vtis; Nissan knj«^ sunny vas čaka F hotelu Zvezda v M. Soboti I Vabljeni^^ i Murska Sobota, 18. marca 1993 • Leto XLV • Št. 11 • Cena 75 SIT ! ‘w;' .8' ■TS I LUDVIK KOVAČ mov. > Danes: pogaja se na ulicah b] prtu la 1»* J* Pfi sp«i,fc2r ’ “ft vprašal. za deli 6 Kako sV* in če Prebivalstva ni Al! iina potem te '■strica ■‘•'nca o iti/agramov čokofac^ GOHENJKJ, I ®BUJTE REPE , I i I J '^0 GiBAPiiGE 10 10 hELIKA IZBIRA POHIŠTVA v izračunamo dohodnino? strokovna priloga str. 25 - 40 sončno In razmeroma toplo vreme, v soboto se bo pokojnin narejen korak, ki se ne ujema z njeno ugotovitvijo, da pri upokojencih vendar moramo vedeti, da je to skupina, ki ne more več računati na izboljšanje svojega gmotnega položaja, da nima možnosti. poiskati si dodatno delo ali priložnostni zaslužek. Pokojnina je večini upokojencev resnično edini prihodek za življenje, in zato mora Mesna industrija Pomurka na prelomnici? I I Bo četrta zamenjava vodstva n Mesni industriji Pomurka reSUa ta več kot 1100-članski delovni kolektiv ali pa je to le kratkoročna rešitev, da bi vsaj začasno spet pridobili zaupanje upnikov, se zdaj sprašujejo poznavalci razmer v tem podjetju, še bolj pa pomurski Živinorejci, ki poleg mesarjev tešave najbolj čutijo. Pa tokrat pravzaprav niti ne gre za zamenjavo, pač pa le za okrepitev vodilne ekipe, saj je krmilo Pomurke konec prejšnjega tedna prevzel Milan Bratkovič, za katerega predsednik upravnega odbora Walter Nemec pravi, da je izkušen strokovnjak, hkrati pa dodaja, da zamenjava v vrhu ne pomeni nezaupnice dosedanji vodilni ekipi, saj bo to vodstvo še naprej sodelovalo v strokovni ekipi novega direktorja. Vse za spomladanska deta v vinogradih in sadovnjakih! bp F petek, 19. marca, ob 19. uri možne so manjše padavine. A G trgovina MARIBOR . tel.; (062) 303984 ' trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 I I VREME Prevladovalo KmETUSKR pRNORnmR SjUN^^mrMMOH iTržaSka 65. VEGflOS SHOPPIMG CENTERi ŠUM KUmU, HUM o omejevanju pokojnin videla kot tiste 'j “Cptavlj^u, bili M> predmet, « katerem so odločali i ’ Tudi o presežkih delavcev naj zaenkrat ne bi odločali, saj je za to potrebna temeljita analiza. Bo pa potrebno upoštevali, da podjetje ne more prevzeti reševanja socialnih proble- Med prednostnimi nalogami je zdaj ocena trenumega stanja in ugotovitev trinih možnosti, na osnovi teh rezultatov ^^Potivnrlijn ir pa so tudi drugi iz vladnih in strankarskih krogov izrekli in obljubili že marsikaj, tudi pozabljenega in spremenjenega. Bodo v prazno izzvenele tudi protestne izjave upokojencev? Si vlada zaradi »cankarjevske tožbe« upokojencev ne bo preveč belila glave, saj se bo ostrina unesla, nezadovoljstvo kmalu poleglo in glasovi utišali? Računajo na to, da bodo tudi novinarji, ki »preveč cvilijo z ljudstvom«, kmalu odnehali, saj se vsaka mačka, ki ji stopiš na rep, kmalu zavleče v kot? Spet namreč s prstom kažejo na medije in pisano besedo, ki povzema, kar »čuti ljudstvo«, češ da so krivi za nastalo nezadovoljstvo do vlade. Strinjam se, da je tudi do tega, kar čuti in kriči množica, treba imeti kritično razdaljo, tudi zato, ker kričijo tudi taki, ki jim to pride zelo prav kot opravičilo za lastno nezav-zetost, da bi naredili korak zase. Tudi zato, ker se tam, kjer se glasi ljudstvo, oglaša tudi politični interes, varno zavit v ljudsko nezadovoljstvo, in so množice varen Ščit pri merjenju politične premoči. Ob vsej razdalji pri pisanju pa je le treba priznati, da množice (upokojenci, delavci, kmetje) niso nezadovoljne zato, ker so tako pisali in jih podpihovali novinarji, ampak zaradi razmer pri nas. Zakon o zamrznitvi plač, pokojnin in denarnih nadomesti! za nezaposlene je namreč samo dodal pomemben kamen na eno stran tehtnice, ki sedaj izgublja ravnovesje socialnega miru. Število nezaposlenih narašča, delavci so v brezpravnem položaju, v strahu za zaposlitev. Revščina tepe vedno več ljudi, na drugi strani pa so izbranci s posebnim položajem, poslanci, državni funkcionarji, menedžerji s polno mero samovolje. Menim, da so socialne razmere toliko zaostrene, da bo vlada »za pomiritev množic« nekaj morala narediti. Bo to končno resno pogovarjanje o socialnem paktu ali morda sprememba zakona o zamrznitvi plač, bo ponudila kaj drugega, v kar bodo ljudje verjeli, ali pa bo (morala) zapustiti vladarski stol? MAJDA HORVAT Upravni odbor Mesne industrije Pomurka je na seji konec prejšnjega tedna sprejel poslovno poročilo za lani, iz njega pa je razvidno, da je imelo podjetje lani več kot 960 milijonov tolarjev izgube. Krivde zanjo ne pripisujejo vodstvu, saj je to s svojim delovanjem omogočalo, tia je Pomurka sploh ostala na tržišču. Čeprav je večinski lastnik Pomurke sklad Republike Slovenije za razvoj, Milan Bratkovič zatrjuje, da ne izhaja iz vrst direktorjev, ki jih je sklad izbiral z razpisom, saj se na ta razpis ni niti prijavil. Vodenje je prevzel pogodbeno prek svoje firme do 31. decembra letos in s Pomurko ni sklenil delovnega razmerja. Njegov cilj ni likvidacija, pač pa sanacija podjetja. Čeprav je jasno, da tega ni mogoče narediti Že do konca leta. Vestnikov koledar 18. marec, četrtek, Ciril 19. marec, petek, Jožef 20. marec, sobota, Klavdija 21. marec, nedelja, m.d. invalidov 22, marec, ponedeljek, Lea 23. marec, torek, Viktorija 24, marec, sreda, Gabriel Pregovor Jožef, lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. ŠOPING ■ ^arca 1993, ob 15. uri pa bo treba sprejeti in izvajati ustrezne ukrepe. Predlog najpomembnejših ukrepov ho nared do konca marca, najtežji problem pa bo finančrui sanacija, saj ob ustvarjeni izgubi dolguje Pomurka upnikom še okoli 1,8 milijarde tolarjev. Po zagotovilih predstavnikov sklada so se že dogovorili za reprogramiranje dolgov s Pomursko banko, pred podpisom pa so še pogodbe z nekaterimi večjimi upniki in na ta način naj bi reprogramirali za 1,5 milijarde tolarjev dolgov. Seveda pa Pomurka potrebuje še sveži kapital, saj brez njega proizvodnja ne bo možna. Med ukrepi, ki se jim ne bo dalo izogniti, je tudi dezinvestiranje v družbah trženja in reševanje problema presežnih delavcev. Upravni odbor je sklepe o dezinvestiranju v družbah trženja že sprejel, vendar Milan Bratkovič predlaga, da bi s tem zaenkrat počakali, če pa bo že prišlo do prodaje tek družb, je treba ugotoviti njihovo tržno vrednost. —,,________ '^teanikove čokolade, 100 g, ... ver -."zu zf doslej še nikoli tako ^'^teshie ' ?'"«*’ ™ vredno pozornosti. Organizirali so se in "" u2?** zaradi rezanja pokojnin. Vladi zamerijo, kuho''’''- 'V tF^i 2 se zbere vetn?