65 Etnolog 26 (2016) NEM[KI PRISELJENCI V MARIBORU Materialne sledi bivanja in ustvarjanja Maja Godina Golija IZVLE^EK Maribor je imel stoletja dvojezi~en zna~aj, pomen nem{ke skupnosti v mestu izpri~ujejo {tetja prebivalstva in drugi, tudi materialni preostanki. Poleg nekaterih starih mariborskih nem{kih dru`in, ki so v mestu `ivele `e ve~ generacij, so se konec 19. in v za~etku 20. stoletja v mesto naseljevali {tevilni nem{ko govore~i priseljenci, ki so podobo Maribora zaznamovali z mnogimi kulturnimi prvinami. Avtorica v razpravi obravnava materialne sledi njihovega bivanja – predvsem v stavbarstvu in mestni arhitekturi, prehrani in obla~ilni kulturi. Klju~ne besede: materialna kultura, konec 19. in za~etek 20. stoletja, mariborski Nemci, dedi{~ina ABSTRACT For centuries Maribor had a marked bilingual character. Population censuses as well as material remains manifest the significance of the German community in the town. Besides a few old German families of Maribor that had lived in the town for some generations, numerous German speaking immigrants moved to Maribor at the end of the 19th and at the beginning of the 20th century and shaped the image of the town with multiple cultural features. In the article, the author examines the material remains of their habitation by focusing on buildings and urban architecture, and on food and clothing culture. Keywords: material culture, the end of 19th and the beginning of 20th century, Maribor German population, heritage Uvod Terensko raziskovanje mesta Maribor v zadnjem desetletju pa tudi gmotni, arhivski in ~asopisni viri o kulturi in `ivljenju njegovih prebivalcev do druge svetovne vojne, so me soo~ili s pomenom mariborske nem{ko govore~e skupnosti za mesto. Ta je `ivela v Mariboru v ve~jem {tevilu do konca druge svetovne vojne in je bila odlo~ilna pri njegovem gospodarskem ter kulturnem razvoju. @ivljenju in kulturni podobi mariborskih Nemcev sem se v preteklosti posvetila 66 Maja Godina Golija v nekaterih projektih1 in znanstvenih besedilih (Godina Golija 2002; Godina Golija 2004). V pri~ujo~em ~lanku se bom osredoto~ila na materialno kulturo nem{kega prebivalstva v Mariboru, predvsem na tiste gmotne preostanke, ki so zaznamovali `ivljenje v mestu tudi desetletja po njihovi izselitvi oz. prenehanju bivanja; nekateri od njih zaznamujejo `ivljenje Maribor~anov {e danes. Pri tem sem uporabila podatke pridobljene iz narativnih intervjujev, ~asopisnih in slikovnih virov. Narativni intervjuji so bili izvedeni za raziskavo dru`abnega `ivljenja v Mariboru in kulture prehranjevanja mestnega prebivalstva,2 a so mnogi pripovedovalci spregovorili tudi o mariborskih Nemcih, {e posebej o njihovem dru`abnem in dru{tvenem `ivljenju ter o odnosih med nem{ko in slovensko govore~im prebivalstvom Maribora. To so najve~krat zelo kratki deli intervjujev, v~asih le pripombe, ki osvetljujejo sobivanje dveh najve~jih nacionalnih skupin prebivalstva v mestu, ne nana{ajo pa se samo na nem{ke priseljence v Mariboru. Ker se pri~ujo~e besedilo v veliki meri ukvarja s priseljevanjem in ustvarjalnostjo mariborskih Nemcev pred prvo svetovno vojno, so imeli za raziskavo poseben pomen arhivski viri, ki jih hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru. Med njimi naj omenim gradivo Mestne ob~ine Maribor od leta 1900 do 1940, dru`inske arhive mariborskih nem{kih dru`in, fond dru{tev Schlaraffia, Museumverein, Rapid in Frohsinn, drobne tiske in razglednice. Za raziskavo je bil pomemben tudi ~asnik Marburger Zeitung, ki je pod tem imenom v mestu za~el izhajati leta 1866. Bil je najbolj bran ~asopis v Mariboru in je imel ne le nem{ke, ampak tudi slovenske bralce. @e sam po sebi je pomemben pri~evalec bivanja in ustvarjanja Nemcev v Mariboru, {e bolj pa o tem pri~a njegova raznovrstna vsebina. Pri svojem delu ozna~ujem s pojmom mariborski Nemci vse nem{ko govore~e prebivalce mesta Maribor, ne glede na njihov krajevni izvor.3 Mariborski Nemci so izvirali ve~inoma iz avstrijskih de`el, Tirolske, Sudetov ali Moravske, pri {tetju prebivalstva pa so se opredelili kot Nemci. Prebivalstva v Avstro-Ogrski namre~ niso popisovali po narodnosti, ampak po ob~evalnem jeziku. Tako je bilo leta 1900 s slovenskim ob~evalnim jezikom v Mariboru prijavljenih le 17,34 odstotka prebivalcev, leta 1910 pa se je {tevilo prijavljenih s slovenskim pogovornim jezikom {e zmanj{alo na 13,64 odstotka (Melik 1957: 405). Na osnovi dosedanjega raziskovalnega dela v Mariboru pa jih delim na: stare nem{ke dru`ine, ki so v mestu `ivele ve~ generacij, nem{ke priseljence, ki so v mestu bivali nekaj let ali desetletij, in nem{ko govore~e mariborske Jude. 1 Pri tem mislim predvsem na pobudo in prvi koncept razstave o mariborskih Nemcih, ki sta bila nato nadgrajena in realizirana leta 2012 pod vodstvom dr. Jerneje Ferle`. Razstava z naslovom Nemci in Maribor: stoletje preobratov: 1846–1946 je bila pripravljena v okviru prireditev Maribor – Evropska prestolnica kulture 2012. Sama sem pri razstavi sodelovala s {estimi tematskimi sklopi. 2 To raziskovanje je v Mariboru potekalo v letih 1985, 1986, 1994, 1995, 2008, 2011 in 2012. 3 O tem primerjaj tudi druga znanstvena besedila, npr. Cvirn Janez, Trdnjavski trikotnik …,1997, ali ^u~ek et al., Nemci in Maribor …, 2012. 