Slomšekov spomenik. Pred 10 leti za5eto delo stavljenja Slomšekovega spomenika ae bliža vendar enkrat svojemu izvršenju. Ož.ji odbor je aedaj v stanu poklicati občni zbor. Občni zbor za Slomaekov spomenik je tedaj na 11. januarja ob 2. uri popoldne pozvan na zborovanje v novo najetih prostorih 5italnice Mariborske v Šramei-jevej biši. Vsled U8tave od 15. nov. 1865, podpiaane od dr. Vogrina, Jož. Jedličke, dr. Ulage in dr. Serneca, pozvani so 1. ,,vsi dekani na Sloveaskem. 2. vsi predsedaiki čitainic. 3. vsi uredniki slorenskih časnikov in 4. drugi imenitni domorodci n. pr. Dav. Trstenjak, M. Glaser, Ig. Orožea, dr. Vošnjak, Čolnik, Šuiih, korvikar Piic v Goriei, g. Simonič pri sv. Lovrenca in Slovanska beseda na Dunaju." Ožji odbor je pripravil ploš5o nagrobno, ploš5o za rojstni dom, sliko za steno pri krstnem kamnu v Poukvi, kra8en naris načrta za glavni spomenik v gotiškem alogu od arbitekta Hartl-na in 24" visok model 57»' visoke podobe Slomšekove iz kararskega maimorja od g. Zajca v Ljubljani. Nataučnisi nacrt objavimo pribodujič. Slovenske liste prosimo uljudno, naj vzamejo ovo povabilo na blagovoljno zuauje. V Mariboru 29. dec. 1875. Ožji odbor Slomsekovega spomenika. Svetolotne pridige v Mariboru prepovedane. Za doatojn sklep svetega leta bil je pozvan jezuit 5. o. Forstner, da bi od 25.—31. decembra v stolni cerkvi pndigoval. Ljudje so se tega že prisrčuo veselili. Toda mariborski mestni zaatop je pridige strngo prepovedal in zažugal jezuita, 5e pride, takoj po policajib pograbiti in iz mesta zapoditi. Svoj sklep je zagovarjal z veeimi razlogi, ki se pa nam vsi jalovi in piškavi zdijo. Pravi: po številnem udeleževanju pridig bi se utegnilakužna bolezen, škarlat, še bolj po mestu raznesti. Čuduo, zakaj pa mestni zastop pri tej kužni bolezui ničesar druga ne stori ? Zakaj ne razpusti aol, ne zapre krčem in štacun . . . da, zakaj ne razžene vsega mesta? No, zato ne, ker nevarnost akailata sedaj v Mariboiu ni tolika. Nek zdravnik nam je izpovedal, da so mu samo 3 na škarlatu zbolele oaebe zvane. Na daije pravi mestni zastop, da bi utegnili delavci, ki so sedaj brez zaslužka — mestui zastop jim daja lcpo (?) ime: žlota ali druhal — 5e pride jezuit, napraviti rabuko in revolucijo, katero bi koinaj vojaki zatreti zamogli. To pa je še menj verjetno. Delavci bodo meuda bolj željni dobiti dela in zaslužka, kakor pa ua veselje nekaterih brezvernikov, Ia5ni razsajati zoper nedolžnega jezuita. Sicer pa mislimo, da je mestni zaatop tukaj slabo skrbel za javno 5ast Maribora. Kajti drugod: v Gradcu, na Dunaju . . . so letos jezuiti pvidigali, pa ni nastala nobena revolucija. Le Maribor bi bil po izpovedanju mestnega zastopa puntarske druhali poln? Sicer pa pustimo nadalejšno razpiavljanje nevkretnegadogodka ; meatni zastop je svoje dosegnil — in dostojn sklep svetega leta v Mariboru zabranil! Tako jest! Jetnik v Ostrovem nadakof in zdaj kardinal grof Ledobovski bodo 3. februarja prestali avojo dveletno ječo, kamor so jih kruti Prusi zaprli, ker niso hoteli jim bolje pokorni biti, kakor Bogu. Ravno je francoski pisana knjiga, !ki na sramoto pruski pravi5no6ti pripoveduje svetu grofa Ledohovskega slavno življenje in grozno mu5enje, ki ga imajo v tej je5i trpeti. Kakor z največjim in najzlobnišim hudodelnikom, tako ravnajo Prusi ž njimi: vteknoli sa jih v luknjo št. 25. ter pridjali na vsakej strani za sosede navadne budobneže, tate, goljufe, 5rez 2 niesca niso smeli sv. meše služiti, postiljati in izmetati so si morali sami in le zavoljo bolebnosti so jim dovolili, da brano od Ostrovskega prošta dobivajo. Že iz začetka jih je redko kedaj smel kdo obiskati, zdaj pa celo nibče ve5. Tinta in papir se skoro vsakemu budodelniku puati, da si kaj zapiše, kardinalu pa ne, in celo olovko (bleištift) so jim odvzeli. — Vse to trpljeuje pa pvenašajo kardinal z največjo udanostjo v božjo voljo, ce^ da s svojo molitvijo in trpljenjein vec svojej škofiji koristijo, kakor z največjim drugim delom ali trudom.