^Ini ku^ P«>‘ojnine. i- >- t^oirožUlr'^ fiHtovih prodajalnah z živili vsebovati določeno socialno varovalko, je odgovorila na mnenje tistih, ki so trdili, da so pokojnine v primerjavi s plačami zaposlenih visoke. Seveda tudi pri pokojninah povprečje močno zamegljuje pravo podobo in velike razpone med pokojninami, poglavje zase pa so izjemno visoke pokojnine jugoslovanskih oficirjev (po nekaterih izračunih naj bi bila njihova povprečna pokojnina štiristo tisočakov). Sicer pa zakaj bi samo odgovorno ministrico opominjali na njene besede, ki jih je izrekla, ko Ew _ J\_JU stran 2 vestnik, 18. marca Ijjj aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Veleposlanik Portugalske republike Oeta-vio Neta Valena je slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu predal poverilna pisma. Pred tem je kopije pisem preda! državnemu sekretarju ministrstva za zunanje zadeve Ignacu Golobu. ■ LJUBLJANA - V slovenskem glavnem mestu je bila slovesna otvoritev veleposlaništva Republike Albanije v Republiki Sloveniji. Krajše slovesnosti se je udeležilo tudi nekaj članov albanske vlade. V ■ UUBLJA.NA - Tu so potekali tridnevni strokovni pogovori med predstavniki pristojnih ministrstev Češke, Slovaške in Slovenije za sklenitev sporazuma o coni proste trgovine med omenjenimi državami. Gre za prvi sestanek na ekspertni ravni. ■ UUBUANA - Pred podpredsednikom državnega zbora Miroslavom Mozetičem so podali slovesne izjave na novo imenovani funkcionarji in sodniki. Med njimi Andrej Rant, imenovan za viceguvernerja Banke Slovenije, mag. Bogomir Kos, namestnik guvernerja Banke Slovenije, ter več sodnikov temeljnih sodišč, sodnikov za prekrške in namestnikov javnega tožilca. PO SVETU KAIRO - Predsednik Egipta Hosni Mubarak je preje! posebno pismo izraelskega premiera Jichaka Rabina, ki daje nekaj predlogov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu. V pismu obravnava Rabin več problemov, ki zadevajo arabsko-izraelske odnose, med drugim tudi izgon 400 Palestincev iz Izraela. ■ BEOGRAD - Aretacija ministra za trgovino v srbski vladi in pobeg spornega bančnika in poslovneža Jezdimira Vasiljeviča sta na moč razburila duhove. Marsikdo sodi, da ta dogodka napovedujeta velike finančne in politične škandale, ki utegnejo spodkopati celo državne temelje. ■ REVI - Komisija poslanske zbornica italijanskega parlamenta, ki je sklepala o zahtevi tožilcev iz Milana, da bi sprožili kazenski pregon proti Bettinu Craxiju. nekdanjemu prvaku socialistične stranke in italijanskemu premieru, je dala pritrdilno mnenje in v vseh zahtevanih zadevah omejila Craxijevo poslansko imuniteto. ŽENEVA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je mudil v Švici, kjer se je sestal z generalnim sekretarjem Gatta Arthurjem Dunklom, predsednikom mednarodnega Rdečega križa Comelijem Somarugo, generalnim direktorjem urada OZN v Ženevi Vladimirjem Petrovskim in generalnim sekretarjem Efte Georgom Reischem. Nastopil je tudi pred komisijo OZN za človekove pravice. Obmejne pokrajine si bodo morale same pomagati pri reševanju gospodari problemov - Pogrešajo spodbujevalne ukrepe držav Tromejnik kot zaščitni znak Obmejne pokrajine Madžarske in Slovenije so resda že doslej veliko sodelovale, toda zgolj na področju politike, kulture in šolstva, medtem ko so v gospodarstvu oboji ostali le pri besedah (če odmislimo po naročilu Zveze Slovencev na Madžarskem izdelano študijo Milorada Vidoviča, ki je močno podobna študiji razvoja Goričkega). Slovenija ne more biti zadovoljna niti z blagovno menjavo z LR Madžarsko, nasprotno, bolj bi si morali prizadevati, da bi se vsaj '»pokrivala« uvoz in izvoz, tako pa je Slovenija v lanskem letu uvozila iz Madžarske za 54 odstotkov več. kot je izvozila v to državo. Tako kot je vsem znano, da je tromeja avstrijske, madžarske in slovenske pokrajine lahko velika prednost za podjetja, ki se bodo znašla in razširila svojo dejavnost v vseh omenjenih državah, tako je tudi znano, da ne morejo (ne smejo!) računati na pomoč držav - zainteresirani morajo od svojih vlad zahtevati boljše možnosti za gospodarsko sodelovanje, kamor spadajo svobodnejši predpisi, večje ugodnosti za obmejna podjetja in prilagajanje carine. V petek, 12.marca 1992, se je v Monoštru zbralo okrog 40 podjetnikov m obrtnikov z obeh strani meje, torej iz Porabja in Pomurja. Po začetnih uradnih predstavitvah organizatorja direktoija GZS Območne zbornice za Pomurje Kolomana Cigiita in župana mesta Monošter Karolya Bauerja so madžarski strokovnjaki predstavili sistemske in pravne možnosti sodelovanja z Madžarsko, slovenski pa gospodarstvo v SLoveniji in pravno ureditev s poudarkom na ustanavljanju mešanih družb. Pravne možnosti so skorajda enake tako v Sloveniji kot na Madžarskem , toda kaj ko je tako Prekmurje kot Porabje »manj ugodno področje za vlaganje Karol J' Bauer, župan mesta Monošter, seje na srečanju žev iz Prekmurja in Porabja v Monoštru zavzel za tesnej^^f slovno sodelovanje območij mest Murska Sobota, Ženavch sing in Monošter. tujega kapitala«. Bauer se zaveda, da si bodo morali pomagati sami in poiskati tiste razvojne možnosti, ki so jim najbližje; močno se zavzema za tesno povezavo pokrajin, kjer k’ so glavna mesta Murski bota, Ženavci, Gussing''''> nošter - te VCI, I pokrajine bi S iniu morale j Kam se bo nagnil jeziček na tehtnici? go ve m mnenju morale t skupni projekt razvoj® rizma, prodaje kmetijt*' deikov in ustanavljati nk . družbe. Jože Hirndk Slovencev na Madžarske predstavil prednosti, ^i p ( i moralo so ljudje. Porabje 1 e. narava, knie rJ r zemljišča. gozdovi, lepo okolje in .geogratskU,^ Torej bi v okolici kjer je danes že f2,5-t’^^ leJ* ASVAN - Egiptovska policija je sporočila, da so v spopadih i minulih dneh je bil Pariz središče politične osi, okrog v mestu Asuan ubili sedem pripadnikov muslimanskega inte-grističnega gibanja, 15 pa so jih ranili. Policija je iskala skrajne katere je bilo precej prizadevanj in konkretnih akcij za i i r C nezaposlenost, v 70 porabskih družin pa | muslimane, za katere so sumili, da so vpleteni čuvaja kooptske cerkve. v napad na dva ■ DUNAJ - Prvič v zgodovini avstrijske republike so se na zatožni klopi znašli trije nekdanji najvplivnejši člani vlade, in sicer nekdanji kancler Sinowatz, notranji minister Blecha in nekdanji zunanji minister Gratz. Osumljeni so, da so med letoma 1985 in 1986 državni družbi Norikum in še nekemu zasebnemu podjetju dovolili protizakoniti izvoz orožja v Iran. ■ RIM - Italijanska vladaje sicer v senatu dobila zaupnico, toda možnosti za njen obstoj in nemoteno delovanje so zelo slabe. Da se je kriza močno zajedla v italijansko družbo, kaže precej stvari, predvsem pa razkritja o velikanski podkupljivosti in korupciji na domala vseh ravneh. ■ WASHJNGTON - Ameriški in francoski predsednik Clinton in Mitterrand sta se pogovarjala predvsem o razmerah v Rusiji in BiH. Del srečanja sta namenila tudi trgovinskim problemom, še rešitev krize v nekdanji Jugoslaviji, predvsem pa za mir v najbolj krvavem delu kriznega območja v Bosni in Hercegovini. Naš predsednik Milan Kučan je bil gost francoskega predsednika Mitterranda, s katerim je govoril o nevarni krizi, kije BiH za vselej zapisala v zgodovinske knjige in na seznam neuspešnih akcij svetovne diplomacije. Predsednik Kučan je ob tej priložnosti jasno ponovil svoje stališče o krivdi za trpljenje prebivalcev nekdanje jugoslovanske republike, pogumno pa je poudaril tudi delež Slovenije na meji med kriznim žariščem, ki mu pravimo Balkan, in brezbrižnim zahodnim svetom, ki se dobro zaveda, da krizni požar še ni pljusknil čez Slovenijo na Zahod. Ni dvoma, da se na Zahodu temu pozabljajo! Če ruski zavedajo preteče nevarno- predsednik Boris Jelcin ne sti, vendar jo odvračajo le bi imel politične krize pred posebej splošnemu sporazumu o carini in trgovini. DŽAKARTA - Indonezijski voditelj general Suharto je bi! že Šestič v lOOO-članski skupščini razglašen za predsednika s petletnim mandatom. Glasovanja ni bilo, ker je bil edini predsedniški kandidat in je na podlagi zakona avtomatično postal predsednik te azijske otoške države. ■ SOFIJA - Bolgarija je peta država nekdanjega socialističnega vzhoda, ki je sklenila poseben sporazum z Evropsko skupnostjo o tako imenovanem pridruženem Članstvu. Ta