ne zgreše pravega, lepega cilja, radi kojega si danes še »ismo čisto na jasnem. Govorijo, da se deželni odbor odloči za Sv. Jurij ob ju ž. žel. — Meni je ta kraj tako ljub in drag, kakor vsak drugi kraj na Spodnjem Štajerskem; a tako rad ga pa seveda le nimam, da bi se ogreval za ustanovitev naše prve kmetijske šole v tem trgu ali njegovi okolici, radi koje bi bilo, računajoč z resničnimi dejstvi in faktičnimi potrebami našega gospodarstva, spodnještajersko kmetijstvo brezdvomno žrtev, katere pač nikdo od nas zahtevati ne more niti ne sme, nobeden St. Jurčan niti nobeden gospod od pristojnih oblastnij. Interesi vsega Spodnjega Štajerskega so nad interesi Sv. Jurija ob j. ž. ali drugih krajev "brez izjeme in se jih ne sme spravljati ,v nevarnost...— Tu naj ne velja prislovica: LKdOr prej pride, prej melje", ker se gre za Splošne koristi naših sodeželanov.*) Naša dežela na jugu je lepa in rodovitna; nje zakladi so takorekoč še zakopani, in naša kmetijska šola nam bodi dober kažipot do lepše bodočnosti in dobra, odkritosrčna prijateljica in vodnica. Dajmo ji torej trdno, dobro podlago, od koje bo odvisen njen obstoj in njen povoljni razvoj, in ne grešimo lahkomiselno na škodo samim sebi ter svojim potomcem in na korist svojim silnim nasprotnikom, ki se hudobno veselijo naših gospodarskih nevspehov, katerih sami vselej tudi krivi nismo. Torej pozor in na pošteno, pravično delo! *) Opomba ured uištva. Mi smo zavzeli v tem, kakor znano, drugo stališče. Toda g. dopisnikom puščamo prosto besedo, da se stvar vsestransko raz motri I Političen shod na Remšniku. „Slovenski svet ti si krasan", te besede uidejo nehote iz ust vsakega, katerega pripelje pot na ta lep hrib v Kozjaku. Kakor očaran zre na krasen razgled, ki se mu nudi po lepi, krasni slovenski domovini. Čez Kozjak, severni del zelenega Pohorja tja gor do Karavank, na katerih vznožju prebivajo in bijejo Slovenci hud boj za svoj obstanek, ti gre oko. In na tej zemlji prebiva naš ljubi rod slovenski, ta zemlja je last slovenskega ljudstva. Toda od severa mu grozi sovražnik, ki grabežljivo stega roke po tej krasni zemlji. Vendar Remšnik stoji kakor najsevernejši steber Slovenstva in njega vrli prebivalci bodo skrbeli, da bo ta steber stal kakor skala, neomajeno, ob katerega se bodo zastonj zaganjali podirajoči valovi nemškega morja. To so prisegli ti vrli možje na shodu, katerega je priredilo „Slov. društvo" v njihovem kraju, in da bodo to prisego tudi držali, to nam je priča stara slovenska mo- LISTEK. • Številka 79. (Slika. Iz hrvatskega prevel I. V. Starogorski.) V šolah se uči človek vsakovrstnih reči, katere potem lahko rabi v življenju, ali ženiti se človek ne uči v šoli. In tudi v tem se mora imeti malo vaje, da ne pride pozneje do kakih neprilik. Gospodu Franu Naraniču bi gotovo ne škodovala taka mala vaja. Pa on je čakal, dokler ni dobil pleše na glavi in radi tega mu je delalo to sitnosti. Krojač in čevljar, klobučar in rokovičar pomagajo složno debelemu snubaČu, da bi bil, kolikor mogoče lep in lasar je napravil lase, ki so morali očarati srce in dušo. Ko je teh šest umetnikov gospoda Nara-niča tako krasno okinčalo in priredilo za oporoko, se odstranijo, da ga ne motijo v tem svečanem trenutku. Bilo je ob štirih. Za jedno uro bi se moral začeti najsrečnejši in najlepši del njegovega življenja. Zadovoljno se je ogledoval v velikem salonskem zrcalu. Cilinder, bele rokavice, bela kravata in potem ta prekrasni šopek cvetlic. Narauič, Naranič, zakaj se nisi za to že prej odločil, kako si mogel toliko let živeti tako samotno? Ko se riagleda samega sebe, pogleda po sobi na svoje pohištvo. „Ostanite, z Bogom, mili prostori", je ganljivo vzkliknil, „med vami sem stanoval toliko let, a sedaj z Bogom! Moramo se ločiti, ker grem s svojo novo soprogo v lepšo hišo". V tem zadovoljnem premišljevanju ga obišče pismonoša, oddavši mu brzojavno čestitko od nekega prijatelja. Srečni zaročnik odpre svojo darežljivo roko, da obdari pismonošo. A ta trdovratnež zahteva še osem vinarjev in podpis gospoda Naraniča. In tako se mora desnica v beli rokavici lotiti peresa. V tem slučaju je bilo vsekako hudo, da se je gospod Naranič moral lotiti peresa, ker prav v istem hipu, ko je hotel pod svoj lepi podpis še postaviti nekoliko črtic, se dogodi, da je stal črnilnik na potu in se prevrnil. Ker pa je črnilo od starih časov sem zelo hudobno, poškropi kot sneg bele zaroč-nikove rokavice. „Tristo gromov", vikne besno Naranič nad pismonošo, „kaj naj napravim sedaj? Za eno uro bo poroka, a jaz nimam rokavic !" „E", odgovori premeteni pismonoša, „pa jih namočite sedaj cele v črnilo, da bodo črne. Pisane niso v modi". Prava sreča, da je potrdilo bilo podpisano, ker gospod Naranič je kazal dovolj dobre volje, da vrže pismonošo skozi vrata. Pismonoša se zmuzne iz sobe, a gospod Naranič je kričal nad svojim pohištvom in štirimi zidovi, na koje je imel malo prej tako ganljiv govor. Počasi postane mirnejši in se naposled odloči, da sname pikasto rokavico. To ga je tako zmučilo, da se je ves potil. Da se nekoliko ohladi, vzame cilinder raz glavo. Njegove nežne roke so bile zdaj pripravljene, da nataknejo druge rokavice, ako bi bile le pri roki. V tej bedi se pojavi na srečo pred vrati dvovprežna kočija, katero je gospod Naranič naročil, da ga popelje v naročje sreči. Ko zagleda kočijo, pograbi šopek rož in plane v kočijo. To je bilo kot blisk gotovo. Hvalevredni običaj gospoda sina je bil, da je rad delal po vzgledu svojega očeta in spoštoval njegove prijatelje. In tako je nekoč pokojni očd gospoda Naraniča se najrajši vozil s kočijažem št. 79; ta številka mu je tudi pomagala do bogastva. A kočijaža so tlačile že leta starosti in tudi oglušil je že zelo. „Lovska ulica", vikne gospod Naranič kočijažu in številka 79 jame drdrati po mnogih mestnih ulicah. Lovska ulica! Gospod Naranič zna, da žatost, za to nam jamči nje vrli župnik in župan s svojimi vrlimi odborniki. Z zelenjem in slovenskimi trobojnicami okrašena gostilna g. Bastlna jo pozdravljala prišlece. Pokanje topičev pa je daleč na okoli naznanjalo, da praznuje slovenska zavednost danes tukaj svoj praznik. V gostilniški sobi pa so udarjali vuhredški tamburaši lepe slovenske komade ter navduševali z lepimi zvoki slovenske pesmi vrla srca poslušalcev. Ko so odmevali zadnji glasovi naše lepe pesmi „Naprej zastava Slave", otvoril je zborovanje g. dr. Korošec, kot zastopnik „Slovenskega društva iz Maribora". Še nikdar nisem otvoril s tolikim veseljem nobenega sboda, kakor današnjega na tem krasnem kosu slovenske zemlje v očigled toliko zavednih in poštenih slovenskih kmetov. Današnje zborovanje je priča, da prodira narodna zavest tudi na levem bregu Drave. To prvo zborovanje na Remšniku nam danes priča, da gre naprej zastava Slave tndi med vami. V prisrčnih besedah pozdravi na to vse došle, v prvi vrsti vrle Remšničane, zavedne kmete iz bližnjih župnij, našega držav, in dežel, poslanca R o b i č a , požrtvovalne tamburaše in igralce ter navzoče za narodno stvar vnete akademike. V imenu Remšničanov se zahvali za prireditev shoda in veselice domači župan gosp. V o g 1 a r ter pozdravi prisrčno vse došle goste. Burno pozdravljen začne govoriti poslanec R o b i č. Z veseljem sem prišel sem med Vas, in v Vas lep kraj, dragi mi rojaki. Žal, da ne morem poročati mnogo veselega. Naš političen položaj ni posebno vesel, ker ravna vlada, oziroma njeni uradniki, kateri smo mi tako zvesti sinovi, z nami po mačehovsko. Tudi stanje kmeta, ki je naša glavna opora, je od dne do dne žalostnejše. Vsled pomanjkanja delavcev se kmetije ne morejo tako racijonelno obdelovati, nekateri kmetje tudi nimajo smisla za sedanji čas, ki tako trdovratno zahteva po preobratu tudi v tej stroki, zato hira kmetijstvo. Uradna statistika kaže naprimer, da je bilo na Štajerskem 1. 1903 prodanih v tuje, ne kmetijske roke 256 kmetij, 1. 1904 že 472, od teh odpade na Spod. Štajersko 140. Dražbenim potom je bilo prodanih na Štajerskem 1. 