67 Nem{ki priseljenci v Mariboru Nekaj zgodovinskih in demografskih podatkov o mariborskih Nemcih Mesto Maribor je imelo ve~ stoletij dvojezi~ni zna~aj. Do konca prve svetovne vojne je na zunaj kazalo podobo avstrijskega provincialnega mesteca, v katerem so prevladovali nem{ko govore~i prebivalci, v njegovi okolici pa so `iveli Slovenci. Nem{ki ob~evalni jezik prebivalcev o`jega mesta je lo~il me{~ane od slovensko govore~ega kmetstva, ki je prihajalo v Maribor po opravkih ali se je v mestu zaposlovalo v nekaterih poklicih (Melik 1957: 405; Ferle` 2002: 93). Nem{~ina je bila v tej dobi nekak{en zunanji simbol me{~anstva, podobno kot navezanost na nem{ki kulturni prostor in nem{ke umetni{ke ustvarjalce. Sredi 19. stoletja, v obdobju gradnje Ju`ne `eleznice do Maribora, je za~el v mesto v ve~ji meri prodirati nem{ki kapital, zlasti s Tirolske, Gornje Avstrije, Moravske in Koro{ke, pa tudi s severne Italije (Leskovec 1991: 316). V tem obdobju je Maribor dobil ve~ javnih ustanov, v mesto so se priselili ljudje iz razli~nih delov Avstrije, ki so delali kot uradniki ali uslu`benci Ju`ne `eleznice. Pove~ini so bili Nemci, ki so s seboj pripeljali tudi dru`inske ~lane, kar je pove~alo {tevilo nem{kega prebivalstva v mestu. Nem{ko govore~i podjetniki so v mesto vabili tudi nem{ki strokovni kader, ki je vplival na utrjevanje nem{tva na tem obmo~ju (Curk 2002: 77). Dejansko so ti priseljenci tvorili nem{ke otoke znotraj slovenskega ozemlja in niso bili avtohtoni nem{ki naseljenci. Hkrati so se zaradi razvoja industrije in s tem povezanega naglega razvoja mesta vanj za~ele priseljevati tudi velike mno`ice Slovencev iz agrarnega zaledja, ki so se zaposlovale v nastajajo~i industriji, obrtnih delavnicah, pa tudi kot dekle in hlapci pri bogatih me{~anih, vendar so se hitro priu~ile mariborske pogovorne nem{~ine. Pripadniki nem{ke narodne skupnosti so v Mariboru vodili nekatera zelo pomembna podjetja: obrate mlinske industrije (npr. Carl Scherbaum in Ludwig Franz), usnjarne (Anton Badl), gradbene firme (Rudolf Kiffmann, Max Czeike in Ubald Nassimbeni), opekarne (Franz Derwuschek), vinsko trgovino in pivovarne (Tscheligi in Badl), pa javna mestna podjetja in Delavnice Ju`nih `eleznic. Bili so lastniki ve~ine trgovin in stanovanjskih stavb v mestu. Zaradi dobre `elezni{ke povezave, ki je mesto povezala z vsemi ve~jimi mesti v monarhiji, Ju`ni `eleznici med Dunajem, Mariborom in Trstom se je namre~ leta 1863 pridru`ila {e koro{ka proga, ki je Maribor povezala tudi s Celovcem, ugodnih cen zemlji{~ in premi~nin, cenene energije in delovne sile so nem{ki tovarnarji priseljevali svoje obrate v mesto `e konec 19. stoletja. Kot zna~ilni primer priseljenega tovarnarja omenimo Ludwiga Franza, ki se je v mesto preselil v osemdesetih letih 19. stoletja iz avstrijske Lipnice. Vzrokov za njegovo priselitev v Maribor ne poznamo, verjetno so bili zgolj ekonomski. Leta 1883 je v mestnem predelu Melje po bankrotu kupil propadli mlin Styria, ga posodobil in zgradil {e tovarno testenin. V mestu si je kot priseljenec ustvaril veliko posest, nanj spominjajo mogo~ne stavbe v centru mesta, npr. stavba Velike kavarne na Glavnem trgu in poslovno-stanovanjska hi{a na za~etku Po{tne ulice ter Franzova vila v Melju, kjer je bival z dru`ino (Godina Golija 2012: 93). 68 Maja Godina Golija Poleg gospodarstva se je krepila tudi nem{ka nacionalna politika v mestnem svetu, zlasti v zadnjih treh desetletjih 19. stoletja. Mo~no prevlado na gospodarskem in dru`benem podro~ju v mestu so potrjevala tudi nekatera dejanja na simbolni ravni, npr. poimenovanje ulic po znanih nem{kih osebnostih in postavljanje spomenikov pomembnim nem{kim osebnostim. Mestna oblast je z razli~nimi ukrepi omejevala tudi uporabo sloven{~ine v javnosti, npr. z uvedbo obvezne nem{~ine za slovenske dijake na mariborskih srednjih {olah ali s prepovedjo izveskov in tabel na ulicah in trgovinah v slovenskem jeziku (^u~ek et al. 2012: 47). Iz navedenega izhaja, da so v mestu v 19. stoletju in na za~etku 20. stoletja gospodarsko in politi~no prevladovali Nemci. To potrjujejo tudi nekateri drugi podatki. Ve~ina stanovskih organizacij v mestu, npr. trgovski gremij, zadruge, bolni{ke blagajne in veliki industrijski obrati so bili pred prvo svetovno vojno v Mariboru docela nem{ki. Vsoto vseh zbranih direktnih davkov je takrat sestavljalo kar 90 odstotkov dajatev Nemcev in le 10 odstotkov dajatev Slovencev. Nem{ko prevlado izpri~ujejo tudi podatki o {tevilu podjetnikov v mestu. Nem{kih je bilo 304, slovenskih pa le 48. Med obrtniki je bilo kar 670 Nemcev in le 172 Slovencev (Hartman 1983: 235). Nem{ki zna~aj mesta se je kazal tudi v kulturnem in prosvetnem `ivljenju. Sredi 19. stoletja se prebivalstvo v mestu {e ni grupiralo v lo~eno nem{ko in slovensko skupino prebivalcev, bolj kot nacionalna pripadnost je bila pomembna regionalna. Ve~ina Maribor~anov se je ~utila predvsem [tajerce, poleg tega pa so bili {e zavedni me{~ani Maribora in lokalpatrioti. Ve~ja nacionalna diferenciacija se je za~ela {ele z mar~no revolucijo leta 1848 (^u~ek et al. 2012: 33). [e bolj pa konec 19. in v za~etku 20. stoletja, ko so potekali mo~ni procesi ponem~evanja, ker je bur`oazija vzdr`evala samo nem{ke {ole in priseljence odvra~ala od slovenskega kulturnega, prosvetnega in politi~nega delovanja. V tem obdobju ni bilo v Mariboru niti ene ljudske {ole s slovenskim u~nim jezikom, le ni`ji razredi gimnazije so imeli vzporednice z delnim slovenskim u~nim jezikom (Hartman 1983: 235). Mariborski nem{ki priseljenci so bili z mnogimi dru`inskimi, prijateljskimi in poslovnimi vezmi tesno povezani z drugimi deli avstro-ogrske monarhije, predvsem s Tirolsko, [tajersko in gornjo Avstrijo, o ~emer pri~a tudi bogati arhivski material o mariborskih nem{kih dru`inah.4 K utrjevanju teh povezav, predvsem znotraj [tajerske, je gotovo pripomogla tudi tedanja lokalna politika. Ideologija {tajercijanstva je poudarjala pomen povezave slovenskega kmetstva z nem{kim me{~anstvom in pomen {tajerske de`elne zavesti. Mariborski Nemci so imeli z Dunajem manj {tevil~ne kontakte, mo~nej{e povezave so imeli z avstrijskim Gradcem, ki je vplival na njihov na~in `ivljenja in materialno kulturo. Po prvi svetovni vojni nem{ki kapital in mo~en gospodarski vpliv Nemcev v Mariboru ni izginil, a ni imel ve~ opore v politi~ni oblasti. Leta 1921 je bilo od vsega mariborskega prebivalstva prijavljenih le 21 odstotkov Nemcev, Slovencev je bilo 68 odstotkov, drugo pa so bili