sporazum je eden prvih korakov na poti do vključitve Bolgarije v to evropsko integracijo. ■ BRUSELJ - Slovenski minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc se je s sodelavci pogovarjal na sedežu programa PHARE o možnostih naše države, da pridobi dodatno pomoč za nekatere nove programe. Letos lahko računamo na okoli 10 milijonov ekujev pomoči. ■ LONDON - Policijski agenti so v neki zasebni garaži na severu britanskega glavnega mesta našli vozilo, na katerem je bila večja količina razstreliva. Poleg vozila so našli tudi zemljevid Londona, na katerem sta bila kot možni tarči označeni kraljeva palača in kabinet premiera Johna Majorja. ■ PARIZ - Tu je bil dveurni sestanek med predsednikoma konference o Jugoslaviji Vanceom in lordom Ownom ter srbskim predsednikom Miloševičem. Na srečanju pod vodstvom francoskega predsednika Mittenanda so skušali še enkrat prepričati srbskega diktatorja, naj končno vendarle ustavi vojno v BiH. Po MiloŠevičevih besedah je mirovni načrt dobra osnova za ureditev bosanskega vprašanja, vendar je razdelitev ozemlja problem. ki ga morajo reševati izključno sprte strani. ■ PEKING - V 85. letu starosti je umrl kitajski podpredsednik Wang Zhen, ki je bil znan kot pristaš politike trde roke. Wang, ki je pogosto napadal intelektualce in je veljal za odločnega nasprotnika zahodnjaških idej, je bil že nekaj mesecev hudo bolan. BONN - Romunija in Nemčija morata kot obdonavski državi poskrbeti, da se gospodarski embargo proti Srbiji na Donavi ne bo spremenil v farso, je bila ena od ugotovitev na hitro sklicanega srečanja zunanjih ministrov Romunije in Nemčije, Melescana in Kinkla. ■ DUN.4J - Nekatere konkretne želje oziroma zahteve slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem ter odnosi, zlasti gospodarski, med Slovenijo in Avstrijo so bili glavne teme pogovorov med zunanjima ministroma Lojzetom Peterletom in Aloisom M očkom. Ministra sta podpisala tudi sporazum o delovanju mejnega prehoda pri karavanškem predoru. ■ BOMBAJ - V bombnih eksplozijah v indijski trgovski prestolnici je bilo ubitih najmanj 273 ljudi, okoli 800 pa jih je bilo ranjenih. Policija je sprožila obsežno akcijo iskanja petih atentatorje*. IZ Kašmirja in enega Iranca, ki pripadajo militantni frakciji, ki jc bojuje za odcepitev Kašmirja od Indije. s človekoljubnimi akcijami. Če so le-te še tako pogoste, ne bo možno z njimi obno- svojim pragom, potem bi menda skupaj z ameriškim predsednikom Billom Clin- viti miru in pripraviti hudo tonom našel lek za krizo na prizadetih prebivalcev BiH Balkanu, Tujina se zaveda do tega, da bodo še kdaj usodnosti sedanjih dogajanj verjeli drug drugemu. S Člo- v Moskvi. Ameriška admi-vekoljubnimi akcijami, kot nistracija je obljubila poli- so humanitarni tovori na tično in gospodarsko pod- ameriSkih padalih, Zahod poro Jelcinu, da bi prodrl sicer priznava, da mu ni vse- s svojim programom gospo- eno za usodo ljudi, hkrati darskih reform in demokra- pa dokazuje, da še ni čas za odločnejši poseg ali pa morda zanj trpljenje še ni prestopilo kritične stopnje. Krivci za sedanji položaj dobro vedo, da zaradi trpljenja prebivalstva na kriznem območju ne bo tujega vojaškega posredovanja, zato se temu primerno tudi obnašajo. Res je, da se čas izteka, kot je dejal lord Owen, vendar je tudi res, da še ni dvignil roke tistih, ki so pripravljeni prvi udariti in ukrotiti cinike, ki jim nikoli ni dovolj tuje krvi. tizacije političnih odnosov. Hkrati pa bi na ta način Rusija ostala priznana super-sila v demokratičnem procesu, saj ni čisto jasno, na katero stran politične tehtnice se bo nagnila utež, ki jo ' še vedno poznamo kot zelo močno rusko armado. Nekako odmaknjeno potekajo usodni dogodki tudi drugje po svetu. Na južni zemljini polobli - vse od Indije pa do juga Latinske Amerike - tlijo huda vojna žarišča. Možno je, da se bosta Indija in Pakistan zapletla v novo vojno. Prav tako je možno, da bo vsa vzhodna Afrika zagorela v hujšem požaru, kot je sedanja kriza v Somaliji in Sudanu. Možno je, da bo Etiopija utonila v revščini in vsesplošnem pomanjkanju in da bodo dogodki v Angoli dejansko prerezali podsaharsko Afriko na dvoje. Dokaz več, da tudi Afrika še ni zmagala v bitki za demokratizacijo življenja. MILAN JERŠE po sl it ve vsaj en druži nsk'; posinve vsaj en uiui”'- . lahko v prihodnje razvip* delavo lesa, sadjarstvo narstvo, turistično in dejavnost, trgovino dobno. Iz Prekmurja Monošter predstavru •".J so PL ir Slovenci smo v skladu z našo načelno politiko veliko storili, da resnica o BiH prodira v svet. O tem je veliko govoril tudi zunanji minister Lojze Peterle med obiskom v Avstriji. Pri tem je avstrijskega kolego Alojza Mocka opozoril, da se človekove pravice dokazujejo tudi v zelo stvarnem primeru, ki mu pravimo koroški Slovenci. Prevečkrat smo jih omenjali, da bi jih lahko kdorkoli v naši soseš- čini uzabil. Pa jih kljub I [ 1 t v Monošter predstavni'* djetniki) skoraj vseh i li k« < dejavnosti, toda kaj sprotni strani niso naŠH .siaaiij iiBbjvz ''*— . nih partneijev za pog**' le na hi1i, ooslovn^ _ _jj|( Je pa bila poslovna kljub temu zanimiva za ub temu zanimiva^jj^ obrtnike in podjetnik mejnih pokrajin, saj c tl b d P n S nali, da imajo veliko I? tnalo kapitala, veliko up p ^nciL*» r\r/-shlcnTiA c. enake probleme s odgovora je ostalo UUgVVUld JC Ubldl'-' r zakaj morajo podjetj* ' blago na carinjenje t, blago na carinjenje f vas, čemu potem koi^jt žina meje in mejni P‘7;,pi' Hodošu in Martinju, konketno sodelovanje gočeno zaradi takSnč^?' nega razloga? Carina )sti vlade - stojnosti vlade - »a madžarske -, od s*? volje ljudi in straneh meje pa 1® .' „,^1^ se bodo ti predpisi sp^" ali ne. BERNARDA B- pl Ul t d' ti Jr Srbska mafija posega v politiko bi pob«?®^ Srbijo rae bolj pretresajo krimioalno-politiČne afere. Posle- Vasiljevič ne bi pobe?®^ dice so skrivnostni uboji, bogatenje posaiuezaikov, ds o krši- bi imel Miloševičev® tvah embarga ne govorimo. V ospredju so zdaj aretat^ dveh poro. Bančni impC^L^ srbskih miiiistrnv in propad megalomanske zasebne banke, vse Jezde zdaj ne:________ to pa napoveduje začetek konca kupovanja socialn^a miru pada, poslovalnice v tej državi. Obtožnica bremeni ministra Vbjkoviča in Mihaj- dieta so zaprte, uslu^ ki vica, da sta sodelovala pri nedovofjenem uvozu in prodaji odnašajo inventar nafte, pri tem pa naj hi v svoje žepe stlačila obdne marže, nemočnih varčevalce*' , Večkrat je šlo tudi za humanitarne pošiljke goriva, ki pa so Lastnica druge srt” f našle pot v vozila tistili, ki so si lahko privoščili bencin za 2,5 banke Dafina marke za liter. Preiskave so nato pripeljale v podjetje Jugo- agira precej panično jj^ž^, drvo, ki naj bi bilo n^večji uvoznik omenjene nafte. V tem davnem povišanju j® ^f*'' Času sta v Čudnih okoliščinah umrla dva direktorja Jugodrva. znižala obrestno Samo naivni vetjamgo. da je njuna smrt naključna, zornim izgovorom. Gj „ J- ■ 1 ■ J X 1’ ... - ljudje več delajo i” n!« Zanesenjaki so tudi tisti, ki državljanov z iracionalno vi- Toda drŽaV®* z pričakujejo, da bo Miloševič so ki mi obrestmi. Nobena gospodični Dafitc vedeti, naj več ne posojila iz primar^® zato se upravičen® .j,'V jejo, ali se država o1.