1903 287 kmetij, L 1904 289, od teh na Spod. Štajerskem 140. To je jasen dokaz, da kmetijstvo hira. (To je tako važna stvar, da bomo o tem priobčili poseben Članek. Opomba uredništva). Proti tem propadu pomaga samo združenje. Nadalje slika nesramno postopanje političnih uradov v Ljutomeru in Ptuju. Tamosnji okrajni glavarji so pravi „šefi nemškutarjev." Da ti nemški uradniki pri nas tako ošabno in je tam jeden rokavičar. A čudno! Ta ulica ni jako oddaljena od njegovega stanovanja, a kočija vozi zelo dolgo. To se mu zdi sumljivo in se ogleda nekoliko po ulici, ker do-sedaj je gledal samo šopek cvetja. Pogleda na levo in desno, opazi v svojo žalost, da je s svojo kočijo Bog ve kje. Zraven tega opazi, da ga vsi sprehajalci na ulici nekako čudno gledajo in se mu posmehujejo. Smešno! Kakor da je zaročnik s šopkom kaka čudna prikazen! Ko se je on jezil na te neumne in otroške ljudi, obstane kočija. „Tako, gospod Naranič, evo nas v kovaški ulici", reče številka 79 h gospodu ženinu. „Kaj, v kovaški ulici!" vzklikne ta in vstane, „jaz sem hotel v lovsko ulico", a hipoma zopet sede, ker se mu je kočijaž nasmejal in dejal: „Ali gospod Naranič, vi ste gologlavi!" Naglo se Naranič potiplje po glavi in se tako prepriča, da je rekel kočijaž resnico. Sedaj je vedel, zakaj so ga vsi tako gledali in se mu posmehovali. Začel se je jeziti nad svojo glavo, zakaj ni ničesar občutila, ima li klobuk ali ne. V naglici je pozabil klobuk doma. Pogleda na uro in uvidi, da nima več časa se vrniti k hiši. Predno kupi rokavice, mora dobiti nekje cilinder. Odloči se, da naprosi enega brezobzirno nastopajo, smo krivi Slovenci sami, ker smo preponižni. Mi imamo pravico zahtevati v vsakem uradu naš narodni jezik, storiti pa moramo to dostojno in resno pa ne surovo. Čeravno nas hočejo potopiti v morjn nemšku-tarstva, vendar mi napredujemo, kar kaže današnji shod tukaj na slovenski meji. Bog živi Slovence in jih obvari! S temi besedami je sklenil svoj govor, kateremu je sledilo burno odobravanje. Ko je predsednik shoda vprašal, če ima kedo kakšno vprašanje ali želje do poslanca, oglasil se je k besedi župan remšniški Voglar, ki je izrazil željo, da bi dobil Remšnik vsakodnevno poštno zvezo. Poslanec je obljubil, da bo vse storil, kar je v njegovi moči, da se ta želja izpolni. Nato povzame besedo g. dr. G1 a s e r iz Maribora. Pod vtisom tega krasnega razgleda na našo lepo slovensko zemljo, ki sem ga gledal raz vaš grič, si ne morem kaj, da ne bi Vam tudi jaz spregovoril nekoliko besed v spodbudo, da ljubite vašo lepo rodno zemljo. „Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava", poje naš nepozabni Vodnik. Držite se teh besed. Glejte, za vaš kraj so te besede najbolj primerne. Kdor pošteno in pridno gospodari na svoji zemlji, tistemu gre dobro. Gospod poslanec nam je risal tužno nazadovanje kmetskega stanu ter navajal različne vzroke za to. Jaz pa trdim, da so posebno v naših pohorskih krajih mnogokrat ljudje sami krivi, če nazadujejo. Tukaj imate lesotržtvo in govedorejo, katerim predmetom cena dandanes vedno bolj raste. Gojite ti dve panogi kmetijstva! Držite se starega poštenja in pridnosti naših pradedov kmetov. Glejte, tudi mi vsi izhajamo iz kmečkih hiš, zato ljubimo Vas in Vam hočemo pomagati. Obdržite si te besede v spominu ter delujte z marljivostjo in poštenostjo v svoj in blagor svoje domovine. Bog Vas živi! Domači g. župnik P o d v i n s k i se zahvali prirediteljem shoda, posebno g. dr. Korošcu ter poslancu Robiču kakor tudi vsem govornikom. Priporoča svojim farmanom, naj se držijo teh besed, ki so jih danes tukaj slišali. V sklepnem govoru se zahvali predsednik shoda g. dr. K o r o š e c v imenu „Slovenskega društva" vsem govornikom osobito g. poslanca Robiču. Želeč, naj bi ;mel ta shod obilo sadu, sklene shod z vzklikom: Živel slovenski kmet! Shod je pozdravil brzojavno g. dr. Jan-kovič, zdravnik v Kozjem s sledečimi bese dami: „Buditeljem slovenske zavesti, branite-ljern krasnega Remšnika, slava! ---- Konec »ledi. v bližini stanujočega prijatelja, naj mu posodi klobuk. „Počakajte malo", reče kočijažn, „potem se peljamo v kolodvorsko ulico", in hipoma oddirja v bližnjo hišo. Gluhi kočijaž je prečul prvo besedo „počakajte", in se ni ogledal, ampak oddrdral s svatbenim vozom brez ženina v kolodvorsko ulico. Ravno, ko se je kočija skrila na oglu v drugo ulico, pride gospod Naranič, ki ni našel prijatelja doma. Radi tega je bil silno jezen, a ko zagleda, kako nori njegov kočijaž brez njega, razljutil se je še huje. Tam kočija brez ženina, a tu ženin brez kočije, gologlav in brez rokavic. O nesrečni dan, kako se boš končal! Kaj bo rekla njegova nevesta, ko ji kočija ne pripelje zaželjenega ženina. Med tem si je domislil, da še lahko dohiti kočijo, predno pride v kolodvorske ulice. A za to je bilo treba junaško bežati. Bila je v resnici sijajna slika, ko je debeli ženin Naranič jel bežati s svojima kratkima nogama po žuahnih ulicah, preskakujoč z junaškimi skoki vsako mlačico, a vse to gologlav v desnici držeč prekrasni šopek cvetja. No, na gospico Terezijo, srečno nevesto v kolodvorski ulici, je nezgoda gospoda Na-raniča delovala čisto drugače, kakor na ulične setalce. Dopisi Lajteršperk pri Mariboru. (Naš občinski urad!) Znano nam je, da naše c. kr. glavarstvo pošilja vsa pisma in razglase dvojezično, tako je tudi gotovo poslalo na občino Lajteršperk. Zadnji razglas, kateri poživlja ljudstvo gledey požara v Tilmiču pri Lipnici na Srednjem Štajerskem, bil je popolnoma nemški. Sedaj Vas vprašam, občinski predstojnik g. Lopič, li ne živite Vi med našim slovenskim ljudstvom, katero bi tudi ta razglas v svojem domačem jeziku rado bralo? Vprašam Vas nadalje, ali živite med samimi Nemci, da samo nemški razglas nabijete? Premislite si, g. Lopič, kaj bi rekli pošteni Nemci, ko bi jim kdo poslal in nabil razglas v nerazumnem jeziku? Takoj bi ga dali odpraviti ter zahtevali v svojem jeziku. Nadalje sem opazil, da je bil ta razglas dvojezičen in da ste slovensko stran nazaj zavili, da je nihče ni mogel brati. Na sredini rasglasa zgoraj na sredi je cesarski orel, katerega je tudi videti samo za polovico, kar ga je na nemški strani. Opomnimo Vas, g. Lopič, da nam nabijate od glavarstva poslane razglase tudi v slovenskem jeziku. Zapomnite si, da ima slovenski jezik po članu 19. postave z dne 18. oktobra 1868 jednako in isto pravico kakor nemški v šolah, v uradih in v vsem javnem življenju. Mi odločno zahtevamo, da se nam od okrajnega glavarstva poslani razglasi tudi razglašajo v domačem slovenskem jeziku, ker mi hočemo vedeti, kaj nam glavarstvo prepove ali zapove — brez razlike narodnosti. Kmet. Ormož. (Sokolska slavnost.) Slovan gre na dan. To se je lepo, veličastno pokazalo dne 10. sept. t. 1. pri naši slavnosti in skupnem izletu „Murskega sokola" iz Ljutomera in „Hrvatskega sokola" iz Varaždina v naš dični Ormož. Množica 5000 ljudi, navdušena za prospeh, blagor naše očevine dohitela je iz zelenih slovenjegoriških gričev, da počasti mile nam goste, mile nam brate in svoje spoštovanje izrazi naši mili materi, materi Sloveniji. Kruta sila ne bo nas nikdar pomorila; našla je odpor, kateri jasno kaže naši vladi, kako neopravičeno postopa proti nam Slovencem. Vsaki izmed gostov je dobro znal, da je c. kr. okrajno glavarstvo s slavnim Under-rainom nam prepovedalo „veselico", baš Slovenec naj le plačuje dačo, daje vojake, za to je dober, drugih pravic pa mu ne damo, naj bo tlačan. Vedelo je ljudstvo, da je c. kr. namestnija v Gradcu to prepoved kot nezakonito razveljavila, kar pa spet našega ptujskega glavarja ni oviralo, da je „veselico" Obdana s sorodniki je čakala prihoda svojega ljubega Frana, ali zdelo se je, da se ji pogubi vsa nada in radost. Ura je tekla za uro in oni, ki se je kedaj nahajal v «ličnem položaju, kakor gospica Terezija, se morebiti pomni, da tako čakanje traja celo večnost. Naposled se začuje kočija. „Evo ga", vzkliknejo vsi in pohite doli, nasproti Terezini sreči. Ali ko pridejo doli, se začudijo. Kočija stoji pred vrati, ali v njej ni nikogar. „Ali kje je gospod Naranič", začno