Srbi, Hrvati, ^ehi, Slovaki in drugi (Melik 1957: 406). Ker sta Podravje in Maribor po letu 1918 spadala h Kraljevini Srbov, 4 V letih 2014 in 2015 sem se posvetila predvsem prou~evanju arhivskega gradiva o mariborskih nem{kih dru`inah Badl, Schmiederer in Brunner, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor. 69 Nem{ki priseljenci v Mariboru Hrvatov in Slovencev, so se nekateri mariborski Nemci iz mesta prostovoljno izselili. Po nekaterih podatkih se je do srede tridesetih let 20. stoletja izpisalo iz dr`avljanske knjige kar 9121 mariborskih Nemcev (@nidari~ 1983: 222). Materialne sledi bivanja Nemcev v Mariboru Izgradnja Ju`ne `eleznice in bolj{a prometna povezava Maribora z drugimi mesti v monarhiji ni vplivala le na ve~je priseljevanje nem{ko govore~ega prebivalstva, ampak tudi na hiter gradbeni razvoj mesta in njegovo ve~anje. Zlasti se je razvijal predel v bli`ini mariborskega kolodvora, tako imenovano Gra{ko predmestje. V njegovi neposredni bli`ini so nastale konec 19. stoletja zna~ilne ve~stanovanjske, najve~krat dvo- ali trinadstropne najemni{ke hi{e. Trgovsko in poslovno sredi{~e se je iz nekdanje Koro{ke ceste preselilo ob dana{njo Partizansko cesto. Proti kolodvoru so se pomikali novi trgovski, gostinski in obrtni lokali, tu je potekala tudi vsakodnevna promenada. Severno od dana{nje Partizanske ceste, v dana{njem Tom{i~evem drevoredu in pod Kalvarijo, so zrasle razko{ne vile, v katerih so stanovali premo`ni mariborski Nemci. Mnogi med njimi so bili lastniki ve~ nepremi~nin v mestu, ki so jih oddajali razli~nim strankam, drugi so gradili v najelitnej{ih mestnih ~etrtih vile, ki so jih nato prodajali razli~nim kupcem. Med takimi nem{kimi poslovne`i je potrebno omeniti lastnika usnjarn in veletrgovca z vinom Antona Badla, ki je pod Kalvarijo zgradil ve~ dru`inskih vil in jih prodajal premo`nim Maribor~anom. Eno izmed njih si je uredil tudi za lastno bivanje z dru`ino. Ta udobna me{~anska bivali{~a so obsegala prostorno ve`o, kuhinjo, jedilnico, salon z verando ali teraso, dve ali tri spalnice, strani{~e in kopalnico ter eno ali dve sobi za slu`in~ad (Ferle` 2009: 153). Nekoliko bolj proti jugu v mestnem sredi{~u, ob dana{nji Partizanski, Mladinski, Maistrovi, Kocljevi, Krekovi, Gregor~i~evi, Tyr{evi in Razlagovi ulici pa so premo`ni Nemci gradili ve~je najemni{ke stanovanjske hi{e, kjer so stanovali predvsem uradniki s svojimi dru`inami (Curk 1966: 84). Nem{ki tehni~ni strokovni kader z dru`inami je stanoval v @elezni~arski koloniji na Studencih, ki je bila zgrajena po vzoru nem{kih kolonij v Porurju. Leta 1863 je v tem predmestju nastala »Stara kolonija«, sestavljena iz desetih hi{ z osemin{tiridesetimi stanovanji, od leta 1868 do 1869 pa {e »Nova kolonija« z osemindvajsetimi hi{ami, ki imajo 254 stanovanj. V @elezni~arski koloniji so bila za tedanje razmere velika delavska stanovanja, sestavljena so bila iz dveh sob, kuhinje, kleti in precej velikega vrta z gospodarskim poslopjem (Godina 1992: 42). V sedemdesetih letih 19. stoletja je bil v koloniji urejen otro{ki azil, magazin – konzum z `ivljenjskimi potreb{~inami, leta 1873 pa je bila zgrajena tudi {ola za delavske otroke.5 V zadnjih desetletjih 19. stoletja so za razli~ne tuje strokovnjake, ki so se priselili v mesto, postavljeni tudi ̀ elezni~arski bloki v Melju in manj{e hi{e na Taboru in v drugih mariborskih predmestjih. Ve~ina prebivalcev Maribora je ob koncu 19. stoletja `ivela v manj{ih najetih stanovanjih. Najve~krat so bila sestavljena iz ene do dveh sob in kuhinje, v~asih le 5 Marburger Zeitung 65, 1925, {t. 103, str. 5. 70 Maja Godina Golija iz tako imenovane sobe s {tedilnikom. Bolj premo`ni me{~ani, ki so bili ve~inoma Nemci, pa so stanovali v ve~jih stanovanjih, navadno nad pritli~nim lokalom, ki so obsegala {tiri do pet sob, kuhinjo in shrambo. Najbogatej{i sloj Maribor~anov pa je `ivel v lastnih hi{ah – vilah, ki so nastajale v severovzhodnem delu mesta. V starem mestnem jedru so bili prostori v vseh hi{ah podobno razporejeni: v pritli~nem delu so bili navadno lokali, v nadstropju pa so bili stanovanjski prostori. Okna spalnic, otro{kih in dnevnih sob so gledala na uli~no stran, ki je veljala za najbolj{o lego, okna kuhinj, kabinetov, poznej{ih kopalnic in prostorov za slu`in~ad pa so bila obrnjena na dvori{~no stran in so imela manj ugledno lego (Ferle` 1999: 85). Podobno kot na drugih podro~jih materialne kulture so tudi v stavbarstvu in stanovanjski kulturi mariborski me{~ani sledili zgledom metropol. Deloma zato, ker so se v Maribor priselili in tu delovali nekateri arhitekti, stavbeniki in drugi strokovnjaki, ki so pred tem delali v drugih mestih monarhije in so tedanje prevladujo~e gradbene in stilne sloge prenesli tudi v Maribor. Med slogi, ki so se na prelomu 19. v 20. stoletje najbolj uveljavili v mestu, je potrebno omeniti secesijo (Jugendstil), katere najodli~nej{i mariborski predstavnik je bil arhitekt Fritz Friedriger (^u~ek et al. 2012: 199). Vila Transsylvania na dana{nji Mladinski ulici, delo in domovanje arhitekta Fritza Friedrigerja (foto: Maja Godina Golija, 2016) Arhitekt Fritz Friedriger je bil po rodu transilvanski Nemec, ki se je v mesto priselil leta 1897 in tu deloval do leta 1920. Bil je prvi akademsko {olani arhitekt, ki je deloval v Mariboru. Iz{olal se je na Dunaju pri slovitem Teophilu von Hansnu, ki je na~rtoval in uredil dunajski Ringstraße in avstrijski parlament (Pirkovi~ 1999: 71 Nem{ki priseljenci v Mariboru 5). V ~asu mariborskega delovanja je Friedriger sodeloval s tukaj{njimi nem{kimi gradbeniki, predvsem z Rudolfom Kiffmannom. V Mariboru je na~rtoval in gradil stanovanjske hi{e in vile, pa tudi banke, trgovske hi{e, {ole in podobne stavbe, ki {e danes pomembno zaznamujejo mariborski javni prostor. Leta 1906 je postal ~lan mestnega sveta, sodeloval je pri pripravi novega gradbenega reda mesta Maribor in izdelavi