-^^ z napovedanim bojem prott skrivnost ni, da je tudi lastnik kriminalu uničil metastaze ene največjih takih bank Jez- čedalje bolj organizirane ma- dimir Vasiljevič, po domače h'je. Številni se v strahu spra- gazda Jezda, z denarjem var-šujejo, kdo bo naslednji za čevalcev kupoval tudi orožje rešetkami. Strahovlada je pač za potrebe srbske države. primerno sredstvo za krepi- Pravi vzroki njegovega pote v policijske države. In kje bega v tujino Se niso povsem naj taka država, za katero ve- pojasnjeni. Očitno je, da seje Ija poleg tega Se embargo, zameril Črnogorceni, vse'bolj dobi denar, če ne od svojih glasna pa so tudi ugibanja, da § 1^, I njenih storitev- tako ostaja zvest s*' : nikoli ni bil d M*/ I t. s>»j > k * Sredt^ km^i iili v Hakič««« s Flpianib Stevenska kMr&i - -™™ui z»ea\ »odeteva^ z ZadralhM Steiw*(te- odpm« Jim ni noreli, dobiti, mj na z režati M nw b psi™l4™3i ™imtmv u te gospodarske di0vbunl, po tudi pustanri ttriavneea *t^teiimts te thriavni sekretar za kMeUuvu amo bkl doTolj pf Tako »lo ve« kot bi ure »afcko p**te*aB v glavnem te oktoBe loBetncev. ki to v« ««' brez uspeh* late«, Jki so s« z»M5te tako zaostrile, daje ogtuhdi '***^ te foipodarake pasoge. najbolj i^vonra potrjujejo rezultafi o pbanj« taneiijfike P®’®* vltKJa pa m zahteve kmctijcev ostaga gluha- Ob tem, ko « kinefljske cene niso sjuremenite od lanske penraara, CMie Sviite pa so sc v prinieite''') znižale, Pfoizvtidtiistjfosvi naraščajo, položaj kmetijstva pa postebSuje tudt ®=|Wtreziia ugjiita pred uvozom. Ne lahtcvarao več od drugtb. Je enakopravne možnosti, kot jib 'raiajo drugi: panoge 'ra takšne. koi jih ima kmetijstvo v sosednjih drža-levijo ktnetiici in opozanajo, da bodo vsakršni ukrepi pre-l*®i. Če bodo tatoe razmere trajate Se kakfon mesec. Kmetijstvo te ž« preveč ii.i.^1-. „. c,... f' --■ vlada Očitno je nova vlada v občini Gornja Radgona radodarnejša od prejšnje, ki je denar predvsem zbirala. Tako smo na zadnji seji izvršnega sveta slišali, da bodo poskrbeli za radgonske klošarje in jim uredili bivališče v dvorcu (zaporih) pri gasilskem domu ter poslali na študijsko potovanje na Irsko Janjo Brumen in Zlatka Ertiha. Slednji Je že pred časom prenehal .sodelovati t radgonskim nesojenim graščakom Milanom Hercogom in sc spet vrnil v zavetje občinskega proračuna in projekta Novne. Drunuiova in Eriih .sta odgovorna, da v štirih letih uresničita načrtovani razvoj podeželja- na prste stopi! v svoji navidezni skrbi za ljudi odgovorni urednik Vestnika v uvodniku pod naslovom Ko birokrat na prste stopi očita nestrokovnost in neaktivnost ob imenovanju ravnatelja vzgojno-var-stvene organizacije Murska Sobota. Piše pa tudi o dvotirnosti oblast n ice in novinarke, ki dela prod taisti oblasti, ko se pojavlja v enem od medijev. Napaka, J. Volek: fenomena ni, kajti novinarka je oblastnica. k ___________________ unjM«' preveč shiralo, d« bi lahko šc vidržafo- , ^irminosti. Če Ker vlada za kmetijstvo nc nared) ? oruaniurah delnč "6 ho ustrezno ukrepala, bodo 3A m to ne bo Wjwe nekaterih cest v vseh slovenskih zaprti. »'"Ste. Pk bodo 4. ra 5. aprila te ceste žu 48 ur popolnoma zapru ™j te torej na potezi vlada. LUDVpt KOVA< ^akaj so nezaposleni •odklonili delo PHvi» a* objavljen Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje pravice d oujavijen rraviinik o antenjin za ugotavljanje denarnega nadomeslila oziroma denarne pomoči med r tf "posiei«. ■ ----’ ** prinaša prelomnic, čeprav Ju^u določa, kdaj E* ralo k **" Praneha pravica do denarnega nadomestila in pomoči. To ČIp.iL Iv le Ua enotah zavoda i ' ’ ' ' " ' 7 '•»ona o zaposlovanju. za zaposlovanje že tako ravnali po Rozina Šimundič, veterinarska inšpektorica, ki je v začetku poročala o odkrivanju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni, bi pritrdila mnenju, da se tudi nova vlada obnaša tako kol pr^Snje: tudi ta na ji ni sprejela zvišanje cen prvi seji ni sprejela zvišanje — veterinarsko-sanitarnih pregledov ter stroškov poslovanja veterinarsko-higienske službe, čeprav je vsakomur jasno, da bodo na naslednji seji (tako kot vsa leia nazaj) to zvišanje brez problemov sprejeli. Ena zanimivejših točk je bila prav gotovo o pregledu stanja in realizaciji odhodkov sredstev solidarnosti. V letu 1992 je občina Gornja Radgona prejela skupno čez 390 milijonov solidarnostnih sredstev, in sicer je bilo od tega največ republiških sredstev (skoraj 260 milijonov), skoraj dva milijona so dobili od Lions kluba in drugih, 200 tisoč ic bilo namenskih prihodkov, 14,5 milijona tolarjev so dobili od prodaje deviz (Kleine Zeitung), čez 3 milijone od prodaje deviz pri LB in ni.765.272,tM> trdarjev .»1 i)! 5 « if f 1* ™ . '-e udkloni '3itljc pomoči ali na- zaposlitev. "■ “'‘Posabljanje'^ali izo- , -“'flUIn v ' --J —iji- tut 14.v aktiv rnc po- V’ nsi zi iapnslom. potnem, da sprejme. Zuhiod ponudi tudi udrti &ii Humu'' r* “posl*'*« . 1 ■ ki ustreza nje- ETiU ; '*ni htaaaa.. pomeni, da so jim izdali odločbo o prenehanju pravice do denarne pomoči ali nadomestila, eden ni pri Sel na usposabljanje, enemu so izdali odločbo zaradi izjemnih razmer, sedem pa jih je delo zavrnilo, ker ni ustrezalo njihovi .strokovni izobrazbi. Taki so bili uradni razlogi odklonitve zaposlitve, ki so jih zapisali tudi v odločbah. Lani je torej denarno jjomoč ah nadomestilo zaradi odklonitve dela izgubilo 22 nezaposlenih. V času, ko je toliko nezaposlenih. se nam zdi dejanje, kot je odklonitev dela, skoraj rieodpustljivo in nerazumljivo. Zato je le dobro, da podrobneje navedemo razloge, obresti ud prihodkov. V leto 1993 so prenesli Čez milijon tolarjev sredstev občinske solidarnosti. 141 tisočakov sredstev za točo, čez dva milijona za plazove in več kot 35,5 milijona sretistev za odpravo posle- dic po agresiji,'Poleg tega so pripravili Se eno poročilo z naslovom Pregled prihodkov in odhodkov sredstev občinske agresije do 31.12- 1992; na tem računu so zbrali skupno 13.387.329,10 tolarjev, v letošnje leto pa se je preneslo Se okrog 6,9 milijona tolarjev. V 31 točkah je navedeno, za kaj vse so ta denar porabili v letu 1992 in tu najdemo tudi take vojne škode kot na primer snemanje in gostinske storitve - Hercog (24,7 tisoč), malice ža javna dela (4 tisoč), Stroški obnove kulturnega doma dr.J.Tr-stenjaka <25 tisoč), gostinske Storitve (156 tisoč), cesta Radmošci (1,9 milijona), večnamenska kulturna dvorana Kadenci (1,3 milijona), osnovna šola Gornja Radgona <1,1 milijona), sanacija igrišč za tenis <696 tisoč) in izplačilo RK (731 tisoč). Ko je denar, se ga pač troši tam, kjer 50 najbolj glasni; verjetno pa bi se v mestu našlo precej komunalnih zadev, ki so pomembnejše od vsega naštetega, pa če omenim samo uničeno cesto mimo sejmišča, tržnico, nerazpoznavno središče mesta, Jurkovičevo ulico in podobno. Bemarda B. Peček Akcija v na Jožefovo '1 zaradi katerih nezaposleni ne !K S**«* in e "’ri»ega „a( ■"•n Ifen '='r sre , "lita knt OJ?!/’'''*'' ■ nrtdhc vendar “ '^gutu nadomestila J**"*''*** <** 1!? Pbi na razmer), k. z a I I lavnim prevo «,^«‘Z^uriret.dotreh -„r«:Eli ul S^nkarjevo priziH_n^ _ to pa po- iflA '*hlrnrvx^r’ S” 7^ Zv-^.a-KvI,«., —M-l -n-mabU. \ ki so pihkuzali dokaj solidno ■soIrt uosApi; ■ . -■"''MU '.auKarjevo priznanj lo pu pv- I ki odstotkov možnih točk. Na rcpubli- IBS V - ^'ihitai meseca, so se uvrstili: Metka Kuhar Mani. «IBt (OS Črenšovci), Dušan Zemljič Mea ' ^Hek «)§ Mate Nedelja) in Gorazd Tompa '%i.’