vsi jadikovati. V tem pogleda številka 79 v kočijo in se prestraši. „Za Boga milega, saj menda ni gospod ženin padel iz kočije", reče ves preplašen kočijaž. „No, to je lepo", začno govoriti dekleta, „zaročnik, pa se zgubiti!" Gospica Terezija stoji zgoraj pri odprtem oknu in posluša vsako besedo, ki ji javlja čudno neprisotnost Frana. „O mamica, mamica", začne zdihovati, „to je strašno, Fran se je zgubil, to pomeui nesrečo v zakonu, sedaj se moram onesvestiti." A ta nezavest ni dolgo trajala, ker jo je zbudil krik in vik, ki se je slišal z ulice. (Konec prihodnjič.) drugič prepovedal in to, ko so vse priprave bile skoraj dogotovljene. Okoli dne 1. t. m. bil je še g. dr. Omulec osebno pri glavarstvu in nadkomisar Bouvard, ki je Underraina, bivajočega na zaslužnem dopustu nadomestoval, mu je izrečno rekel, da je „veselica" v celem obsegu dovoljena. Pa glejte! Isti Bouvard prepove dne 6. septembra zopet „veselico", od koga je bil v to prisiljen, nam ni znano. V četrtek, dne 7. sept. bili so že naš vrli dvorni svetnik dr. Ploj, prof. Robič in dr. Grossmann zopet pri c. kr. namestniji v Gradcu in grof Stiirgh jim je zopet rekel, da je „veselica" v celem obsegu dovoljena in je to tudi brzojavnim potom potrdil „Murskemu sokolu" oziroma njegovemu starosti dr. Chlou-peku. Vse to pa njega ni zadrževalo, da je pismeni odlok tako „zvil", da je dne 10. t. m. to je na dan veselice občinski pisar Ged-lička, kateremu je prisostoval nadkomisar Bouvard, „veselico" zopet prepovedal. Predstavil se je namreč ta gospod Gedlička našemu starosti dr. Geršaku kot vladni pooblaščenec (???!) in tedaj moramo smatrati, da je ta tretja p-epoved njegova izduha. Pa slavnost se je itak vršila. Kako to ?!! Poldan je komaj odzvonilo in akoravno je „veselica" bila oznanjena „po večernicab", vrelo je ljudstva od vseh strani in ni še bila ura dve, bil je Ormož poln. In gospoda! To niso bile „barabe", to so bili kmetje, trdni kmetje, to so bili kmečki fantje in dekleta! Mi smo ponosni! in smemo biti ponosni, ker imamo taki rod! Na obrazu se jim je bralo veselje, čisto veselje. Kako tudi ne? Prišli so pozdravit svojih milih bratov. In slavna vlada dovoli ponižno vprašanje: „Je li zločin, da pozdravi brat brata?!!" Nedogledna množica pričakuje drage nam Ljutomeržane ob „okrajni cesti" na meji Ormoža. Cesto je Gedlička s štirimi orožniki zasedel. Mi si samo dovolimo vprašanje, katera je cesta, ki jo okraj dela?! Menda naša — ne ormoška! Pridejo Ljntomeržani, pridejo, voz za vozom — 30. Burni „Na zdar!" jih pozdravi, nam odzdravi, kliče v nebo, da kaznuje vso krivico, kojo nam naši sovragi zavdajajo! Okrajno cesto so zaprli sokolom, davkoplačevalcem ormoškega okraja!! A čas hiti k sprejemu bratov Hrvatov — sivih sokolov. Peš čez občino Hardek opet v mesto. Hardečka požarna bramba, nje vrli načelnik hardečki župan g. Stanič po domače „Hardečki kralj", najnaprej — Gedlička, občinski pisar ormoški, z orožniki v ozadju jo razskropi, isto požarno brambo, katera je tri tedne poprej obvarovala Ormož, mesto Ormož strašanskega požara!! Grda, črna ne-hvaležnost!!! Ljutomerski sokol, požarni hrambi hardečka in trgoviška, ljudstva tisoče i tisoče hitimo na dravski most k sprejemu bratov Hrvatov. Nadkomisar Bouvard, pisar Gedlička s 24 orožniki zaprli so most. „Nazaj!" Pa sokol ne pozna besede „Nazaj!" ampak vedno naprej. Razburjen hiti starosta dr. Chloupek ž njim dr. Grossmann in dr. Kristan k nad-komisarju, razburjen dohiti dr. Magdič, starosta „Hrvatskega sokola" čez most. Vsi protesti, vsi ¡skazi ne pomagajo nič — brati Hrvati ne snjg&, prek! Mine četrt ure, mine drugi četrt. Naše ljudstvo, bilo ga je 4000, se ne , gane, stoje kakor skala. Nevarnost je velikanska !! Nato dr. Grossmann: „Vi, g. nadkomisar Bouvard, ste odgovorni za potoke krvi, ki morajo teči!" Mož je uvidel skrajno nevarnost, uvidel svojo nemoč, je gledal ljudstva neizprosen, jeklen obraz, obledel je in trikrat prepovedana veselica je bila v tretjič dovoljena. Hiteli so naši najožji bratje Hrvati čez most, „Na zdar" donel je ob mili Podravini, razlegal se gor in dol in kazal: Podravje je naše in bo uvjek! Krepki pozdrav! in hiteli smo na slavnostni prostor. In to, kar se je zdaj vršilo, to ni bila več „veselica", kakor smo jo nameravali, to je bila slavnost, tabor ljudstva, ki ni govoril, ki je v srcu nosil svoje blaženo čustvo, navdušenje za svojo mater Slovenijo. Navdušenje dokipelo je do vrhunca, ko smo gledali menjajoč se „Hrvatskega sokola" in „Murskega sokola" natančno proizvajati točko za točko javne telovadbe. Lepo je bilo, čez vse lepo pravi vsaki, kdor je to videl. Vam pa vrli sokoli, lepa hvala in krepki „Nazdar!" Prosta zabava je bila odmev vsestranskega navdušenja, kar smo čutili v srci, izlili smo v pesem, milo slovensko pesem, ki je jasno — glasno donela v večerni mrak, plula čez nočno ravan, oblila ormoško ozidje in si ga osvojila s svojo čarobno močjo. To je bilo dično, rajsko veselje, slišati zbor g. Schnei-derja z njegovimi ljutomerskimi pevci in pevkami. Le iz blagega, čistega slovenskega srca more se izliti tolika slast. Vi pa, dragi Ljuto-meržani, morete biti ponosni na svojega Schnei-derja in gospodični Repičevi. Kaj vrlo je odgovarjal Schneiderjevemu zboru zhor akademiČnega ferijalnega društva „Bodočnost" in tudi kmečki zbori niso zaostajali. Pesem je donela, bili smo veseli. Slavnemu pripravljalnemu odboru čast, da je v jednem dnevu vse toli okusno priredil; dr. Geršaku pa krepki „Nazdar!" za prepustitev vrta. Največja čast pa gre našim vrlim narodnim gospem in gospodičnam, da je slavnost tako lepo uspela. Več noči poprej že niso spale, da so potrebno priredile, pa so bile zato manj ljubke? manj ljubeznive? Ali ne, ravno nasprotno! Šotor za šotorom bil je oblegan, vsakdo bilje postrežen; jedna je več storila kakor druga, nobena ni zaostala. Slavni vladi pa srčna hvala za njeno postopanje! Brez vseh teh šikan „veselica" gotovo ne bi bila tako velikanska, tako im-pozantna — postopanje vlade pri dravskem mostu je slehernemu odprlo oči; mi hočemo ostati pod Avstrijo in nikdar od vlade ne sprejmemo pruskega žezla. Slovenske gorice bile so avstrijske in ostanejo, nikdar pa ne bodo pruske! To je naša zadnja beseda! Sv. Križ na Murskem polju. (Mater sem moral zakopati. ..) Ob vsakokratnem vročenem mi brzojavu sem se stresel, tokrat pa najhuje: „Mati nevarno bolena, takoj pridi! Pljučnica". Streslo se mi je srce, kakor da se je kos materine duše odtrgal ter prelil v sinove prsi . . . Brzel je konjiček po Savinjski dolini. Upi, pomešani s strahom, so me poganjali prot' Celju. Misel je pobijala misel. Dober mesec dni je, kar me je obiskala mati, in sva se peljala po isti cesti oba v morju veselja in zadovoljnosti, toliko sva kramljala, povpraševala, kako doma in kako pri meni. Srečen duhovnik, ko te obišče mati! Le prijazno jo sprejmi, v vsem ustrezi, ne skrivaj je, le v osprednje ž njo; to ne bo baharija, pa če bi bila, gledajo na njo dobrotna nebesa z dopa-denjem. Pazi na vsako besedo, ker na tehtnici materinega srca tehta tvoja beseda več ko bratova ali sestrina! — Na progi od Celja do Spielfelda so v sosednjem kupeju peli italijanski delavci v lepih tenorih; ko bi raje molčali, sem menil, kakor sem molčal jaz in molčal zunaj večer. V mestu R. prisedla je sestra. Čim bliže domačega kraja sva bila, tembolj se nama je stiskalo srce. Šel sem skozi domačo vas, šel rad in nerad. Najraje bi nalašč krenil po daljši poti. Odjužna sapa je nalahko vela. Na desni in levi je vse spalo, pa sanjal sem, da spava življenje, da brsti upanje, ki me je doslej redkokedaj prevarilo. Vstopil sem. V sobi je kakor po navadi, le nekaj se je izpremenilo. Mati je ležala na postelji in na oknu sem zazrl steklenice iz lekarne. Ob strani so sedeli domači, ki so si brisali oči, in pridni sosedi. „Mati, jaz sem!" „Dobro, dobro!" Kolika razlika med poprejšnimi sprejemi in med zdajnim! Pogledala me je baje jasneje in bi-streje ko prej koga drugega, gotovo zato, da bi s prijaznim pogledom vsaj nekoliko zatajila