regulacijskega na~rta (^u~ek et al. 2012: 201). Med njegovimi najbolj znanimi stvaritvami, ki mo~no zaznamujejo mestni prostor, je vila Transsylvania na dana{nji Mladinski ulici, ki jo je na~rtoval za bivanje svoje dru`ine in v kateri je `ivel do izselitve iz Maribora v Gradec leta 1920. Ta izjemen arhitekturni spomenik, materialna sled njegovega plodnega ustvarjanja v mestu, danes `al propada. Poleg Friedrigerja so premo`ni mariborski Nemci za gradnjo svojih nepremi~nin v mestu anga`irali tudi arhitekte iz drugih avstrijskih mest, ki so v Mariboru na~rtovali tedaj priljubljeno arhitekturo, ki je bila moderna tudi v ve~jih mestih monarhije, predvsem na Dunaju. Tako raziskovalci ugotavljajo, da so tedanji mariborski me{~ani zelo sledili modi, ne le na podro~ju obla~ilne kulture, ampak tudi na podro~ju stanovanjske opreme in arhitekturnih slogov (Pirkovi~ 1999: 6). Hi{na oprema oz. stanovanjska kultura Maribor~anov na prelomu 19. v 20. stoletje je bila odvisna predvsem od gmotnega polo`aja posameznika. Pri tem je mariborsko me{~anstvo sku{alo slediti novostim, ki so se pojavile v evropskih metropolah, o tem so jih v ~asopisnih oglasih sproti obve{~ali tudi mariborski trgovci in mizarji. Tako je na primer trgovec Johan Lacher, ki je imel trgovino v samem sredi{~u mesta, v Tegetthoffstrasse ogla{eval, da se lahko pri njem naro~i pohi{tvo za jedilnice, spalnice, salone in kopalnice priznanih proizvajalcev,6 pohi{tvo in stanovanjsko opremo, npr. lito`elezne {tedilnike, pa so lahko Maribor~ani naro~ili tudi direktno pri proizvajalcih.7 Kljub temu konec 19. stoletja ve~ina me{~anov, tudi iz bolj premo`nih nem{kih dru`in, v stanovanju {e ni imela teko~e vode, kopalnic in izplakovalnih strani{~, so pa bili ti me{~ani med prvimi, ki so v 20. stoletju te novosti uvajali. Pohi{tvo in hi{no opremo so mariborski Nemci kupovali v ve~jih mestih v Avstriji, predvsem v Gradcu in na Dunaju, ali pa so pri mariborskih trgovcih po katalogih naro~ali pohi{tvo priznanih proizvajalcev, v~asih pa so bili pohi{tveni kosi izdelani po na~rtih iz ve~jih mest tudi pri doma~ih mizarjih. Podobno kot v drugih mestih monarhije sta bila priljubljena predvsem pohi{tvena sloga staronem{ki stil (Altdeutscher Stil) in secesija (Jugendstil). V stanovanjih premo`nih Maribor~anov so bili osrednji stanovanjski prostori bogato opremljene obednice in saloni, pogosto s klavirjem in fotelji. To so bili izrazito reprezentativni prostori, kjer se je tedaj dru`ilo mariborsko nem{ko me{~anstvo. Saloni so bili opremljeni z najbolj{imi kosi pohi{tva: z zofami, s fotelji, skrbno izdelanimi mizicami in stojali za ro`e, z velikimi ogledali ter bogatimi komodami z razli~nimi dragocenostmi in spominskimi predmeti (Ferle` 2009: 223). Sede`ne garniture, divane in kav~e so za~eli uvajati v me{~anska stanovanja zlasti po prvi 6 Marburger Zeitung 13, 1874, {t. 20, str. 4. 7 Marburger Zeitung 49, 1910, {t. 4, str. 10. 72 Maja Godina Golija svetovni vojni, pred tem so bile bolj priljubljene jedilne mize z udobnimi stoli, posameznimi naslanja~i in zofe. Mariborski Nemci so, podobno kot drugje `ive~e me{~anstvo tiste dobe, stanovanja krasili z lepo izdelanim pohi{tvom, porcelanom, kristalnim steklom in srebrnino, najve~krat iz avstrijskih in nem{kih mest. Na stenah so visele oljne slike in ogledala v bogato izrezljanih okvirjih, parketna tla so pokrivale perzijske preproge, okna in vrata pa bogati zastori. Notranja oprema mariborskih javnih lokalov konec 19. in na za~etku 20. stoletja, npr. gostiln in dru{tvenih prostorov, se je zgledovala po opremi podobnih prostorov v ve~jih krajih monarhije. Pri opremi javnih prostorov je prevladovalo obujanje nekaterih tradicionalnih histori~nih slogov, npr. staronem{kega stila, ali oprema tako imenovanih kme~kih izb (Bauernstube). V tem slogu je bila opremljena npr. mariborska kavarna Käffer na Slom{kovem trgu, ki je slovela kot izrazito velikonem{ko usmerjen lokal. Tudi njena notranja oprema je izra`ala to usmerjenost. Lokal so krasile slike cesarja Franca Jo`efa in nadvojvode Franca Ferdinanda, pohi{tvo je bilo masivno in izdelano v slogu nem{kih kme~kih izb iz alpskega prostora, stene pa so krasile poslikave iz hrastovih vejic in nem{kih verzov, ki so simbolizirali nem{tvo. Tudi dru{tveni lokal mariborskega nem{kega dru{tva Schlaraffia ka`e mo~no navezanost na nem{ki kulturni prostor in tamkaj{nje modne stile. Opremljen je bil s pohi{tvom v tedaj priljubljenem staronem{kem stilu, okra{en s {tevilnimi prapori, oro`jem in sulicami. Notranja oprema tega prostora je opona{ala opremo nem{kih srednjeve{kih gradov, saj so prostor ~lani Schlaraffie imenovali kar »Drauburg«. Stene so krasile podobe pomebnih nem{kih osebnosti iz kulturnega in politi~nega `ivljenja, na podstavkih pa sta stala kipa Goetheja in Schillerja (Godina 1986: 65). [e mo~nej{o navezanost na nem{ki kulturni prostor, predvsem na modno ponudbo Dunaja in Gradca, lahko zasledimo konec 19. in v za~etku 20. stoletja na podro~ju obla~ilne kulture. ^e je obla~ilna kultura kme~kega prebivalstva v okolici mesta, ki je bilo slovensko, sredi 19. stoletja v besedilih tedanjih izobra`encev ve~krat opisana kot narodna oz. slovensko nacionalna, pa je obleka me{~anov sledila modnim zapovedim iz metropol, predvsem z Dunaja. V besedilih tedanjih piscev je pogosto me{~anska obleka ozna~ena kot nem{ka obleka, ki je sledila trenutni modi in se je {irila, tudi v Maribor, predvsem s pari{kimi in dunjskimi modnimi listi oz. modnimi grafikami (Ba{ 1992: 445). Do devetdesetih let 19. stoletja se je kme~ka obleka v okolici Maribora `e mo~no spremenila, pogosto je bila narejena iz kupljenega blaga, v kroju, predvsem pri prazni~nih in poro~nih obla~ilih, pa je sledila trenutim modnim zapovedim. Nemci na slovenskem [tajerskem, ki so `iveli v mestih in trgih, so s svojo obleko sledili videzu me{~anov in modi ve~jih mest. Tudi mariborski Nemci so svoja obla~ila usklajevali s trenutnimi modnimi zapovedmi z Dunaja in celo iz Pariza, tem so s pomo~jo ~asopisov sledili tudi tukaj{nji kroja~i in {ivilje. Z Dunaja, pa tudi iz Pariza, so v Maribor prispeli nekateri modni dodatki, bolj{e blago in modni listi.8 Posamezni – najbolj premo`ni Maribor~ani in Maribor~anke pa so nakupovali dolo~ene obla~ilne kose, npr. klobuke, tudi v ve~jih mestih, npr. v Gradcu in na Dunaju. 