. \'^nleŠr,I„; .. jjajnianj 75 odstotkov možnih točk. Na rcpuhlr sinpnja - so bili najboljši Matjaž Sukič JCnpn Lukač (Srednja ekonomska, trgov- fr- "I Uprav J b" “OSIdmin•: ------------- g . ■■'"'^baiivna Sola M, Sobota). Tomaž Horvat BaJelt (Gimnazija Ljutomer) in dva^^''^ Ljutomer). Na republiško tekmovanje sta Iv«. J *•» lA* Uit «__a sz« t ......... : i_ * _ tlfll ^*bpnii osvojila čez H5 odstotkov možnih točk E te Ni? ^el^ovalc 3 dijakinje Gimnazije Ljutomer. - '‘o -/^Privaih '“l^ljia Maja Bundcrl pred Ireno Rakuša in Iren, I o___________-____________ ' fo polen Slovenije - Organizacijska enota M t '^hizii^sini l"posebej pohvaliti tudi mentorje. .*9evis , Slavistiz„'' truda v to tekmovanje, ki ga je IV .•^PMilike petlagoške svetovalke na Zavodu za ■a P^ižni 'iSTiZt '^nj b; lu J X ''“V*« v W s rs ■ j' urustvo Pomurja. P(xielitev srebrnih Ca n I J — ‘Mni r... _ , —roiuuija. rooeinev srcoiuiii v.ui, 22, marca v galeriji Anteja Trste- Letos je na pomurskih (»stali ugasnilože 9 žSvijcaj, poteg tega se j« bistveno povečalo Število prometnih nezgod. Zaradi tako slabe prometne varnosti so se na policijT med drugim odločili za pogostejše akcijske oblike deta ru terenu - okrepljen nadzor vseh udeležencev v prometu na StiSem ali ožjem '' problem zbiranja in odpadkov v državi ni pa res, da je to edif,/ JC lO v- .J Se druga-bila za Pomurski 1'^ dražja. Možen je f^^.- rešitev. Je nih odpadkov v Ang*']^ ladja je pred kratkim kjer imajo naprave z* nje; za kilogram bi šteti 25 šilingov, tord končna številka kat ji( Vsekakor pa bi bil<’ najprimerneje, da po* „ -s nekaj časa na shraniti te posebne saj bo v Sloveniji P^.36 * mesecih začela del® I r 1 I I I 1 s mesečin zaceia j sebna sežigalna (jiir stavljena iz 8 priko ator). ki jo bo v različne kraje v 1 različne kraje v < BERNARDA» ji, Nekaj »od železne ceste« Mineva, sedemdeset-let od časov, ko je lastnici takratnega: toliko hektarjev obdelovalne KOVINOFL ASTfe, Pavlinjek ing Štefan, ing Irena I MURSKA SOBOTA, TEMLINOVA 4. TELEFON: 069G2-l7^ _ —___________ •— I I Ct % belitrskega vdeposestva uspelo zaščititi svojo korist na račun : ’ zemlje, če po predloženi zami-splošne. Načrtovalci železniške proge Ljutomer-M, Sobota so 1 sli. bi posekali nekaj gozda, ki namreč po prehodu čez Muro nameravali progo potegniti narav- ‘ ' ;------------- . nost proti Beltincem. Koliko potov in še Česa je to stalo beltinsko Mestnim oblastem pa nikoli ni grofico, nihče ni vedel. Iz strahu, da se bo nova proga izognila : prišlo na misel, da bi nekaj Ivanjkovec, je storil vse, da se to ne bi zgodilo, tamkajšnji l da pomeni »pljuča Sobote ' »■ veleposestnik in trgovec Pelo var. Na Hodošu ljudje pravijo - pa meilda ne samo za šalo - da bi pomagali pri gradnji, Če bi železnico obnovili po stari trasi. Svoje sta dosegla Peto var in beltmska groGca. Slednja pač tako, da je beltinska postaja ♦padla« nekoliko »v prazno«. Kaj pa HodoŠanci? Hm, v tem je ■pljuč« naredili tudi ob juž- nem. jugozahodnem, pred- drediti vse lokalne in še kakšne interese Kaže, da bo potrebno, predvsem pri soboškem železniškem vozlišču, pregnesti projektantske (in tudi druge) možgane do skrajne meje ekono- Cenjene stranke obveščamo, da pleksi stekla za traktorske kabine- trebi jih tudi vstavimo. tf d' tl (i h pravzaprav namen tega pisanja. Vse železnice tega sveta imajo svojo zgodovino. Vsaj evropske tudi v resnih opozorilih, celo zdravnikov, seveda ne vseh, da lahko človek pri hitrosti, ki presega konjsko vprego, zblazni in da ponori tudi živina, ko zagleda to sopihajoče čudo. Zgodovina vseh železnic pa tudi dokazuje, da »železna cesta«, kot jo je imenoval Prešeren, prinaša v pokrajine, skozi katere teče, živahnejši gospodarski utrip. Pri nas je bilo zadnja desetletja res nekoliko drugače, ker smo nerazumno preusmerjali tovorni promet na tisto, čemur moramo. zaradi razmer. Vendarle stalo drage finančne injekcije životaijajočim železnicam. Kakor so bili interesi pred sedemdesetimi teti, tako je tudi danes, ko je ponovno zaživela misel na železniško povezavo z Madžarsko, ki naj bi po naj-, bolj optimalni trasi preko Martinja pri Monoštru dosegla za visoke obremenitve usposobljeno mednarodno progo avstrijski Gradec-Budimpešta, Zadeva je »v zraku« že kakšnih deset let in nihče ni ugovarjal. Sedaj pa, ko so načrtovalci prišli s podrobnejšim opisom predloga, je polno takšnih in drugačnih pripomb: če bi bila železnica speljana po more- vsem za ob zahodnem delu mesta, ki je - gledan od zunaj - gol kot pavijanova zadnja partija. Potem sta tu še hrup in smrad, bojazen, da zunaj Sobote, pri Puconcih in morda še kje. ne bo dovolj pod- ali nadvozov in tako naprej. Po tem koliko (in predvsem kako) je bita doslej ta proble- m ati k a prikazana javnosti (tudi, kar zadeva odklonilna stališča do železnice v Porabju), ni odveč pomisliti tudi na možnost rivalstva med (imenujmo ju tako) porabsko in lendavsko različico. Za slednjo sc sicer ve, da bi se - tudi po madžarski oceni znaSla v štreni lokalnih povezav. Naš cilj pa jc seveda, da dosežemo slovensko transverzalno različico, ki bi zagotovila čim večjo mednarodno mično sprejemljive. funkci- onalno in sicer najmanj moteče reštive. Objekt, kot je železnica, se kajpak ne more izog- niti vsaki »županovi slivi ali reči »cesta«, kar pa je državo > bitni različici, bi šlo toliko in prepustnost. Temu cHju bi pač morali po- hruški«. Problemi, ki bodo nastajali, nikakor ne bodo nepremagljivi, če bo prevladala zavest, da je to - povedano v prispodobi - morda res »poslednji vlak«. Neuradno je slišati, da bi utegnili madžari progo od Monoštra v notranjost preurediti v dvotirno, za kar kažejo zanimanje tudi Avstrijci, Ce porabska različica povezave z Madžarsko propade, je najbolje, da naredimo z železnico med Soboto in Ljutomerom tako kot nekoč z goričko, kmetom pa vrnemo tistih deset ali koliko že hektarov zemlje, ki so jo pred sedemdesetimi leti od njih po smešno nizki ceni odkupih. J. M, Zakaj inovacijsko mrtv^; Podjetje Nafta k leta in leta slovelo kot firma. 1' . pohvali z'dosežki na inovacipkem področju. Nad torji so dobivali najvišja priznanja v občini 1® K k st republiški ravni. Tudi inovacijski dohodek ni •**'j V zadnjih letih pa je nastalo mrtvilo, ki glede višje - in visokošolskega kadra <10 odstotkov nikakor ni doumljivo. Sc manj pa opravičljf'^' menitn. rta za nevnščliivost »a nenrtnntnost ■fU' . menijo, da gre za nevoščljivost, za nepopolnost vlog, pa tudi inforniiranosi zaposlenih ni bila boJ^a. Potrebovali bi, menijo, strokovnjaka ki bi se ukvarjal samo z inovacijami in predloga v. Dilema, ki sc pojavlja, so tudi t* «i n« predlogi v. Ducma, kj sc pojavlja, so tudi i* ,i pogledi, kaj spada v delovno obveznost in kaj V , prej ali slej moral vedeti vsak potencialni ;(1 djetju itn^o komisijo za inovacije, ki pa je i njenega čestokrat nemočna, Se zlasti, ko gre ovrednotenje inovacijskih predlogov. Pa tudi z^'. ovrcunui&iijc invvdvtjhKjn preojogov. r 3 TUO* aih skrivnosti nekateri dokumenti niso doseglji''*' mn sitnvnosrr ncKuten aoKumenii niso oosegip- 'j j menijo, da bi z zaposlitvijo strokovnega Jclay‘^' ,)fy Trlpnij^Jh Ud Ui t /dpoSiitViJU SltOKOvncga UC>“. z^i*' ukvaijal z inovacijskim področjem in motiviranj®® p nit, itinvAtivnnit ctnnli rrfijt VrArot [r z,^iviEvi . nih za inovativnost, storili prvi korak k oživitvi sti. ;i ij marca 1993 stran 5 . gospodarstvo ' Vredni smo dobrih obljub i I Skupna predstavitev pomurskih podjetij na sejmih t hi kak Jerune Kkpka Jerome, tis« ritadljivi Anglež, ki je loko pikro pis« o evropskih navadah, popotoval po Sloveniji, hi v svojem potoptso gotovo zapisal tudi nekako takole; Slovenci sc od jutra do večera med roUcj tailikujejo, eni se voiijo delat z javnimi prevoznimi sredstvi, drugi, lUr jo po opazovalčevem občutku prav toliko, pa delat sploh ne hodijo, “■PM se cel dan vozim po slabih cestah in hodijo naokrog. Natančn^ pot^jn da todi tisti, ki naj bi hodili delat, del času delovnih mestih. Zato je splošna podoba te dežele takšna: na ‘®***l> in v goshtnab je čez dan polno ljudi, vse pa se spremeni zvečer, ko fo domovih prižgejo televizorji. Malone vsi Slovenci so tokiat doma. H ata®7.S?5.’ Slovenci čez dan nedelavnosti — ncueiavnosti naprtijo tolik-$90 občutek krivde, da jim je v naj-''tčjo uteho, te lahko zvečer po gledajo, kako hočejo nji-tori univeizitetni profesorji eko-b^ije, med katerimi sedi novinat, 9 običajno misli, da je pameten 991) kot vsi dnun —---------' naprtijo tolik- not v« d-. • ’ sogovorniki (po-" efco.i?’’?\l®*"‘*d«ratotiakS-fil^n'^'^ običajno ?'l>no(lritf dnm*’ekonomije), ^btvo. v 1 -'^'l temi , . . . -------- Ijodtoi, niti govoril o delav-v»i I" Požrtvovalno-2'^o-inPT govorijo tih kik o tem, naredili za gospo-&SU. ko sem bival S o L II, o in- ‘^^preciaciji * '^tninieniii ._______________i. ''•JEnju, izgubi trgov. Po končani oddaji Slovenci z daljinskimi upravljalniki Še malo pobrskajo naokrog po televizijskem programu, potem pa se zadovoljni odpravijo spat. Zadovoljni, ker učeni gospodje Se enkrat vnovič niso ugotovili, zakaj jim v gospodarstvu slabo gre. Zares zanimiva dežela, bi rekel Jerome K. Jerome Zares zanimiva dežela, ni kaj. Če izdelovalcem kavbojk znamke Levi’« slabo kaže, nič ne govoričijo o finančnih rečeh, marveč si začnejo razbijati glave, kaj bi bilo treba dodati k mitu hlač, ki sicer, kol pravijo sami, niso nič posebnega, čisto navadne hlače, samo mit so naredili iz imena. Ko nemški menedžerji v avtomobilski industriji opazijo, da jih Japonci na vseh področjih prehitevajo, se ne lotijo najprej tečaja marke in se ne zakopavajo v ekonomske teorije. »Naši stroški so za 30 odstotkov previsoki,« ugotovi na primer Sef v tovarni mercedesov in potem ugiba, če je la to kriv prekratek delovni čas, strogi ekološki predpisi ali manjša motivacija zaposlenih. Nič pa ne govori o kakšni mikro- in makroekonomiji, nič ne citira kakšnih učbeniških zapletenosti Zato tudi na nemški ali kateri kolt drugi zahodnoevropski televiziji nikoli ne boste videli, da bi kakšni ekonomski učenjaki sedeli in modrovali o gospodarstvu, Tam jih pokličejo samo takrat, ko je kakšen cikel mimo in ga je potrebno postaviti v svetovni kontekst. Prav nikoli pa jih ne sprašujejo, kaj bi bilo potrebno narediti. Za te reči so menedžerji- Ne pa ekonomistične eminence. Torej (udi ne naše, predvsem ne tiste, ki so v prejšnjem sistemu ves čas zagovarjale razne neoekonomizme, zdaj pa bi se radi oprali za nazaj in pripovedujejo, daje majhna država pač draga, da so oni že ves čas svarili pred izgubo jugoslovanskih trgov in podobno. Za gospodarjenje v tovarnah so torej menedžerji. Za določanje nacionalnega gospodarstva pa so po- litiki. Kajti politiki se pri gospodarskih rečeh smejo zmotiti, medtem ko se profesorji ekonomije seveda ne smejo, ker bi jim zmota pogubno zmanjašala ugled. Naši, ki so se motili že v prejšnjem sistemu, si zdaj skušajo izgubljeni ugled pridobiti tako, da problematizirajo in skorajda že smešijo odločitev za samostojnost. Bush se je -zmotil-t, ko je kazat na ustnice, češ berite mi z njih, davkov ne bom povečal. Pa jih je. Izvoljen pa ni bil zato, ker so se Američani ie naveličali ekonomskih zmot na republikanski način. Zaželeli so si demokratskih zmot. Clinton se že pridno moti in pozablja na svoje volilne obljube. Kajti vsa zadeva okrog gospodarstva ni v tem, da za televizijskim omizjem kvačkajo neke ekonomske teorije, marveč v animaciji državljanov z obljubami in v povečevanju vere v narodove sposobnosti. Pomislimo samo, kako Clinton Američanom rožice sadi o ameriškem nacionalnem zagonu. Vse se namreč naposled zvede na vprašanje o tem, kako se dela. Kapitalistično delo pa zahteva asketizem in požrtvovalnost, kot je vedel povedati že Mar Weber. Weber je bil ekono- mist ■.. SrKFAJV SMEJ ^posebni odpadki največji problem prav v Pomurju? j dogoreli bodo vsi, ki se otepajo v Odganja! v celoti zbiranja in uničeva- k i«oal»iu . p* ™ UBKevor »»kia, odpadkov, Ce -<4..^ 9 VnMtv» „..5, . , *!ko|ja ktmČiii) se bu Ir. olja. posebnih •J'' int/**' ostaiUti barv, ploČe-■' * ^“peoimi snovmi), ki so 1*^ *'ovaroiških dvoriš- hasJ* shranjeni v kaksuem skladišču? Če bodo la o^a, oljne oi- tako da mi tukaj v Pomurju niti ne vemo, kaj se dogaja, ali je ali m škodljivo za tukajšnje okolje, prebivalstvo,« je povedala vodja sanitarne inšpekcije v Pomurju Majda Lindič. Predlagani zakon o varstvu okolja predvideva, da bo v vsako proizvodno ceno vključen tudi strošek ekološkega reševanja (posledice proizvodnje, embalaže, prevozov). »Tam, kjer ,se podjetja šele odpi- ljudje pa jih ne bi kupovali. Za te probleme bi morala bolj poskrbeti država, «je Še menila Lindičeva. Država se bo kmalu odločila za način uničevanja posebnih odpadkov (na natečaj se je prijavila tudi soboška Komunala-Saubermac- her), seveda pa bo v primeru prenosljive sežigal ne naprave največji problem najti lokacijo. Ne le da se je otepajo posamezne regije, ampak se ne morejo poenotiti niti posamezne občine. Izgovor posameznih občin je, da nimajo toliko teh posebnih odpadkov, da bi morali prav Oni poiskati primeren kraj za postavitev inciniatorja. Dokler ne bo natančnega seznama, kaj vse se skriva na tovarniških dvoriščih, jih ne bo mogel nihče prepričati. Prav gotovo pa ima prav tudi Majda Lindič, ko trdi, da so zdaleč večji problem kot sodi z nedoločeno vsebino neurejeni odtoki in greznice pri stanovanjskih hišah, blokih in naseljih; najprej bi morali poskrbeti za zares dobro kanalizacijsko omrežje s čistilnimi napravami. si zagotovili pitno vodo in nato reševati drugo problematiko - predvsem črne gradnje. BERNARDA B. PECek a ŠL I* Ib-leh^i..^"*® plačali uni- T* >1.,. OUdii loki... ,_________ . 1%'^; vse -hoA, TL* kumurskem ti- P« podatkih republiškega sanitarnega inšpektorja Viktorja Koselja so pomurska podjetja v letih 1988, 1990 in 1991 zbrala tone in Ione ostankov olja, mulja barv, lepilnih sredstev, farmacevtskih izdelkov in drugega. Ker je seznam dolg kar nekaj strani, bomo navedli le nekaj najbolj zastrašujočih podatkov: polnilne rwt.iii, uv.., .A.VP.H tj«^, j? tRttioga (Hidjetja so v lad-------------------■■ 50 v zBd-ime, proii-»nem enaka, to- Nailv dejavnosti, Umu VtsO iiilpadlia KuliaBa Lelu Dežela zdravja spet na sejmih J Pomurska podjetja z različnih področij delovanja bodo morala tudi v prihodnje tesno sodelovati, če bodo hotela .biti uspešnejša kot drugi slovenski proizvajalci in predelo- valci ter vse hujša tuja konkurenca. Zaenkrat jim je sodelo- j vanje uspelo pri sejemskem predstavljanju, vendar pa bodo morali tesneje komercialno sodelovati tudi v vsakdanjem poslovnem delovanju. Strokovne službe ABC Pomurke - Skupine podjetij bodo v sodelovanju s Pomursko turistično zvezo tudi letos organizirale skupne nastope pomurskih podjetij na sejmih, ki so se v letu 92 izkazali kot zelo uspešni. Prvi tak nastop bo na sejmu Alpe-Jadran v Ljubljani od 22. <10 27, marca, ko se bodo na 170 kvadratnih metrih na najbolj atraktivnem prostoru v osrednji hali ljubljanskega sejmišča predstavila številna pomurska