morečo bolezen, ki ji je bila že tako strašno začrtana na obrazu. „Mati, gospod vas pozdravijo!" sem djal, in hipna zadovoljnost ji je razjasnila lici. Izpraševal bi . . . pa vprašanje mi ni hotelo na ustna. Tolažil bi . . . pa tolažbe sem sam potreboval in kako naj tolažim to zlato bitje, v katerem sem bil sam iskal tolažbe in vselej tudi našel tolažil toli božajočih, tolažil nedosežnih, mehkih. Obsojati bi začel sebe in druge, ki so jo kdaj razžalili, pa kakor je bila nekdaj le ona edina sodnica med nami otroci in dozdevnim razžaljivcem, tako je tudi zdaj govorila: „Vsem vse odpuščam . . ., le molite za-me, Lojze posebej pa naj za-me mašuje". V predsobi sem zvedel natančneje o materini bolezni. V soboto je legla še zdrava spat, po noči pa je začutila v prsih bolestno zbadanje. Drugi dan jo je že v prsih nekaj žgalo, bodlo, rezalo in stiskalo. Sprva jo je posilil suh. a pozneje je jel pritiskati žlezast kašelj. Zavladala je pljučnica. Ker je bila prejšnji dan spovedana, sem jo drugo jutro obhajal jaz. Tako je želela. S tresočo roko sem dal sveto popotnico na mizo. Žig in nekaj težkega sem začutil v srcu, ko sem govoril besede: „Glejte Jagnje božje .. Če sin prinese materi sveto popotnico, razra-dosčenja menda ne okusi, pa vendar je v tem nekaj svečano-resnega, milega, pretresujočega. Zdaj se je začela moja telesna postrežba. Bila je skromna; medtem ko je sestra bolnico prenašala, vzdigovala, delal sem ji z gabrovo vejico hlad in ji sedeč ob postelji odganjal one sitnice, ki delajo bolniku v poletnem času toliko neprijetnosti. Lica so bila voščena, čelo potno, očesne jamice zatemnele, uglobljene. A vendar materine oči niso bile liki pepelnati kupčki, pod katerimi ne tli več nobena iskra ljubezni, ne, oči materine bile so kakor oblački, za katerimi se je skrivalo toplo solnce materine ljubezni. Ko je zaplul mir po sobi in so mračno-prosojne zavese naredile temo, in je mati zadremala, sem segel urno v prošlost po spominih. Med drugim sem se spomnil, kako je klečala mati pri Sv. Trojici v Slov. goricah pred prebl. Brezmadežno, ko me je dala v prvo šolo v M. in me zapustila s culico jabolk in hlebom domačega kruha in klicala „Tolažnico žalostnih" na ves glas, ko se ji je zdelo, da mora izjokati zadnjo solzo. Kadar sem prišel domu, me je prišla že na kolodvor objemat v sladkem objemu; včasih se je pa doma skrila v kot, češ išči me. Joj, materine ljubezni ne ob-seže nobena stvar. Iz materinega srca seže daleč ven, kvišku, na široko. Prej izteko Muri potoki, ko izpuhti vir materine ljubezni; prej ustaviš plaz, ki se je sprožil vrh snežnika in brzi z neodoljivo silo v dolino, ko ustaviš materino ljubezen. Za kapljico radosti, ki jo izprosi svojemu otroku, rada izpije večkrat grenki kelih bolesti. — Molitev materina in domačin pokojni dr. Ivan Križanič ste bili dve brvici, ki ste me vodili do brega boljšega življenja. Seveda tudi ti dve brvici, po kateri sem stopal, bi že zdavnaj prelomili, ko bi jih ne podpirala na tihem in prikrito druga večja moč — previdnost božja. Na previdnost božjo je mater opozoril imenovani rajni gospod, in od tistega časa še prideva k drugi molitvi v moji rojstni hiši še dandanes en očenaš „na čast božji previdnosti". Malo veselja je doživela moja mati. Pa eno veselje, in to neskaljeno, je uživala, ko sem primiciral. „Izkazal si svoji materi najvišjo in najsvetejšo uslugo, to te naj tolaži", mi piše prijatelj. Kdo bi starišem ne privoščil tega veselja? Siliti sina v bogoslovje tudi stariši ne morejo in smejo, a le to naj omenim: ko bi nekateri dijaki po dovršenih študijah hotel presojevati vsa štiri pota, ki ga morejo privesti v vrtinec življenja, objektivno, brez predsodkov, brez neke vsiljene mu mržnje zoper cerkev in du-hovenstvo, kar je beleg modernega dijaštva, in bi še imel malo srca, bi se marsikateri četudi še z nepopolnim poklicem odločil za bogoslovje. Ne zabi vendar, da se poklic usovršuje v bogoslovju, ko delujeta milost božja in doma materina molitev. — Spomnil sem se tudi, kako modra je bila moja mati; en pogled zdal je pri njej več ko sto besed. To so besede drugih, zato nisem bahač. Mehko, včasih premehko je bilo njeno srce. Bila je mehka kakor v gaju breza; le malo jo zareži in videl boš, koliko sladkega soka ti izlije iz sebe. In na to stvarico je prišla zdaj pljučnica, kakor večer, ki se spušča na temnih krilih na vasico, kakor jastreb, ki se spušča na golobico. Prebolela je bolnica krizo, pa prišla je zraven srčna bolezen. Zdravnik je injiciral, z glavo majal. „Še ti me nočeš obraniti ?" mi je rekla mati. To mi je zasekalo rano v srcu ! Joj, izkapljavati je začelo materino življenje. Izkapljalo je ... Ko je odzvonilo Zira-vomarijo, smo sirote plakale okoli mrtve matere, odkraja res neutolažljiv plak. Jaz sem ji zatisnil oči. Otroci smo z mokro rutico, ko se je truplo že umilo, še enkrat drgnili po materinem licu. Lep običaj to. Bilo je na praznik Marijinega rojstva. Tega dne ne bo pozabila moja hiša in še ena blaga hiša ne, kjer službujem, ki jo je zadela ista usoda. Lep popoldan je bil, ko se je pomikal sprevod po solzni, zadnji poti na pokopališče. Voz, natlačenih z venci ni bilo pač pa je verno ljudstvo pletlo nevenljive vence sv. rožnega venca rajni, kakor je pripomnil govornik ob zevajoči jami. Žalujoče potolažil je pevski zbor „da vidmo zopet se nad zvezdami", potem pa je bilo kakor pesnik-rojak toži: Gruda za grudo pada v grob teman, v grobu je moja n»da, san krasan. (Freuensfeld, Ob grobu 76) In zdaj, ko ogledujemo materino sliko, se vam, brati in sestre, ne godi kakor se je godilo istemu pesniku, ki je zapel z jokom (Njej, 113). In tebe ni vež, zlata mati? Verjeti noče mi srce, prostora misli noče dati, da si preminila z zemlje. A. Z. Eazne stvari. Iz domačih krajev. S pošte. V Trbovljah se je ustanovila 16. t. m. druga pošta, tako da ima Trbovlje sedaj dve pošti. Stara se imenuje Trbovlje I, nova Trbovlje II. Nova pošta ima vsak dan trikrat zvezo s staro pošto potom poštnega pota. Nova pošta bo poslovala za te le kraje: Dobovce, Dolence, Gabersko, Gorence, Ješenovo, Jevšje, Klek, Knezdol, Loke, Ojstro, Ostrenk, Planina, Potok, Podmeja, Prečna, Ravne, Razpotje, Govejpotok, Rovte, Sv. Katarina, Sv. Mark, Sošnje, Trbovlje (kraj) in Zadobje. Mariborske porotne obravnave. Prvi dan, v ponedeljek, dne 18. t. m. sta stala pred porotniki: dopoldne 17-letni Jurij Vojnovič iz Ivankovc, ki je bil obsojen zaradi nenrav-nosti na osem mesecev težke ječe, popoldne je bila obsojena dekla Marija Ca f iz Št. Jurija v Slov. gor. zaradi detomora na tri leta težke ječe. V torek se je vršila obravnava proti Francu Ojsteršek, ki je umoril dne 12. maja 1.1. Matija Koren iz Orehove vesi in ga oropal denarja. Ojsteršek je bil obsojen na vešala. Sv. llj v Slov. gor. Nemški stebri v Šentilju padajo drug za drugim; "daj pa je padla njih glavna upora. Zato tolika razburjenost v „nemškem" taboru. Dobro poznan dopisnik umazane mariborske krote hotel je rajnemu Repniku v spomin zapisali lepe reči; a v svoji preveliki „srčni bolesti" je skoro pozabil na Repnika, a tembolj si je privoščil slovensko duhovščino in celo škofa ne pusti pri miru. Seveda mi navadni ljudje ne moremo razumeti, kako pride duhovščina in celo škof sam v dotiko z Repnikovo smrtjo. Bog je gospodar češ življenje in smrt, tako smo se učili že v šoli. A naši ljubeznivi privandranci imajo seveda svoje nazore ... Ko so rajnega, kakor je pri nas lepa navada, ljudje v bolezni obiskovali, se je nekdo izmed njegovih prija teljev strašno razjezil in je rekel, da bi najraje vse „tercijalke" oklofutal in jih vrgel na stezo. In ko se je Repnik dal spovedati, je rekel zopet dobri prijatelj, da stem dela sramoto „Nemcem". Brez vzroka te govorice go j tovo niso nastale. Taki so! Potem so menda | res duhovniki krivi in pa „tercijalke", da i nemškutarji umirajo ... „Bil je naš nasprotnik" — te besede „Slov. Gosp." bile so kakor ognjena strela v razgrete „nemške" glave. Mislimo pa, da se s temi besedami „Slov. Gosp." gotovo nič ni pregrešil zoper