8 Na Gosposki ulici je bila priljubljena trgovina z modnimi obla~ilnimi kosi in dodatki, imenovana »Le petit Paris«, v kateri so se lahko seznanili z najnovej{imi pari{kimi modnimi trendi. 73 Nem{ki priseljenci v Mariboru ^asopis Marburger Zeitung je desetletja seznanjal Maribor~ane s ponudbo gra{kih in dunajskih trgovin z obla~ili. Nekatere trgovine so imele v mestu tudi svoje zastopnike, Maribor~ani pa so lahko obla~ila priznanih proizvajalcev naro~ali tudi po katalogih pri nekaterih mariborskih trgovcih. Tako je npr. Karl Petauer ogla{eval, da lahko v njegovi trgovini kupijo mo{ke, `enske in otro{ke klobuke po najnovej{i dunajski in pari{ki »fazoni«,9 mariborski trgovec J. Kokoschinegg pa, da lahko kupci naro~ijo mnogo modelov `enskega in mo{kega perila ter srajc po katalogu.10 Na podoben na~in so lahko Maribor~ani v Gradcu in na Dunaju naro~ili in kupili tudi pustne kostume. De~ek iz mariborske nem{ke dru`ine Badl v {tajerski no{i, za~etek 20. stoletja (Pokrajinski arhiv Maribor) Mariborski Nemci so kot svojo narodno no{o oz. zna~ilno nem{ko no{o konec 19. stoletja nosili predvsem tako imenovano {tajersko no{o, ki je postajala vedno bolj priljubljena tudi zaradi poudarjanja regionalne pripadnosti oz. politi~ne krepitve {tajerizma. [tajerska no{a se je izoblikovala pod vplivom obla~ilnega videza nadvojvode Janeza (1782–1859), ki je rad nosil obleke krojene po videzu lovskih oblek {tajerskih kmetov. To njegovo obleko so za~eli posnemati tudi drugi pripadniki nem{ko govore~ega plemstva in me{~anstva znotraj monarhije. Kot je ugotovila nem{ka etnologinja in raziskovalka obla~ilne kulture Ingeborg Weber- Kellermann, sta postali konec 19. stoletja {tajerska mo{ka no{a z irhastimi hla~ami in z volnenimi dokolenkami ter ̀ enska zna~ilna obleka dirndl (Dirndlkleid) simbol nem{tva. Imeli so jo za primerno tako za salonsko dru`enje, obiske in razli~ne druge prilo`nosti (Weber-Kellermann 1970: 182). 9 Marburger Zeitung 20, 1874, {t. 26, str. 4. 10 Marburger Zeitung 49, 1910, {t. 97, str. 9. 74 Maja Godina Golija Analiza slikovnega gradiva iz Maribora s konca 19. in za~etka 20. stoletja to potrjuje. ^eprav so mariborski me{~ani, tudi mariborski Nemci, najve~krat fotografirani v oblekah, ki so v kroju, barvah in materialih sledile trenutnim modnim zapovedim, pa lahko najdemo tudi upodobitve, ki jih prikazujejo v {tajerski no{i. To so nosili predvsem ob prireditvah in sve~anostih nem{kih dru{tev, npr. ob otvoritvi mariborske ko~e (Marburgerhütte) nem{kega planinskega dru{tva leta 1913, ali ob izletih v naravo in pri razli~nih oblikah pre`ivljanja prostega ~asa (Godina 1986: 64). [tajerska mo{ka no{a je med mariborsko nem{ko govore~o skupnostjo postala ponovno priljubljena predvsem v tridesetih letih 20. stoletja, ko so se v mestu za~ele krepiti nacionalsocialisti~ne ideje in delovanje nekaterih nacionalsocialisti~no usmerjenih posameznikov in dru{tev.11 Nasprotno pa lahko ugotovimo za {tajersko `ensko no{o oz. za obla~ilo dirndl, da ni bilo le obla~ilo nem{ko govore~ih posameznic v mestu, ampak se je zaradi svoje prakti~nosti (obla~ilo je omogo~alo dobro kombiniranje z drugimi obla~ilnimi kosi) kot tudi razmeroma ugodne cene raz{irilo tudi med slovenske prebivalke mesta, zlasti med tiste posameznice z manj{o kupno mo~jo, npr. delavke (Godina 1992: 84; @agar 1994: 90). Dirndli predstavljeni na modni reviji konfekcije in manufakture F. Mastek v Mariboru, trideseta leta 20. stoletja (zasebni arhiv avtorice) 11 Med terenskim delom v Mariboru v devetdesetih letih 20. stoletja mi je ve~ starej{ih informatorjev pripovedovalo, da so pred drugo svetovno vojno na promenadi napredni slovenski dijaki s ~rnilom po{kropili tako oble~enim mariborskim Nemcem in nem{kutarjem bele pletene dokolenke, ki so jih ti nosili k irhastim hla~am. 75 Nem{ki priseljenci v Mariboru Med materialnim in nematerialnim Priseljevanje nem{ko govore~ega prebivalstva v Maribor je vplivalo tudi na nekatera druga podro~ja ̀ ivljenja in kulture Maribor~anov in jih spreminjalo. Med takimi, ki bolj sodijo tako v materialni kot nematerialni svet, omenimo prehrano, dru`abno `ivljenje in oblike pre`ivljanja prostega ~asa. Te kulturne sestavine so se konec 19. in v za~etku 20. stoletja spreminjale tudi zaradi ve~jega priseljevanja tujcev, predvsem Nemcev in ̂ ehov, in s tem povezane ve~je socialne in nacionalne pestrosti prebivalstva v Mariboru. Prehrana v 19. stoletju v slovenskih mestih, ne le na [tajerskem, je bila pod mo~nim vplivom dunajske kuhinje. ^e je v 17. in 18. stoletju {e izpri~an pomen italijanske in francoske kuhinje, pa se je v 19. stoletju in v za~etku 20. stoletja okrepil predvsem vpliv avstrijske kulinarike, zlasti dunajskega na~ina priprave jedi. K temu je zagotovo pripomogla raz{iritev tedaj zelo priljubljenih kuharskih knjig v nem{kem jeziku, npr. kuharske knjige Katharine Prato Die Süddeutsche Küche. Knjiga je prvi~ iz{la v Gradcu leta 1858, postala je ena izmed najbolj priljubljenih kuharskih knjig v nem{kem jeziku, zato je bila ve~krat ponatisnjena. Prodajali so jo v mariborskih knjigarnah, {tevilni izvodi so ohranjeni tudi po mariborskih gospodinjstvih. Knjiga predstavlja predvsem dunajsko in avstrijsko kuhinjo pa tudi nekatere zna~ilne jedi drugih v monarhiji `ive~ih narodov. Pomen za {iritev dunajske kuhinje so imeli tudi kuharski oz. gospodinjski te~aji, ki so sku{ali raz{iriti recepte tudi v manj{ih mestih in na pode`elju