podjetja s sloganom Pomurje - dežela zdravja. Pri predstavitvi na sejmu Alpe-Jadran - Svoboda gibanja bodo sodelovala podjetja: Radenska Radenci, Moravske Toplice, Terme Lendava, ABC Pomurka (Hladilnica Puconci, Zunanja trgovina, Agromerkur), Zadru-ieno podjetje Panonka (Sadjarstvo in drevesničarstvo Puconci, Semenarstvo Murska Sobota), Mesna industrija Pomurka Murska Sobota, MIR Mesna industrija Gornja Radgona, Pomurske mlekarne, Mlekopromet Ljutomer in Vi-gros - trgovina na debelo M. Sobota. Nič manj pomembna ali pa Še bolj bo skupna predstavitev na sejmu MIBA 93 (Mittelbayerische Aussteliung) v Ingoistadtu v Nemčiji. Na 125 kvadratnih metrih razstavnih površin se bodo predstavila podjetja Mura Murska Sobota, Rašica - Beltinka Beltinci, Radenska Radenci, Moravske Toplice, Terme Lendava in Obrtna zbornica M.Sobota s šestimi svojimi Člani, Sejem MIBA bo od 17. do 25, aprila, pomurska podjetja pa se bodo predstavila že osmič. Bernarda B. Peček Veliko dajo za varstvo pri delu Narava delaje laka, da narekuje veqo budnost tako pri varstvu pri delu kot požarni varnosti. V Nafti se tega zavedajo in skušajo iz leta v leto izpopolniti sistem varstva, da bi bilo manj nesreč in požarov, saj je (o tudi bistven pogoj za napredek podjetja. Vsako leto do podrobnosti pretehtajo, kako je bilo z varstvom pri delu in požarnim varstvom, da bi lahko stoijene napake sproti odpravili. V lanskem letu so imeli v firmi 48 poškodb pri delu, na srečo pa ni bilo zelo hudih nesreč. Ugotavljajo pa, da seje število izgubljenih delovnih ur zmanjšalo. ' -........ m- itoj? ''"S manr’’**^.**l* so oapa^ l**ogrcde« "C “rtosa. H k‘‘K iJ®* ’*?***®*j** Uinosa. ra V »IS E v pločevinke ST® '*) odpadki so to -«ii«g« nadzora, s* pod »oteorom te- **■ problematika r*' le. kakih deset let dajemo ■ ''^ndar to ni “ uničevanj' , '"f’ 9^padk.ov. Ni natnre "i ’a»wuplie»s«';' ''Ih'«,’ Ptigavarjaino e ■ 1® pri t«m, da 9iiu ^''ideniiTati tt ‘' ktb 22 ''^''atnih sn ^evii-jP^ialnice, da ne bo večje v "čia,'*’" id podobno. '***' de. V*’!..* tovarniških dvoriš- «var. Ce bi bilo pripeljati le la »Hi namreč I - sestankih sc 9 tem. mo- — ter bili po-snovi ne spu-pa da se ne ^0 druge la;?« d.'-najetja t? avori r.; proi proiz- 1n oljne kipe polietilen siara olja 2J13t 1.201 48,00 m’ 2,001 1988 1990 1990" 1988 1990 1988 1990 1988 1990 1990 Naziv dcjavnuitl, Hnna Puljedelstvo ABC Pumurka Prevoz blaga, Inlegral Vrsta ojjfiBdta Kdicina siaia olja stara olja 10,00 nP 45,0»m* ost, o1j, beiK. 16,(Win’ Tehnosttoj Lfutosner Vitrina Ljutomer Krka Novu meslo. Ljutomer Imgrad Lesnina Ljutomer Mujales Fajionija M. Sobota SGP Pomutje Cestno podjetje IMP M. Sobota Avtobusni promet Popravila vozil ABC Pom Petrol rajo, je to mogoče - dovoljenje za obratovanje bodo dobili pač šele takrat, ko bodo rešili problem zbiranja in uničevanja embalaže in odpadkov, Seveda pa mora biti to predvsem centralno rešeno, kajti če bi res prav vse stroške vključili v ceno, bi bili ti izdelki zelo dragi. BOJAN JAKŠIČ Gor. Bistrica 51 Mog 'N ZELO UGODNE CENE; a « a_a 1. ’iiai.L^r* hJ^at_______' 6.450,00 5.000.00 10.100,00 10,050,00 13.900,00 J^llčdtn po telelonu; 70106. oljne krpe siara olja mulj, loč. olj olj, kipe stara ulja udp. lakir. stara olja mulj barv odp. lakir. udp. lana. izd. 6,00 m‘ n.OOm’ 1,501 1,201 4,00 ra’ 30,00 m’ 4.00111’ IS.OOm’ 3.001 5,001 odp. Faim. izd. 9.001 odp. ii lakir. lep.sred, odp. iz lakir. sred. .iz lak. 3,501 3.50t Lelu 1988 1990 1988 1933 1990 1990 1990 1988 1988 1990 1990 1990 1938 1990 1988 1988 200.00in’ 1990 l,2at 1990 mulj barv. lak. S.OOm’ ZSOO-OOiiP 1990 V Nafti ugotavljajo, da je za 70 odstotkov poSkodb pri delu in za veliko pok; jklji’ Jicnib bolezni krivo pomanjkljivo strokovno znanje za varno delo. V lanskem! letu so organizirali ob Kaniz odpadno enei^of gal mulj udp. iz lak, odp, iz lak. Sttra olja siara olja stara Uja djne krpe stara olja oljne k^ slaia olja odp. iz lak. stara olja 4,00t 12.001 10.001 3.001 4,»m’ 2.001 6,00 m’ 10,001 6,0ani’ 14.00 m’ 2.001 60.00111’ ost. olj.. benc. iO.OOra* mulj. fiSe. sod. 15.00t 1990 1988 1983 1990 1990 1988 1990 1988 1983 1990 1990 1990 1990 1988 1988 eajaa.tV' kadsalSiffi IS- Ttea, > «iwa^ cbaaja. lo |i0Wd načine, kako 3m jo it^ko kar najbolj« izkoristili. S tm pTOblemom, .se kot JčRŽe, ubadajo v lendavski Nafti že dolgo, saj ugotavljajo, da SATELITSKI SISTEMI »SHARP« 100 programov - parabola 90 cm - HI-FI stereo sprejem Garancija 1 leto Cena: 630 DEM (40.000 SIT) z montažo Montiramo in popravljamo vse ostale vrste anten. Informacije; SERVIS IN MONTAŽA RTV ANTEN i Ladislav Abraham, Černelavd, Gorička ulica 24, tel.; 31034. I iBUijo verato neizkoriščene ed|>adrie hi Ittuiča v kanalizaciji 8^ se športi v ffl-aka. Vir te odpadne en^^je je toj^ota, lil bi se dala izkoristiti za ogrevanje sieklenifcov in (^astenikov. IkiaČunali so. da bi bilo z odpadno energijo možno segrevati priblkSao 1500 kvadratnih metrov proizvodnih površin brez vei^th ntdožb. Predk^ o izko^^a-nju ot^Jklne energije je vzniknil v podjetju, upati je le, da bo deležen razumevanja, Je več, realizacije, saj bi s tem dosegli dvoje' pridelal« bi lahko zelenjavo, ki Je iskana na tržišču, podjetje pa bi dobilo videz do- I UGODNO - satelitske antene stereo brega ^i^dadria s tovrstno I energijo. Pa Še eno dobro . CENA 2 MONTAŽO 595 DEM TV Gorenje 7.000,00 SIT, vse na — vgradnja teleteksta v obroke RTV SERVIS Marjan Zemljič, Ijutomer, tel,; 81 580. I plat tega predlog ne gr* * prezreti, pri tem projektu bi > lahko zaposlili nekaj (jodi, ; ki se pojavili« ali se liodo ; kot tehnološki presežek. JD ■ preverjanju znanja še izobraževanje. Delavci so bili seznanjeni 2 nevarnostmi na delovnih mestih in varnostnih ukrepih o zdravstveni in požarni varnosti. Ugotavljajo, da bo potrebno organizirati izobraževanje tudi za vodilne delavce, saj so se spremenile nekatere zakonske določbe o varstvu pri delu in požarnem varstvu. V lanskem letu so imeli v delovni organizaciji le pet začetnih požarov, ki niso povzročili večje materialne škode. Za požarno varnost v firmi skrbi poklicna gasilska enota, ki opravlja storitve tudi drugim koristnikom v občini, JD SLUŠNI APARATI SIEMENS ______ nun 1 patlMII^^ m« co« NWUnW. IM Ml IMŽ* mansvMMk« TRITON 3000, trikanalni AGC, računalniško programiran po vašem avdio-gramu... SIEMENS Vsak četrtek od 9. do 13. ure ABA OPTIKA MURSKA SOBOTA Lendavska 8 Telefon; 21 703 SIEMENS Inf, ob sredah: tel. (062) 513698 od 19. do 20. ure r I stran 6 vestnik, 18. marca nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi r v tednu med 9. 3. in 15, 3. je največji padec tečaja zabeležila obveznica Lesnina, saj je vodstvo borze dovolilo, da se tečaj te obveznice v tem tednu oblikuje povsem prosto, neglede na uzance Ljubljanske borze, ki dovoljujejo le 10% spremembo tečaja navzgor ali navzdol. Tako je naraščanju v prejšnjem tednu, ko sem Uvrščena Rotacija II - delnice 9. 3. je tečaj delnice LEK ponovno padel- tokrat na 13359, prometa z njo pa je bilo za -10 lotov. V petek, ko se je ponovno trgovalo govna je bilo za 4 lote prometa II. 3., njen tečaj pa je padel iz 16000 na 15750. ppozorila, da naraščanje nt odraz realnih razmer, tečaj te obveznice padel iz 99,2 na 4,0, kar je posledica neizplačanega kupona te obveznice in tudi potrditev vodstva Lesnine, da niso sposobni izplačati kuponov ter vedno bolj utemeljene govorice o stečaju tega podjetja. Uvrščena Rotacija I - obveznice RSL 1 je v torek 9. 