Le večji 
obseg 
proizvodnje?
Dobro je znano vodilo, da je moč premagati po-manjkanje nekaterih proizvodov na trgu le z večjo proizvodnjo, ne pa z omejevanjem potrošnje z uvedbo raznih bonov. Prav zato je ena izmed naj-pomembnejših nalog pri uresničevanju gospodar-ske stabilizacije stalno povečevanje obsega proi-zvodnje, kajti le tako je možno, da povečujemo izvoz in s tem služimo devize za odplačilo tujih posojil in da tudi na domačem trgu ni pomanjkanja blaga.
Velikokrat je bilo težko zagotoviti večji obseg proi-zvodnje, kajti samo z besedami in dobro voljo se to ne da storiti, pač pa je potrebno tisto, čemur ekono-misti pravijo delovna sredstva in predmeti dela. Prav tu pa se je največkrat zataknilo. Oprema proizvodnlh organizacij je v Sloveniji močno iztrošena, dobro so znane težave pri preskrbi z nekaterimi.viri energije, veiik problem pa predstavlja pomanjkanje ustreznih reprodukcijskih materialov in surovin. Iz uvoza jih često ni moč dobiti v zadostnih količinah zaradi uvoznih omejitev, iz domačih virov pa so vse pre-večkrat neustrezne kakovosti, poleg tega pa se ob nakupu pojavlja še cela vrsta drugih problemov — od sovlaganj do devizne soudeležbe.
Kljub vsemu pa rezultati obsega proizvodnje niso slabi, lahko bi celo zapisali, da so presenetljivo dobri. Obseg proizvodnje se namreč staino pove-čuje — ponekod sicer ne v obsegii kot je predviden z resolucijami, a vendarle je bolje nekaj kot nič.
A če proizvodno fazo reprodukcije dobro obvladu-jemo, vse kaže, da bo prišlo do večjih težav pri na-slednji, to je pri prodaji oziroma potrošnji. Proi-zvodne organizacije imajo vse manj naročil za svoje izdelke tako za prodajo na domačem kot tujem trgu. Izvoz vse boij stagrtira, kar je razumljivo, saj brez spremenjene staikture proizvodnje ni mogoče v ne-dogled povečevati prodaje na tuje. Zaustavlja se tudi prodaja na domačem trgu, kajti vse boli se kažejo učinki omejevalne gospodarske politike in vse manjše kupne moči prebivalstva.
Tako moramo tudi v tej luči gledati zahteve za zaustavitev padca življenjskega standarda. Ne gre namreč samo za socialne in politične posledice, temveč tudi za povsem ekonomske učinke. Na-daljnje omejevanje potrošnje bi namreč neugodno vplivalo na nadaljnjo rast obsega proizvodnje, kar pa spet ne bi bilo koristno zaradi raznih vzrokov, med drugim tudi zaposlenosti.
Faze družbene reprodukcije so med seboj tesno soodvisne in ni mogoče dolgo vzdrževati neravno-vesij brez težkih posledic. Ena izmed njib je lahko tudi zmanjšanje oziroma vsaj ustalitev cen ob pre-komerni ponudbi, kar je cilj naše ekonomske poli-tike. A dejstvo je tudi, da samo z enim ukrepom tega ni mogoče doseči, vsekakor pa je to lahko eden izmed njih.