in prenesti prebivalstvu teh obmo~ij kuharsko znanje in kuharske tehnike, ki so bile znane v metropolah. Poseben pomen za {iritev dunajske kuhinje pa je imela tedanja ponudba hrane v mariborskih gostinskih lokalih, ki se je postopoma, kot je v svoji {tudiji pokazal nem{ki etnolog Günter Wiegelmann (Wiegelmann 2006: 141, 146), {irila iz gostinskih lokalov po domovih evropskih me{~anov in plemstva. Med take novosti, ki so se raz{irile iz dunajske kuhinje v mariborske domove, omenimo gola` in dunajske zrezke. Tudi ohranjene kuharske knjige, rokopisne zbirke receptov in jedilni listi gostinskih lokalov v Mariboru izpri~ujejo veliko priljubljenost tako imenovane dunajske kuhinje.12 Na osnovi analize tega gradiva lahko sklepamo, da so bile na mizah mariborskih me{~anov jedi, ki so bile zna~ilne za Dunaj~ane: goveja juha s fritati ali jetrnimi cmoki, kuhana govedina z jabol~nim ali smetanovim hrenom, panirani (dunajski) zrezek s krompirjevo solato, carski pra`enec – »{morn«, {arkelj z rozinami, jabol~ni zavitek – »{trudel«, mareli~ni cmoki, dobo{, sahar ali esterhazi torta. Te jedi so bile tudi najbolj pogosto na jedilnikih v tedanjih hotelskih restavracijah in bolj{ih gostilnah. Na jedilnih listih iz mariborskih restavracij z za~etka 20. stoletja lahko poleg njih preberemo {e ponudbo nekaterih drugih jedi iz avstrijske in ju`nonem{ke kuhinje, naj navedemo le nekatere: kopun, ocvrti pi{~anec, pra{ki zrezek, pe~enka s ~ebulo, gola`, »nokerli«, lin{ka torta, huzarski krapki in jane`evi upognjenci. 12 Primerjaj bogato gradivo, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, npr. jedilne liste za mariborska hotela Meran in Erzherzog Johann od leta 1900 do leta 1918. 76 Maja Godina Golija ^as jedilnih obrokov mariborskih me{~anskih dru`in je bil podoben kot v nem{kih delih monarhije. Prilagajal se je delovnemu ~asu in obveznostim o~eta, osebe, ki je bila v ve~ini me{~anskih dru`in edina zaposlena. Kot je zapisal avstrijski zgodovinar Roman Sandgruber, se je po revoluciji leta 1848 v monarhiji mo~neje uveljavil manj gibljivi dnevni ritem jedilnih obrokov, kar je bilo povezano s stro`jimi dolo~ili delovnega ~asa (Sandgruber 1988: 468). Dnevni ritem jedilnih obrokov v monarhiji `ive~ega me{~anstva se je skupaj z delovnim ~asom v uradih, trgovinah, pisarnah in bankah ohranil nespremenjen dolga desetletja. Ta konzervativnej{i model jedilnih obrokov, z ohranitvijo kosila kot glavnega jedilnega obroka, je bil uveljavljen tudi v za~etku 20. stoletja v Mariboru in se je v ve~ini mariborskih dru`in ohranil {e danes. Prehrana, ki se je konec 19. in v za~etku 20. stoletja spreminjala predvsem zaradi izbolj{ane povezave mesta s {ir{im nem{kim kulturnim prostorom, priseljevanja tujcev v mesto in bolj{e preskrbe mestnega prebivalstva z `ivili, pa tudi zaradi izbolj{anja kuharskega znanja, je bila pomembna sestavina dru`abnega `ivljenja in predstavitve me{~anskih dru`in v javnosti. U`ivanje jedi je bilo vklju~eno v skoraj vse oblike me{~anskega dru`enja, npr. v popoldanske ~ajanke, `urfikse in soareje (Godina Golija 1996: 132). Zato je bilo skupno u`ivanje hrane pomemben del dru`abnega `ivljenja mariborskih Nemcev, ki so se pogosto dru`ili ob u`ivanju izbranih jedi po me{~anskih domovih ali na svojih posestvih v bli`ini Maribora. Med najbolj reprezentativne oblike dru`enja na domu so sodile elitnej{e ve~erje bogatih nem{kih me{~anov, tako imenovane soareje. V~asih so bile povezane s hi{nimi zabavami s plesom, imenovanimi hausbali. Prirejali so jih zgolj iz dru`abnih vzrokov, nanje so vabili le o`ji krog prijateljev in poslovnih partnerjev. Te elitne ve~erje in hi{ne zabave so bile prilo`nost, da so se gospodinje izkazale s svojimi kulinari~nimi in drugimi gostiteljskimi spretnostmi. Na njih so postregli z izbrano hrano, predvsem z na razli~ne na~ine pripravljeno divja~ino, ribami ali perutnino, npr. s kopuni, ki so veljali za posebno specialiteto, in z razli~nimi sladicami, sladoledom ter `ganimi pija~ami. Ob koncih tedna je mariborska gospoda – predvsem nem{ki advokati, tovarnarji, veletrgovci, zdravniki in najvi{je voja{ke osebnosti, od{la na pode`elje, kjer je imela svoje pristave, imenovali so jih herenhaus. Tja so vabili prijatelje in sorodnike, v poletnih in jesenskih mesecih so tam pripravljali zabave, ki so se zavlekle pozno v no~. Gostje so se pripeljali s svojimi koleslji, manj z avtomobili, zato so bila obla~ila za te zabave bolj {portna, potekale pa so bolj spro{~eno kot tiste na domovih v mestu. V zimskem ~asu pa so bili, podobno kot v drugih nem{kih mestih, priljubljena oblika zabave plesi razli~nih strokovnih zdru`enj in dru{tev, npr. trgovskega gremija, ki je bil popolnoma nem{ki, ali nem{kega dru{tva Schlaraffia. V pustnem ~asu pa so Maribor~ani po vzoru nem{kih mest, npr. Mainza in Kölna, organizirali karneval, na katerem so imeli najodli~nej{i nem{ki me{~ani pomembne polo`aje in naloge (Godina Golija 2003). Volili so tudi princa karnevala, ki je bil praviloma eden izmed najimenitnej{ih nem{kih me{~anov Maribora, npr. Karl Scherbaum. Ob ve~erih pa 77 Nem{ki priseljenci v Mariboru so se mariborski Nemci, podobno kot v drugih mestih monarhije, zbirali v svojih priljubljenih gostinskih lokalih ob stalnih omizjih, imenovanih »{tamti{«. Sklepne misli Maribor, mesto na robu slovanskega sveta in slovenskega etni~nega ozemlja, je bil stoletja prostor priseljevanja evropskega prebivalstva, vendar ne le tega.13 Nekateri priseljenci, ki so se ustavili v mestu, so v njem bivali le kraj{i ~as, tako kot npr. Nikola Tesla, ki je po {tudiju v Gradcu stanoval v bli`ini mariborskega kolodvora in v tamkaj{nji gostilni pre`ivljal ~as z igranjem kart in biljarda za denar, ali literarni junak Jan~arjevega romana Severni sij, ki je nekega meglenega dne stopil z vlaka na mariborskem kolodvoru, se nastanil v znanem hotelu v Gosposki ulici, se seznanil in