spoštovanje, ki smo ga dolžni rajnim. Ali so morebiti tisti naši prijatelji, ki jih je rodila slovenska mati, pa se tega sramujejo; ali so to naši bratje, ki so nam povsod nasprotni in bi nas potopili v žlici vode, ko bi bilo mogoče? Vsa čast rajnemu! Bil je sin priprostih slovenskih starišev, mirnega zuačaja in ljubeznjiv do vsacega. Vsak človek pa ima svoje slabosti. In prišli so dobri prijatelji, ki so se mu znali klanjati in ga pridobiti zase. Mož ima denar, to so modre butice hitro spoznale. Šentiljsko nemštvo pa že itak stoji na slabih nogah — treba pomoči ... No in kakšna dobra južina — kdo bi se je branil ... In zdaj pa je vse to proč! Zato toliko nepotrebne jeze. Če bo treba, še bomo povedali več in bolj jasno! Nič ni tako skrito, da bi ne bilo kedaj odkrito! Ta pregovor se je uresničil pred kratkim v lepi, a žalibog skoz in skoz ponemčurjeni vasi Selnica ob Dravi. Podravska podružnica S. P. D. v Rušah je približno pred 4 leti pribila z dovoljenjem posestnikovim na neki hiši kažipotno tablo z dvojezičnim napisom : Čez Boč k Si. Duhu 3 h — Ueber Walz nach Hl. Geist 3 h. Čez par dni zgine tabla. Stvar se je naznanila c. kr. orožniški postaji v Rušah, ki je marljivo iskala in povpraševala po ukradeni tabli. Tedanji občinski predstojnik — zdaj ga ni več med živimi — je bil videti pošten Nemec in se je sam zgražal nad odstranitvijo table. Preiskava ni tedaj ničesar dogn la. Letos se je hiša prej imenovanega obč. predstojnika prodala in v neki omari se je našla med starimi pismi dotična tabla. Kako je prišla tabla v županovo hišo, naj si častiti bralci sami razjasnijo. — Toliko pa nas ta slučaj uči, da tudi Nemcu, ki nam kaže še tako pošteno lice, nič ne smemo zaupati in se nanj zanesti. Pa ta mož je še vendar bil eden izmed „boljših" Nemcev na levem bregu Drave, kakšni pa še le morajo biti drugi selniški nemčurji!! V Ljutomeru je umrl dne 16. t. m. Martin Bračko, dolgoletni cerkovnik, v 71. letu svoje starosti. Dolgih 27 let je oskrboval težavno službo cerkovnika v občno zadovolj-nost. Pokojnik je bil mož poštenjak, značajen narodnjak in je vestno izvrševal svojo volilno pravico. Zaradi njegove vesele narave in dov-tipov so ga povsod radi videli. Bodi mu žemljica lahka v sosedstvu neštevilnih župljanov, katerim je kot mežnar posodil zadnjo pot! Kmetom ormoškega okraja v premislek. Ste jih videli v nedeljo, dne 10. sept. ob Sokolski slavnosti te vaše prijatelje, ormoške nemškutarje, kako so z vami ravnali? Vsi veste, kake ovire so nam delali, prej ko smo dobili dovoljenje, da nas obiščejo Murski in Varaždinski Sokol. Videli ste naše Sokole, same krepke kmečke fante! Zakaj se bojijo nemškutarji tako jako ravno teh naših rdečih robačarjev? Zato, ker vedo, da pod rdečo srajco bije srce za naš narod, da teče po žilah zdrava, slovenska kri. Kaj ste si mislili, slovenski kmetje in fantje, ko so Varaždinski Sokoli morali razoglavi, s čepicami v rokah, rdečo srajco skrito, iti čez dravski most. Ste jih videli te nemškutarje, katere vi red te, ko jim težko zasluženi denar v trgovine in gostilne nosite, kako so pihali po Ormožu v nedeljo, ravno tako, kakor da bi mi bili sami roparji. Kdo je kriv, da se upajo nemškutarji tako z nami postopati ? Sami! Zakaj jih sami redite, te nehvaležneže! Slovenski kmet, zavedaj se ob vsaki najmanjši priliki, da te je rodila slovenska mati na slovenski zemlji. Nemškutarju si samo takrat prijatelj, ko mu neseš svoj denar. Če pa hočeš iti na Sokol-sko slavnost v Ormož gledat svoje sinove, Sokole, pa te čakajo žandarji in nemškutarji, a kot prijatelji, kakor si jih videl v nedeljo, dne 10. t. m. Slovenski kmet, ki se zavedaš naše majke, spodbujaj druge mlačneže, tvoje sosede in znance! Na naši rodni slovenski zemlji hočemo in bomo mi Slovenci gospodarji! V Kraljevcih župnije Sv. Jurija ob Ščavnici so bile dne 16. t. m. občinske volitve. V drugem volilnem razredu so dobili narodni kandidati po 26, 25 in 23 glasov — bračkijanci pa komaj 6 glasov, v prvem razredu narodnjaki vsi štirje po 5 glasov, bračkijanci po 2 in 1 glas. Vsa hvala gre zavednim narodnim volilcem, ki so tako složno volili Živeli! Slovenska zmaga v Ivanjcih. Iz Ivanjec: Pretekli ponedeljek, dne IS. t. m. vršila se je v naši občini volitev novega občinskega zastopa. Narodna stranka je zmagala v dveh razredih popolnoma, le v prvem razredu je po žrebu prilezel en nasprotnik v odbor. Kvolitvi prihlačal je tudi g. orehovski Bračko, ker je mislil, da bo s svojo navzočnostjo naše volilce zbegal, pa zmotil se je grozno, ker smo se ga presneto malo ustrašili. Ko bi naši volilci vedeli prej, da je prišel na volišče brez vsake volilne pravice, zanesli bi ga pod kap, kjer bi si ohladil svoje vroče čelo. Slava vrlim volilcem! Slov. Bistrica. Dne 24. avgusta t. 1. je baje nek stekel pes hodil po občini Ritoznoj in okolici in je dne 28. avgusta t. 1. neki od istega ogriznjen pes na steklini zbolel in poginil. Mariborsko okrajno glavarstvo je zato zapovedalo v občinah Slov. Bistrica, Gornja in Doljna Polskava, Gornja in Doljna Nova ves, Osel, Čresnjevec, Sv. Martin na Pohorju, Ritoznoj, Šentovec, Kovačev breg, Zgornja Bistrica, Zgornja in Spodnja Ložnica, Cigonce, Gabernik, Kalše, Pokoše in Laporje pasji kontumac še nadalje (do preklica), in sicer za dobo naj-mauje 3 mesecev. Od Velike Nedelje. Čudne reči se godijo pri nas. Ker je tukaj toliko ptujskega mrčesa, zato je tudi to mogoče. Oglejmo si nekoliko „Štajerčeve" pristaše. Bil je ginljiv prizor, ko je dne 12. t. m. nesel nekdo iz Drakšlna v spremstvu žandarskega klobuka „dol po plači" križničke drva v grad in fa-rovžko koruzo v žnpnišče. Kaj še bo iz tega slediio, bom že poročal. — Ko je 15. t. m. imelo braln > društvo veselico, je odišel bližnji trgovec Škvorc z drugimi Nemci v otok, da se jim ne bi vznemirila nemška (!) kri. — Mihovski „fajerberferajn" je že čisto oslabel. Na cesarjev rojstni dan niti niso prišli k sv. maši, med tem ko je slov. požarna bramba bila polnoštevilna, namreč 32 udov. Ali ni vsem naš cesar vladar? Da bi oživili spet „fajerber", si prizadevajo g. Flucher ustanoviti „štrajh-muziko", da bi si s tem nalovili „fajerber-karov," Pa gre kislo! — „Štajerc" se nahaja v teh gostilnah: pri g. Miklu, ki pride nagovarjat ljudi, da ga naj čitajo; pri g. Dol-lennschecku v Sodincih; pri Pettki v Vičancih; včasih tudi pri Koseji v Senežcih. P e s n i č a r. Iz Št. Jurja ob juž. žel. V nedeljo, 24. t. m., bode blagoslavljanje zastave šentjurskih veteranov. Povabili so veteranci bratska društva. Pride tudi celjska bismarkovska godba. Z njo pa gotovo prikolovrati^^č bajlovcev celjskih in slavna fakinaža asi parado, t-jent-jurčaui! Tržani in okoličani^^o&ebi^AK šentjurski fantje! V Četriek,i-i^.tfV.ste po" kazali, kako vam plameni ■ srce ljubezni do naroda slovenskega. Gotovo vam je na tem ležeče vse, da naš slovenski Št. Jurij ohrani svoj naroden, slovenski značaj — na vsak način! Šentjurčani! Ko bi se v nedeljo kdo le drznil zahajlati v našem narodnem Šentjurju, povejte istemu fakinu, da v našem slovenskem Št. Jurju. nikdo niti ziniti ne sme „hajl!" Branimo naš slovenski narodni Šentjur! Naprej zastava Slave! Š en tj urski fa nt. Celjske porotne obravnave. V torek, dne 12. septembra je stal pred porotniki 18-letni hlapec Anton Spanzel, ki je v gostilni Blodnika v Suhemdolu vdaril s sekiro po glavi Rebernika, ki je komaj okreval vsled te strašne rane. Žngal je tudi Borovniku s sekiro. Spamel je dobil štiri leta težke ječe. — S ponarejenim 20 kronskim bankovcem je plačal Janez Z o r i č pri trgovcu Bahčiču. Zaradi tega se je moral zagovarjati dne 13. t. m. pred porotniki, ki so ga pa oprostili. Obsojen je bil samo na tri dni zapora, ker so našli pri njem revolver, ne da bi imel za ljega orožni list. — Jernej Url ep in Jakob Novak, hlapca pri gostilničarju Dobovišeku v St. Juriju ob juž. žel., sta se stepla. Novak je Urlepa prejel za grlo ter ga suval proti stopnicam v klet. Med tem je Urlep potegnil iz žepa nož in zabodel v prsa svojega nasprotnika, ki se je zgrudil takoj na tla in umrl. Dne 14. t. m. je bil zaradi tega Urlep obsojen na dve leti težke ječe. — Zaradi tatvine je bil obsojen dne 15. t. m. 21-letni pohajkovalec Jurij S o r 1 e iz Radeč na pet in pol leta težke ječe. Mož je kradel po Štajerskem, Kranjskem in Hrvaškem. — Franc Krumpah, ki je z nožem zabodel posestnika Juga v gostilni Franca Zupane v Jmenem, je dobil pet let težke ječe. Jug je vsled dobljeno jane umri. Škofjavas pri Vojniku. Zaslužen na-biratelj otrok za nemško šolo v Vojniku je gotovo naš Okoren, po domače Brinšek. Očka Okoren so bili nekdaj naš župan in že takrat so mnogo vedeli — zidaj pa še več. Prišlo jim je na misel, da so tisti ljudje najbolj slavni in najbolj pametni, ki zataje s»oj materni jezik. Tudi se jim je zazdelo, da jim ranjka županska čast ni prinesla tiste slave, ki so jo po svoji brihtni glavi zaslužili. Zdaj so jo pa pogruntali ranjki župan. Djali so klobuk na glavo, in hajd na lov — na otroke. — „Tristo medvedov, da bi ne postal imeniten! Se celo za župana me lahko zopet volijo, če bo po sreči!" Tako so djali očka Okoren pri sebi prav natiho in so šli. To je bilo tiste dni, ko so sli nas ranjki župan na lov. Od takrat se je lahko se mnogo zgodilo v glavi in zunaj glave Okornove, ker pravijo, da je Brinšek tako kunšten, da mu kar vre v glavi od same učenosti. Naj bo kakor hoče; daaes Vas samo vprašamo: Ali je bila dobra zbirca? Okoren! Kdo Vam je bil nepokoren? Pri neki hiši so rekli očka: „Dajte mi vse štiri", — ker so imeli samo štiri za šolo, Toda pri vseh štirih niso nič opravili. Prišli so Okornov očka tudi na Prekorje. Pa glej šmenta! Njegov lastni sin ni hotel prodati svojih otrok. Čast mu zato! Nekaj so jih pa le nalovili, in ti ga bodo volili, ko bo zopet županil nabiratelj Okoren. Iz hvaležnosti mu bodo še kupili takrat nove hlačke ter ga posadili na prav varen županski stolec, ki bo imel saj najmanj „eno n go", pa še celo iz koruznice, ki bo v „rajhu" zrastla. Kaj ne, kaj takega še Škof j a vas ni videla? Oh, še nekaj bi vas vprašal, očka Okoren, če se Vam ne mudi preveč po zbirci. Veste, jaz sem pač tak „bauerski kmet", ki sem silno srečen, če z „gospodi" govorim. Povejte mi, kako bi se Vi nemško podpisali, da bi bilo po „foršrift?" Na to Vam je treba že misliti, ker boste kmalu zopet župan. Ali bi ne bilo prav, ko bi Vam rekli odslej „Tajčhorn?" Pa nič zamere. Tisti, ki so se Vam dali ujeti, se bodo prihodnjič spametovali in bodo poslali svoje otroke v tako šolo, kjer se morejo kaj naučiti. Tisti pa, ki so rekli, da naši otroci na „tajčhorn" nič ne razumejo, so pa lahko ponosni na to. Čast jim! It Brežic. Okrajni zastop brežiški je tako netakten, da ne rabim ostrejšega izraza, da pošilja slovenskim zavednim županom nemška vabila na različna posvetovanja in kar je naravnost nesramno, vabi slovenske župane v izzivajoči in Slovence žaleči „Deutsches Heim". Gospodje nemškutarji iz Brežic, če drugače ne morete rešiti svojega napufanega brloga, z denarjem slovenskih kmetov tega tudi ne boste storili. To si mi odločno prepovemo! Več slovenskih županov je bilo tako ogorčenih nad tako nesramnostjo, da so dotično vabilo nazaj poslali in pristavili, da se bodo le tedaj odzvali takim vabilom, če bodo slovenska in če se jih bo vabilo v hišo, v katero lahko zahajajo tudi zavedni Slovenci. Prav tako! Ko bi tako delali vsi slovenski župani, potem bi se kmalu povesil greben tem posilinemškim pe- telinom, ki so se slovenskega krnba nažrli, zdaj pa zaničujejo slovenski jezik. Slovenci iz Brežic, na noge, in na lastni zemlji bodite vi gospodarji! Iz Vidma. Pribiti moramo enkrat pred celim svetom, da je to naravnost naroden škandal, da ima ugleden slovenski mož, ki stanuje nekje blizu Trbovelj, na svojem posestvu posebno v vinogradu za oskrbnika najbolj zagrizenega „Štajercijanca". Če se vkratkem nič ne ukrene, bomo govorili natančneje, in postregli z imeni! Visokošolcem kruha! „In šel bo boj boj vat brez upa zmage", tako bomo lahko rekli o marsikaterem abitu-rijentu in akademiku, ko se bo odpeljal v tuje mesto. Edino izdatno podporo, ki jo slovenski akademiki uživajo v Gradcu, daj a „podporno društvo za slovenske visokosolce v Gradcu", ki deli podpore res pravično, ozirajoč se le na prosilčevo potrebo in pridnost. — Lani je bilo v Gradcu vseh organiziranih slovenskih akademikov 122, vseh slovenskih visokošolcev pa je bilo mekaj nad 130. Izmed organiziranih jih je bilo v pisarnah 10, štipendistov 12, samostojnih 51, od podpor pa jih je živelo 49. Toda izmed 51 samostojnih jih je gotovo polovica zadolženih. Nekateri akademiki pa nimajo več stalnih dohodkov na mesec kot 10 kron. Da pa bo moglo podporno društvo začetkom zimskega tečaja pričeti uspešno delovati, je potreba, da ga vsi rodoljubi podpirajo. Zato, rodoljubi, dajte visokošolcem kruha! Prispevki se pošiljajo velespoštovanemu gosp. dr. Benjaminu Ipavcu, Karl Ludwig Ring 3, Gradec. Za slov. graške akademike: Phil. Albert K ram er. Phil. Fran Kotnik. Cerkvene stvari. Duhovske vesti. Nastavljeni so čč. gg.: dr. Matija S 1 a v i č kot nemški pridigar v Celju, Ferdinand P š u n d e r kot mestni vikar v Ptuju; na novo nastavljeni so kot kapelam : Alojzij L e b e n v Galiciji; Anton T r i n k a u s pri Sv. Andražu v Slov. gor.; ; Vincenc K r a n e r v Prihovi; Jurij Š u m e r pri Sv. Martinu v Rožni dolini; Josip Koro-š a k pri Sv. Rupertu nad Laškim; Simon Š i m o n c pri Sv. Petru v Medvedovem selu; Franc Sinko v Pilštanju; Adolf Gril na Bizeljskem ; Nikolaj J a m š e k v Loki pri Zid. mostu; Janez Hauptmannv Kamnici; kot provizorja čč. gg.: Ivan L u s k a r v Ka-lobju; Janez Kozoderc v Skomarjih. — Prestavljeni so čč. gg.: Avguštin J a g e r iz Hajdine v Ptuj; Josip Trafenik iz Loke v Hajdino; Josip P o p 1 a t n i k iz Kamnice k Sv. Urbanu nad Ptujem. Društvena poročila. Zgodovinsko društvo za Spod. Štajersko bo priredilo dne 23. t. mes. predavanje. Predaval bo g. dr. Vrstovšek o dr. Matiji Prelogu. Slovencem marnberškega okraja! V nedeljo, dne 24. septembra t. 1. vrši se v Vuhredu zborovanje novooživljene Ciril-Metodove podružnice za Vuhied in Marnberg. Prihitite ta dan vsi dobri Slovenci iz marnberškega okraja v Vuhred v gostilno h g. županu Zgermu, kjer se začne popoldne ob 3. uri posvetovanje, kako bo prerojeni podružnici postopati, da storimo Slovenci marnberškega okraja tudi glede prekoristne Ciril-Metodove družbe svojo slovensko dolžnost! Na svidenje torej v nedeljo ! Kapelsko bralno društvo priredilo je dne 10. t. m. veselico. Vsled nepričakovanih ovir se ista ni izvršila v obsegu, kakor so prireditelji želeli; vendar pa se je obnesla po-voljno. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k povoljnemu izidu in posebej vrlemu organizatorju mladeniških in dekliških zvez veleč. g. Gomilšeku za navduševalni govor — izreka iskreno javno zahvalo — odbor. Zahvala. Podpisana Čitalnica izreka tem potom najizkrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je sprejem izletnikov Murskega in Varaždinskega Sokola v Ormož dne 10. septembra t. 1. tako lepo uspel. Zahvaljuje se v prvi vrsti vsem mnogim dobrotnikom iz Ormoža in okolice, Središča, Huma, Velike Nedelje, Ivanjkovec, Samužan itd., ki so v ta namen darovali bodisi denar, jestvine ali vino; potem slavnima posojilnicama: ormoški in okrajni za zdatne prispevke; g. dr. Geršaku za prepustitev vrta; slavni trgoviški in ormoški okoliški požarni brambi za slovesni nastop in vzdrževanje reda, ter vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k tako veliki udeležbi in sploh vsem udeležencem. Prav posebno pa se zahvaljujemo cenj. gospem in gospodičnam iz Ormoža in okolice za obilni trud, ki so ga imele s pripravami, sprejemom, pozdravom in s postrežbo. — Ormoška Čitalnica, dne 16. septembra 1905. Predsednik: dr. J. Geršak. Tajnik: A. Rosina. St. Jurij ob juž. žel. Katol. bralno društvo se iskreno zahvaljuje vsem fantom in dekletom, ki so pripomogli, da se je prostor pred posojilnico in bralnim društvom tako okinčal z venci za XX. Ciril in Metodovo zve-zino skupščino. Posebno se pa še zahvalimo vsem dekletom, ki so se tako naklonjene ska-zale ob tej priliki društvu, ki pa še niso udinje. Ob tej priliki pa vabimo vse šentjurske fante in dekleta, da pristopijo k bralnemu društvu, ker društvo Vam nudi toliko lepega in zdravega berila in to vse le za 1 krono na leto. Vsak naroden fant in mladenka mora biti ud bralnega društva, tako priporoča kršč. soc. zveza v Ljubljani! Gospodarske stvari. Deželna vzorna klet in klet deželne hiše. Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem je sklenila na korist štajerskemu vinstvu pospeševati prodajo vinskih pridelkov; posreduje prodajo vina, odnosno vredila je v ta namen v Algersdorfu pri Gradcu primerno vinsko klet. Ta zapričeta akcija na basek pridelovalcev in vživalcev vina se dobro razvija in omogočuje, da se obstoječa zvezina klet pre-osnuje v deželno vzorno klet, v kojo se bodo sprejemala vina iz vseh štajerskih vinskih okolišev. Štajerski deželni odbor je sklenil, da odstopi zvezi s 1. novembrom t. 1. klet deželne hiše v Gradcu, ki je brezdvomno kaj pripravna za pospeševanje in spopolnjevanje omenjene akcije. Zveza pripravlja že vse potrebno, da bo deželna vzorna klet služila svojemu namenu; skrbi zlasti za pristna domača štajerska vina, da primerno opremi klet deželne hiše in dobro postreže že dosedanjim odjemalcem ter jih zadovolji v vsakem oziru. Potrebovala bode v ta namen okroglo 1000 do 1500 hI vina od domačih producentov iz vseh štajerskih okolišev. Priporoča se, da vinski pridelovalci prijavljajo za oddajo določeno množino vina lastnega pridelka zvezi kmetijskih zadrug. Zgoraj označeno akcijo je tem bolj pozdravljati, ker ne bode služila le namenu producentov, da svoje naravne vinske pridelke lažje vnovčajejo, ampak služila bode tudi splošnosti, ker bode skrbela in pospeševala, da se bode le pristno naravno vino točilo in prodajalo. Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem v Gradcu. Društvena naznanila. Bralno društvo Staritrg pri Slovenjgradcu priredi v nedeljo, dne 24. t. m. ob 8. uri popoldan veselico v gostilni g. Rudlna s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav gostov. 2. Občni zbor „Bral. društva". 8. Podučen govor. 4. Igrokaz „Svoji k svojim". Prosta zabava s tamburanjem, petjem in šaljivimi prizori. Z ozirom na to, da se pri nas le redkokedaj priredi in da je govor prevzel obče znan govornik iz oddaljenega kraja, pričakujemo obilne udeležbe. Ker bodo tudi mladeniči nastopili z navduševalnimi govori, zato upamo, da nas bo še posebej mladi svet v obilnem številu posetil. Katof. delav. društvo v Puščavi bo imelo svoj ' letni občni zbor dne 1. oktob. 1906 po službi božji v pstilni g. A. Eiholceija. Odbor opozarja vse one ude, kateri že, odkar se je društvo ustanovilo, dolgujejo svojo udnino, da bodo iz društva izobčeni po § 6 dr. pravil, ako še sedaj ne plačajo. Po občnem zboru bo kegljanje za ovna. Vabimo vse naše somišljenike in prijatelje društva. Ovna je podaril društvu g. Jos. Kor-man p. d. Pergauer. Lepa hvala! Kmetijsko društvo v Laškem t likvidaciji ima dne 5. okt. ob 8. uri zjutraj občni zbor; na dnevnem redu je volitev norega likvidatorja. Dražbi «v. Cirila in Medoda so od 1. do 31. avgusta 1905 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: upravništvo „Domovina" 5'88 K. Podružnice : moška v Ormožu 30 K; v Kozjem čisti dobiček velice pri Sv. Petru pod Sv. Gorami 115-4 K; ženska pri Sv. Benediktu v Slov. gor. čisti dobiček veselice 140 K; Občina: Petrovče 5 K. Bazni: Kazimir Mankoč ml. nabral v veseli družbi na Planini pri Sevnici 8 K; phil. Fludernik na primiciji č. g. S. Šimonca v Ljubnem nabranih 28 K; Lovro Petovar na gostiji Veselič-Petovarjevi v Ivanjkovcih nabranih 12 72 K ; kaplan Fr. 8tuhec na primiciji č. g. Sinko v Dragotincih nabranih 80 K in dar g. nadučitelja Ivana Strelec pri Sv. Andražu 2-10 h ; Antonjevčani čisti dobiček veselice pri Sv. Antonu t Slov. gor. 1002 K; Ivan Govedič, župnik pri Sv. Mihelu poleg Šoštanja pokroviteljnino 200 K; Sovič v Slovenjgradcu 20 K; dijaki nabrali pri vrtni zabavi v gostilini Sok v Moškanjcih 6 60 K; pevski zbor na Vidmu nabranih 2'50 K; Fran Ogrizek župnik t črešnicah 2 K. Za prodane knjige 220 K. Za narodni kolek 26 K. Za družbin koledar 7 K. Za mladinske spise 2 K. — G. L. Ribič iz Riegersburga 1 K. Listnica uredništva. Velika Nedelja: Takšen razialjiv dopis nam ni mogoče priobčiti. Pri tem pridemo mi in Vi v luknjo. — G. Drago Plevec: Prisrčna hvala za lepo povest! Prosimo, oglasite se pogosto! Pridite ob priliki v naše uredništvo! — Kra-lovci pri Sv. Juriju : Prihodnjič, ker je za danes že bila stavbena enaka notica. Pozdrav! — Sv. Jurij ob juž. železnici: Ko smo dobili Vaše poročilo, so bili dopisi in članki že stavljeni in list malodane napolnjen. List nam postaja pretesen. Prosimo kratkih, večkratnih poročil. — St. Bolfank v Slov. gor.: Za danes prepozno 1 Toda prestrašili smo se v istini velikega regimenta samih „zahval!" Zdravstviyte 1 — Videm: Oprostite, ni bilo prostora! Prihodnjič. — Tinje: Istotako! Pozdrave ! Cerkev Matere Milosti v Maribora. Naši dolžnost ms veže, da spet nekaj omenimo o naši Marijini cerkvi v Mariboru. Kar smo zaupali, smo dosegli: Že imamo v cerkvi nov kitar in prestol za čudodelno podobo Matere Milosti, ki se nam zelo dopadata. Ker je vsa stavba bila že v začetku sv. Antonu Padovanskemu in sv. Filomeni v posebno varstvo izročena, sta oba čudodelni svetnika dobila v novi cerkvi vsak svoj altar — vendar še tema manjka lepih nastavkov. Te nastavke hočemo kakor hitro mogoče poskrbeti. Enako mislimo na nov sv. križev pot, če nas naši družniki 8 svojimi prispevki ne zapustijo. Ker naša družba šteje blizu 66.000 udov, bilo bi nam veliko pomagano, če bi družniki vsaj še enkrat v življenju svojo dolžnost storili. Čim zvestejši so v svojih milodarih, tem hitreje bomo napredovali v kinčanju cerkve Matere Milosti. Nove družnike še vedno radi sprejemamo. • Frančiškanski samostan v Mariboru, dne 21. avg. 1902. 605 3—3 p. Kalist Heric, gvardijan in župni upravitelj. oooooooo Tržne cene v Mariboru od 10. sept, do 16. sept. 1905. Sl«>venci! Spominjajte se „Zgodovinskega društva!" Živila od d jabolk samo vrste: 1, 2, 3, 4, 5,'6, 7, 8, 9. 10, 11, 18 in 20; od brušek samo vrste: 1, 8, 9, 10 in 13. Naročila se morajo doposlati deželnemu odboru štajerskemu do konca decembra 1905. Naročilu se mora priložiti potrdilo občinskega urada, da je naročnik kmetski posestnik v dotični občini, če naročnik želi, da se mu drevesca dopošljejo že jeaeni t. 1., mora to odločno naznaniti ter naročilo doposlati do konca oktobra 1905. — Došlim naročilom se bo po vrsti ugodilo, dokler je kaj v zalogi. Več kakor 120 komadov se ne bo oddajalo na enega posestnika ter je vsak pasestnik zavezan, vsaditi prejeta drevesca na svojem posestvu. Drevesca se oddajajo samo proti takojšnemu plačilu. Seznamek jabolčnih in hruševih drevesc, ki se bodo oddajala v sadni perijodi 1905/6: Jabolka v Gleisdorfu v B ruku visoka srednja pritlikava visoka srednja pritlikava 1. Astrahan beli — — — — 87 — 2. Karlamovski 235 10 46 — 100 70 3. Kardinal 370 70 _ 25 20') 70 4. Gravensteiner 595 10 57 — 200 70 5. Ribston pepin 288 105 30 20 200 20 6 Landsberger reneta — — — 130 1000 — 7. Zimska zlata parmena _ — .— 20 400 30 H. Danska Kant-jabolka — — — — 50 80 9. Rumeni žlahtnič _ — — 90 70 10. Princ-jabolka — •— — 14 90 — 11. Mošancke štajerske 3820 200 —- 80 250 — 12. Bellefleur rumeni 1690 85 124 — — — 13. Ranada-receta 4245 525 325 — — — 14. Ananas-reneta 706 775 176 — — 15. Baumanova reneta 195 ' _ _ _ _ •— 16. Prestolonasl. Rudolf-jabol 860 63 63 — — — 17. London pepin 19975 100 83 — — — 18. Bobovec renski 2100 320 — 54 1000 — 19. Huberjeve moštnice 435 60 _ — _ — 20. Lešnike rudečkaste 76 _ _ — 20 — 21. Coksove oranžaste renete 195 _ — — — — 22. Damason reneta 555 135 40 — — — Hruške visoke srednje pritlikave visoke srednje pritlikave 1. Dielove muslenka 492 59 400 15 120 330 2. Liegelnove maslenke 355 15 29 - — ,— . 3. Sterkmanove maslenke 330 18 85 — — — 4. Hsrdenpnt zimske maslen. 