spoprijateljil z nekaterimi mariborskimi me{~anskimi dru`inami in mesta kar ni mogel zapustiti. Ali pa so v njem bivali nekaj let ali desetletij, kot ~e{ki fotograf nem{kega rodu Franz Erben, ki je ustvaril izjemen, {ele pred kratkim v tujini odkrit fotografski opus o Mariboru in njegovih ljudeh.14 Mnogi priseljenci so v mestu pre`iveli ve~ji del `ivljenja in tu `iveli vse do smrti, tako kot ruski emigrant Ivan Fedotovi~ Timo{enko (Ratej 2015: 54) ter drugi nem{ki, ruski, ~e{ki, srbski, hrva{ki in italijanski prebivalci Maribora, ~e na{tejemo le pripadnike najve~jih etni~nih skupnosti, ki so se v mesto priselile in v njem bivale v 19. in na za~etku 20. stoletja (Ferle` 2002: 111). Vsi pa so pustili v mestu sledi: izstopajo~e, vidne, navdihujo~e, take, ki nas bogatijo {e danes, ali manj{e, skrite, intimnej{e, ki jih poznajo in cenijo le redki. Med vidnej{e sledi bivanja v mestu, danes jih pojmujemo kot del na{e kulturne dedi{~ine in lokalne identitete, lahko uvr{~amo mnoge stvaritve nem{kih priseljencev v Mariboru, ki niso bili samo naj{tevil~nej{i priseljenci v mestu, ampak so imeli v njem zelo pomembno gospodarsko, dru`beno in kulturno vlogo. Sledi njihovega ustvarjanja in bivanja v mestu so del nematerialne oz. nesnovne dedi{~ine, kot npr. Wolfova Sonata za klavir v Es-duru, op. 1, za katero je dobil navdih med spomladanskimi sprehodi po Mestnem parku in v okolici Treh ribnikov ([pendal 2015: 93), ali so del gmotnega sveta, ki ga dojemamo kot nekaj vsakdanjega, nekaj na{ega, tudi danes, ne da bi vedeli za njegov izvor, `ivljenjsko pot in usodo (Köstlin 2005). Med take materialne preostanke lahko uvr{~amo urbanisti~no zasnovo mesta Maribor v za~etku 20. stoletja, ureditev ulic, parkov, trgov in drugih javnih prostorov, delo nem{kih gradbenikov in arhitektov, ki so v tem ~asu v mestu delovali, pa tudi posamezne arhitekturne objekte ali industrijske komplekse povezane z gospodarskim razvojem mesta, ki so danes pomemben del industrijske dedi{~ine, npr. @elezni~arska in Hutterejva kolonija, Rosnerjev in Hutterjev tovarni{ki kompleks v Melju ali Franzov mlin in vila, ~e na{tejem samo nekatere. 13 Ve~ informatorjev mi je v svojih pripovedih zelo `ivo opisalo manj{o skupino Kitajcev, ki se je v mesto priselila `e pred 2. svetovno vojno in se ukvarjala z izdelavo in prodajo papirnatih dekorativnih predmetov, npr. papirnatih ro`. Mnogi so omenjali tudi mo~no rusko skupnost, ki je `ivela pred drugo svetovno vojno v Mariboru. Prim. terenski zapiski avtorice, januar/september 1985. 14 Zahvaljujem se zbiratelju in galeristu Primo`u Premzlu za posredovanje informacij in ogled fotografij. 78 Maja Godina Golija Poleg tega so vplivi bivanja priseljencev v Mariboru vidni {e na mnogih drugih podro~jih `ivljenja, npr. v hrani in sestavi jedilnih obrokov, oblikah pre`ivljanja prostega ~asa, nakupovalnih navadah ali v cveto~em kavarni{kem `ivljenju v mestu. Potrjujejo, da je skupno ̀ ivljenje priseljencev s Slovenci zgodovinska stalnica, tako kot tudi prepletanje razli~nih jezikov, ver in kultur na na{em ozemlju, zato to ni le novej{i pojav, povezan s trenutnimi vojnimi ̀ ari{~i in velikimi ekonomskimi razlikami v svetu, ampak `e stoletja pomembna sestavina in gibalo na{ega bivanja, kulture in dedi{~ine. LITERATURA IN VIRI BA[, Angelos 1992 Posebnosti slovenske in nem{ke obleke na Slovenskem od za~etka 19. stoletja do druge svetovne vojne. Zgodovinski ~asopis 46, {t. 4, str. 445–449. CURK, Jo`e 1966 Maribor: urbanisti~no gradbeni zgodovinski oris 1. ̂ asopis za zgodovino in narodopisje 37, {t. 2, str. 63–95. 2002 O prebivalstvu Maribora med sredinama 18. in 19. stoletja. Studia Historica Slovenica 2, {t. 1, str. 43–78. CVIRN, Janez 1997 Trdnjavski trikotnik: politi~na orientacija Nemcev na Spodnjem [tajerskem (1861–1914). Maribor: Obzorja. ^U^EK, Filip �et al.� 2012 Nemci in Maribor: stoletje preobratov: 1846–1946. Maribor: Umetni{ki kabinet Primo` Premzl. FERLE@, Jerneja 1999 Dvori{~a kot sestavina na~ina `ivljenja Maribor~anov: magistrska naloga. Maribor: �J. Ferle`�. 2002 Prebivalstvo Maribora 1848–1991. Studia Historica Slovenica 2, {t. 1, str. 79–125. 2009 Stanovati v Mariboru: etnolo{ki oris. Maribor: Umetni{ki kabinet Primo` Premzl. GODINA, Maja 1986 Maribor 1919–1941: oris dru`abnega `ivljenja. Maribor: Dialogi. 1992 Iz mariborskih predmestij: o `ivljenju in kulturi mariborskih delavcev v letih od 1919 do 1941. Maribor: Obzorja. GODINA GOLIJA, Maja 1996 Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Maribor: Obzorja. 2002 Izbrana poglavja iz `ivljenja Maribor~anov od leta 1860–1941. Studia Historica Slovenica 2, {t. 1, str. 229–253. 2003 Pustovanja v Mariboru (1840–1940). V: J. Fikfak �et al.� (ur.), O pustu, maskah in maskiranju: razprave in gradiva. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. Str. 233–240. 2004 Muzejsko dru{tvo in ustanovitev mestnega muzeja v Mariboru. Studia Historica Slovenica 4, {t. 2–3, str. 405–419. 2012 Ludwig Franz – industrialec. V: J. Ferle` (ur.), Nemci in Maribor: stoletje preobratov: 1846–1946. Maribor: Umetni{ki kabinet Primo` Premzl. Str. 92–93. HARTMAN, Bruno 1983 Kulturni tokovi v Mariboru in njegovem zaledju med vojnama. ^asopis za zgodovino in narodopisje 54, {t. 1–2, str. 235. 2009 Maribor – dogajanja in osebnosti. Maribor: Litera. KÖSTLIN, Konrad 2005 Novi smisao stvari u muzeju. V: N. Rittig Beljak (ur.), Zavi~ajni muzej: osnovati ili spaliti. Zagreb: Zajednica Nijemaca u Hrvatskoj. Str. 8–15. LESKOVEC, Anto{a 1991 Gospodarstvo 1725–1848. V: J. Curk �et al.� (ur.), Maribor skozi stoletja. Maribor: Obzorja. Str. 313–326. MELIK, Anton 1957 Slovenija. 2: [tajerska s Prekmurjem in Me`i{ko dolino. Ljubljana: Slovenska matica. PIRKOVI^, Jelka 1999 Fritz Friedriger in Maribor (1894–1920). Maribor: Umetnostna galerija. 