490 55 240 — — — 5. Dekanske zimske hruške 115 55 227 _ _ — 6. Postrvne hruške 83 15 130 '.—' — — 7. Josipina Mihelska 65 10 190 ■ — — — 8. Dobra Lujiza Avranska 870 18 310 30 200 350 9. Snlnogradčanke 25 60 — 13 120 200 10. Weilerjevs moštnice 2060 430 ■ —" • — 32 — 11. Jelenke 780 60 _ — — — 12. Rounelt-hruške 170 _ _ _ — — 13. Boscove stekleničarke — — — 40 135 — Gradec, dne 5 sept. 1905. 628 3—1 Od deželn. odbora štajerskega. Pozor 1 Citaj! Bolnemu zdravje! mJUlABOMO 440 52-11 Pozor! Citaj! Slabemu moč! j Pakradke kapljioe in sla- < vonska sel, to sta danes dve naj-pri^jubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakralke kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih »s in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice na-stajajo. Zdravijo vse bolesti na t — ¡¡jetrih in vranici. Najboljše sred- ~ stvo proti bolesti maternice in j j madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — > g Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu itv. 100, j fc Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. £ Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, q težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste Bline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih bolečinah. • Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici a 3 K 40 v; 4 originalne steklenioe 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. • Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročje na- q ravnost od mene pod naslovom: P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. * | Okrajna hranilnica v Kozjem obrestuje hranilne vloge po 4 K 25 v od 100 K in daje posojila na zemljišča proti 5°/0 obrestovanji. 614 3-2 Rentni davek plačuje hranilnica sama. K*Deoee&&eeeeoeoooe« Zdravje je največje bogastvo! Kapljice st. Marta. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedoseg-__ ljivo in spasonosno pri želodčnih boleznin, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče. Pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajeniu. Lečijo vse bolečine na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz ry'e izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Meitna lekarna, Zagreb, zato se naj naročojqjo točno pod naslovom: 483 20—10 Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 68, poleg certve st. Marta Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Marg kot ena dvanajatorica te ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto : 1 ducat (12 steklenlo) 4 K. } 4 duoate (48 steklealo) 14 60 K. 2 dnoata (24 steklenlo) 8 K. \ 5 ducatov (60 steklen.) 17'— K. 3 duoate (35 steklenlo) 11 K. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kaprice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vnkelič, čivilja; Josip Seljanič, seljak itd. D4C* Ustanovljena 1. 1360. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo ! poooo«XKXK ktoooooc Franc Korošec trgovec z železom in mešanim blagom Grornja Radgona priporoča svojo bogato zalogo železa, nagrobnih kr^ižev, kotlov, štedilnikov, železnih pečij in posode po najnižjih cenah in solidni posrežbi. Konjak iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 1. 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 9'60, žganje iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 I K 5-60. 85 48—29 BENEDIKT HERTL, posest, graščine Golič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojzu Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica. B. Talento, prodajalna drv in premoga Maribor, Meilingerstrasse 12 ! se priporoča. Naročila se tudi sprejemajo i v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C. j Weingerl v Tegetthoffovi ulici, M. Berdajs" j Sofijni trg, Filiala Weigert Bismarkova ! ulica in v hočki mlekarni Sammerlingova ! ulica. 62 26— 20 ♦ ♦ Izdelovatelj godal ♦ FRANC PERC Grajski trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo godal, kakor: gosle od gld. 180 naprej; loke, škatlje ali vreče za gosli; oltre od 6 gld. naprej; violo, čelo, base, flavte, klarinete, oboe, trompete (Fliigelhorn) iste tudi v basu itd. — Vsako vrste strane, trpežne in čisto doneče, kakor tudi vsa dela za godala. Popravil a se izvršujejo hitro in atrokovnjaško. 617 2—2 Sledeče blago priporoča uljidao podpisani po čudovito nizkih cenah. Rjuhe (prti) brez šiva, kompletna velikost samo 80 krajcarjev! ce C •rH C OD •i-H & O •I—s S -M m O ns cS N >o O U Cg fl cS Cs3 20 20 23 23 23 Odeje iz flauela, iz najboljše Himalaja volne, kompletno dolge in široke J komad sedaj samo gld. Obrisalke, za gospodinjske priprave, posebno močne........pol ducata „ „ „ Namizni prti, zelo trpežni, barvani, veliki........... 1 komad „ „ „ Obrisalke za posodo, rrnleče in modro pisane..........pol ducata „ „ „ Namizni prti, iz platnenega damasta, beli........... 1 komad „ „ „ Servijete, iz platnenega damasta, rožnati vzorci .........pol ducata r „ „ Posteljne predproge. kompletne, velike............ 1 komad „ „ „ Žepni robci, beli ali barvani................pol ducata „ „ „ Močno platno..................1 komad 20 metrov „ Domače platno.................1 „ Vojaško platno.................1 „ Posteljna oprava, barvana, rdeča ali modra........1 „ Močni sifon, bel. najboljša vrsta...........1 „ Konfekcijsko platno, belo, zelo močno.........1 „ Atlas-gradl za postelje, bel, rožnat, 120 cm širok......1 „ 1 meter Pukano perje, brez prahu...................1 kg Angin za napolnjevanje perja, rožnate ali rumene barve........1 meter Obrisalke (frotier), beli, z lepimi reki............. 1 komad Odeje, (šivane) iz najboljšega turškega kretona ali ruša........... Zastori, iz čipk ali sukneni, dva dela, za eno okno............ Kavina garnitura, ohstoječa iz 1 kavinega prta in 6 servijet........ Suknene obleke za otroke od 3—9 let................ Štajerski kostimi za otroke od 3—9 let............sedaj samo 3-50 gld. do 4'— Suknena obleka za fante od 9—13 let............... „ „ „ 5-— „ n n gospode, trpežna, vsaka velikost........... „ „ „850 Modna „ „ „ najfinejša vsaka velikost.......sedaj samo 10 gld. do 13'— §uknene hlače v „ vsaka velikost . •.........sedaj samo 2'30 gld. do 3-— Štajerska obleka za gospode, vsaka velikost, za zimski čas.........sedaj samo gld. 13 — Loden v vseh barvah za ženske obleke .............1 meter —32 Barhent za obleko in perilo.................1 „ —'18 Predpasniki, ki se lahko na obeh straneh nosijo......... 1 komad —'48 Jegrove zimske srajce, za moške in ženske, zelo gorke, vsaka velikost ... 1 komad 70, 80, 90 kr. Moške spodnje hlače (gatje) iz rujavega platna ali cvilha, jako močne 1 komad 50 kr., 3 kom. l-40 gld. 110 1 10 — 45 — 50 1 10 1 20 -40 —•48 3-60 420 3 60 450 3 60 6 60 -•50 — 95 -•28 — 23 190 1 80 1 20 2 20 ts 3 p -ž O o< SI p p- o OD E. o Bt p- o l-J. U1 I— o p ^^ Samo ir Mariboru, Grajski trg* št. 2. Alojzij t*nlušek, zaloga suknenega, modnega, platnenega in konfekcijskega ' Pri Amerikancii". blaga Veliki koncert umetnice na goslih 629 2—1 Marice Herites iz Prage se bo vršil t nedeljo, dne 1. oktobra 1905 v veliki dvorani Narod, doma v Mariboru. Zadetek ob 8 url zvečer. Vstopni n a: VparterjuTliedeži I. vrste 4 K^II. vrste 8 K,'III. vrste 2JK,j^galMiji^sedežiJ^, stojišča 60 ji. Čisti dobiček se porabi v dobrodelne namene. _ Klub Čehov v Mariboru. Zniževalna dražba. V nedeljo, dne 24. t. m. bo v Vučji vesi (proga Spielfeld— Ljutomer, postaja Bnčečovci, v gostilni g. Matjaža Lebar, popoldne ob 5. uri javna dražba za zidarsko in tesarsko delo za stavbo šolskega poslopja v Vučji vesi. Založnina (vadium) znaša 10 % od izklicne cene. Proračun in načrti so pri g. Lebarju, načelniku kraj. šol. sveta Vučja ves, od dne 17. t. m na ogled. 627 1—1 Krajni šolski svet Vučja ves, dne 13. sept. 1905. ___Lebar, načelnik. Viaifeaio® priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru DC + + železne, jako močne , s krasnimi, v HH ognju pozlačenimi okraski, priporoča J - w po zelo n-wl nrwintfc • Fardo Leskavir. Današnji list ima „Naš Do m" kot prilogo. T>«k