79 Nem{ki priseljenci v Mariboru PRATO, Katharina 1892 Die Süddeutsche Küche. Graz: Styria. RATEJ, Mateja 2015 Ivan Fedotovi~ Timo{enko: od vojaka Vranglove armade do karizmati~nega mariborskega hi{nika. V: M. Godina Golija (ur.), Maribor in Maribor~ani. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. Str. 53–63. [PENDAL, Manica 2015 Tuje glasbene osebnosti, ki so zaznamovale glasbeno kulturo Maribora. V: M. Godina Golija (ur.), Maribor in Maribor~ani. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. Str. 89–101. SANDGRUBER, Roman 1988 Zeit der Mahlzeit: Veränderungen in tagesablauf and Mehlzeiteneinteilung in Österreich in 18. und 19. Jahrhundert. V: N.-A. Bringéus (ur.), Wandel der Volkskultur in Europa. Münster: Coppenrath. Str. 459–473. WEBER-KELLERMANN, Ingeborg 1970 Beobachtungen zu Tradition, Mode und Innovation am Beispiel eines Trachtsückes. Ethnologia Europaea 4, str. 180–186. WIEGELMANN, Günter 2006 Alltags- und Festspeisen in Mitteleuropa: Innovationen, Strukturen und Regionen vom späten Mittelalter bis zum 20. Jahrhudert. Münster �etc.�: Waxmann. @AGAR, Janja 1994 Obla~ilna kultura delavcev v Ljubljani med prvo in drugo svetovno vojno. Ljubljana: Mladika. @NIDARI^, Marjan 1983 Prispevek k zgodovini Nemcev v Mariboru med obema vojnam. ^asopis za zgodovino in narodopisje 54, {t. 1–2, str. 218–231. BESEDA O AVTORICI Maja Godina Golija, dr. etnolo{kih zna- nosti, je znanstvena svétnica na In{titutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kjer se ukvarja predvsem z raziskovanjem prehrane, gospodarstva in mestnega `ivljenja na Sloven- skem. Je avtorica petih etnolo{kih monografij in ve~ kot 70 znanstvenih ~lankov in prispevkov. Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je izredna profesorica za podro~je etnologije. Od leta 2010 do leta 2016 je vodila Raziskovalni postaji ZRC SAZU Maribor in Prekmurje. V letih 2003–2008 je bila ~lanica izvr{nega pred- sedstva International Commission for Research into European Food History. Je ~lanica Sloven- skega etnolo{kega dru{tva, SIEF (Societé Inter- nationale d´Ethnologie et de Folklore) in In- ternational Commission for Ethnological Food Research (ICREFH). Bila je tudi glavna ure- dnica revije Traditiones, ~lanica mednarodnega uredni{kega sveta revije Bealoideas (Folklore Society of Irland) in Glasnika Etnografskog in- stituta SANU. ABOUT THE AUTHOR Maja Godina Golija, PhD in ethnol- ogy, is a scientific counsellor at the Institute of Slovene Ethnology, SRC, SASA, where she mainly researches food, economy, and urban life in Slovenia. She has written five ethnologi- cal monographs and over 70 scientific articles and papers. She is an Associate Professor of Ethnology at the Faculty of Arts, University of Maribor, and has headed the Maribor and Prekmurje Research Stations of SRC, SASA from 2010 to 2016. In 2003–2008 she was a member of the executive committee of the In- ternational Commission for Research into Eu- ropean Food History. She is a member of the Slovene Ethnological Society, SIEF (Societé Internationale d´Ethnologie et de Folklore), and the International Commission for Ethno- logical Food Research. She has also been editor in chief of the journal Traditiones, a member of the international board of editors of the journal Bealoideas (Folklore Society of Ireland), and co-editor of the journal Glasnik of the Ethno- graphic Institute of the Serbian Academy of Sci- ences and Arts. 80 Maja Godina Golija SUMMARY German immigrants in Maribor. Material traces of their lives and creativity For centuries Maribor had a marked bilingual character that was recorded in population censuses, which manifest the significance of the German community and the German language in the town – in 1910, for example, only 13.64 % of Maribor’s population used the Slovene language. Besides a few old German families of Maribor that had lived in the town for more generations and were primarily involved with wine trade, manufacturing and trade of wood, leather and agricultural products, at the end of the 19th and at the beginning of the 20th century numerous German speaking immigrants moved to the town. They came to Maribor primarily for economic motives, such as the substantial amounts of cheap labour, energy sources, land and real estates. They were looking for the possibilities for quick and reliable earnings and were predominantly employed in trade, hospitality industry and construction businesses, or established smaller manufacturing plants themselves. The German immigrants came mostly from Tirol, Upper Austria, Sudetes, Moravia and Carinthia. The length of their residence in Maribor varied from shorter periods to a couple of decades, as in the case of a factory owner Marko Rosner, who as a German speaking Jew from Bukovina, lived in Maribor for 35 years and significantly shaped its urban life before the Second World War as well as in its aftermath. Many German immigrants, such as the factory owner Hutter, accumulated significant wealth in Maribor and became important personalities in its public life, but had to leave the town before or after the War for political reasons or because of their involvement with Nazi organisations. After their departure, traces of the German immigrants’ habitation have remained in Maribor and are embedded in the town’s cultural landscapes ranging from building and urban architecture, to cuisine and clothing culture. Influences of the immigrants’ residence in Maribor are visible in many other aspects of urban life, such as in leisure activities, shopping habits or the vibrant café scene in the town. They confirm that the mutual and inclusive urban life of the immigrants with the Slovenian population and the entwinement of diverse languages, religions and cultures in Slovenian territory has been a regular historical feature that significantly marked and is continuing to shape the sphere of material and intangible cultural heritage.