3. zabeležila rahel porast enotnega tečaja na 115.3 pri prometu 888 lotov, naslednjega dne pa se je njen tečaj vrnil na 115,3, ko je bilo z njo za 5710 lotov prometa. V četrtek je njen enotni tečaj nadaljeval s trendom padanja in pristal na 114.9 (3662 lotov prometa), v petek pa na 114.8, ko je bilo za 1746 lotov prometa. V ponedejek je tečaj ostal nespremenjen, prometa pa je bilo za 7420 lotov. RSL 1 (O) - davčno olajSavo že z izkoriščeno ves mesec vztraja na tečaju 110,0, vendar so tudi v tem tednu vsi sklenjeni posli bili aplikacijski, skupno pa je bilo za 186 lotov prometa. Obveznica RSL 2 je v tem tednu rahlo nihala. Tako je 9, 3. porasla iz 92,6 na 92,7, ko je četrtek Še rahlo porasla na 93,2 (1241 lotov prometa), da bi v petek zdrsnila nekoliko navzdol (92.9) pri 550 lotih prometa. V ponedeljek se je tečaj rahlo dvignil na 93,0 prometa pa je bilo za 4009 lotov Uvrščena kotadja 11 - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je 9. 3 zadržal tečaj predhodnega dne in sicer 94,6, prometa z njo pa je bilo za 245 lotov. Naslednja dva dni se s to obveznico ni trgovalo, v petek pa je njen enotni tečaj rahlo porasel na 94,8. ko je bilo za 54 lotov prometa z njo, v ponedeljek pa porasel za 0,5 odstotne točke (95,3), prometa pa je bilo za 210 lotov. Z obveznico MLJ z izkoriščeno davčno olajšavo se je trgovalo 9. 3., njen enotni tečaj pa je porasel za kar 2 odstotni točki in sicer iz 88,0 na 90,0, prometa pa je bilo za 24 lotov. V četrtek je bilo za 40 lotov prometa s to obveznico, njen enotni tečaj pa je ostal nespremenjen. MM jv o 1 CHta prvih borcev II. Brhžich 6030 iroeoe ea-aae. Tcicfhki, O6oe SlOvCMkB C4St« 54, ljubljans 61000 V 061 TcKfaks: Oe Pirtlzintka 3-S. 62000 MaHbor- V 062 29-460, TviEfBkS: Dti2 29-460 I I s to delnico, je njen tečaj padel 13065 pri prometu 20 lotov. na Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je v tem tednu rahlo nihal, tako je 9 3 padel za 0.2 odstotni točki na 94,1 pri prometu 1352, se naslednjega dne se zadržal na tem nivoju (3050 lotov), v četrtek pa ponovno narasel na 94,3, ko je bilo za 985 lotov prometa. Rahlo se je vzpel tudi v petek in sicer na 94.4 pri prometu 118 lotov, za kar 0,5 odstotne točke pa se je povzpel v ponedeljek (94,9), ko je bilo za 411 lotov prometa V tem tednu se jc trgovalo tudi z obveznico Juteks in sicer 10. 3., ko je njen tečaj porasel za kar 2,5 Prosti trg - delnice Tečaj delnice Dadas je v tem tednu rahlo naraščal 9. 3. je porasel iz 22084 na 22219 (32 lotov), v sredo na 22350, ko je bil prijavljen aplikacijski posel le z I lotom, v četrtek na 22500 (7 lotov). V ponedeljek je bil ponovno prijavljen aplikacijski posel s 4 loti te delnice, njen tečaj pa se je povzpel na 22575. V tem tednu je le 9. 3. zamenjalo lastnika 154 delnic MK Založba, njen tečaj pa je padel iz 2830 na 2792, z delnico Rogaška prednostna pa je bilo za 122 lotov prometa le 11. 3,, njen tečaj pa je pravtako padel in sicer iz 2550 na 2443. Delnica NIKA je 10. 3. zadržala tečaj 35000, prometa pa je bilo za . . . . 80 lotov. 12. 3. je bil po enakem odstotne točke na 104,5 glede na tečaju prijavljen aplikacijski posel tečaj 1. 3., ko se je nazadnje trgovalo s to obveznico, prometa pa je bilo za 24 lotov prometa. Z obveznicama LEK tokrat ni bilo prometa, z obveznico Lesnina pa je bilo le za 10 lotov prometa po prej omenjenem tečaju 4,0 in sicer 11, 3. na borznem sestanku. s 4 loti. V ponedeljek je njen tečaj nekoliko padel (34675), prometa z njo pa je bilo za 40 lotov, 9.3. je padel tudi enotni tečaj redne delnice SKB iz 12011 na 11400, prometa pa je bilo za 65 lotov. Po enakem tečaju je bil na- iti. 3. je bil prijavljen aplikacijski slednjega dne prijavljen aplikacijski posel (10 lotov). Nihal pa je posel s 5 loti obveznice Metalna po tečaju 80,0, kar predstavlja porast za 3 odstotne točke, vendar se je tečaj že v petek vrnil za 77,0, ko je bilo za II lotov prijavljenih aplikacijskih poslov. Obveznica Občina Laško je 9. 3. še zadržala enotni tečja 77,4. ko je bilo za 520 lotov prometa, nato pa je njen enotni tečaj pričel rahlo naraščati. Tako je v sredo porasla na 77,4 (350 lotov prometa), v četrtek na 77,9 pri 80 lotih prometa, v petek na 78,0, ko je bilo za 100 lotov prometa z njo, v ponedeljek pa na 78,1 (277 lotov prometa). I Odhod k Zdravniku I invalidsko zavarovanje. Če r.anj odloči (do trideset Kako z bolniškim dopustom, ko zavarovanec čaita na ocenitev invalidske komisije lahko tačas na bol- NapaČno je tolmačenje, da niškem dopustu le, Če tako mora bili tisi! čas, ko delavec odloči njegov lečeči zdravnik se ne strinja tudi s (o odločitvijo, se lahko obme še na sodišče združenega dela, ven- oziroma po Indeseliri s’’*''; zdravniška komisija. Bolniški dopust lahko odobri samo splošni /d ravni k I I i čaka na ocenitev ali odločitev invalidske komisije, obvezno na bolniškem dopustu. Topo- meni, da /e delavec lahko spo- oziroma zdravniška komisija. Ce se zavarovanec na od- meni, da je delavec lahko s po- ločitev invalidske komisije, soben za delo tudi v Času, ko ki mu Je priznala drugo ali že teče invalidski postopek, ni tretjo stopnjo invalidnosti, ne pa še odločitve invalidske ko- pritoži, ima misije. O tem, ali je zavarova- pravico biti doma, dokler ne preteče rok za vložitev pritožbe, torej petnajst dni. nec, ki čaka na ocenitev, sposoben za delo ali ne, seveda odločata zdravniški komisiji prve in druge stopnje pri zdravstvenem zavodu. mu je invalidska komisija Ce je invalidska komisija priznala invalidnost prve prve stopnje ugotovila ali stopnje in se na to odločitev priznala zavarovancu invalidnost prve ali druge kategorije. a se zavarovanec pritoži. Na bolniškem dopustu ostane zavarovanec tudi, ko mu invalidnost Ginekolog in pulmoloJ i) moreta in ne smeta bolniškega dopusta. To stori le izbrani splošni nik. Četudi ie ginekolf? . ( ! r I I LI n r ^-,*w L U\J L J IX p brani zdravnik, bolniSk®^|. dopusta ne more odobriti' j prav gre za ginekološka <1 ; ' 1 ienja Dbira zdravnika ni časovno omejena 1 ■- s tečaj prednostne, delnice SKB. Tako je 9. 3. porasel iz 12505 na 12872 (464 lotov), naslednjega dne padel na 12551 (360 lotov - aplikacije) se v četrtek rahlo povzpel na 12567 pri 70 lotih prometa v petek pa na 12618 (63 lotov), da bi v ponedeljek padel na 12544, ko je bilo za 50 lotov prometa. Kratkoročni vrednostni papitji 12.3. je porasel tečja blagajniških zapisov Banke Slovenije na Nasprotno pa se je dogajalo 64,85 (6 lotov) v ponedeljek pa je z obveznico Občine Zagorje, ki je 9. 3. padla za kar 2 odstotni točki iz 78,5 na 76,5 pn 124 lotih aplikacijskih poslov, naslednjega dne pa še za 0,3 odstotne točke na 76,0, ko je bilo za 40 lotov prometa z njo. V petek si je nekoliko opomogla, saj se je njen enotni tečaj izoblikoval na 76,7 pri 240 lotih prometa. v ponedeljek pa rahlo padla na 76,6, ko je bilo z njo za 100 lotov prometa. ostane že po zakonu na bolniškem dopustu do tistega dne, ko postane odločba o ugotovitvi invalidnosti dokončna, pritoži. Doma je lahko, dokler ta odločba ni pravnomočna. Če invalidska komisija in-, validnosti ne ugotovi, zavarovanec pa se na to odločitev . ■ K ' Nekateri so preprii^\, 3 si je osebnega I <1 treba izbrati do konca To pa seveda ne drži. H j, - I>S5SS ' ■ 'Ji Ca PUsItni S«,. ‘Te II v predsed- so c,, ^‘‘^»vstvenem ^prešteli “'bTO »i. :*til! na- SJTB■■-qj I, ■■■ ' c .... O««.''"’ ““S' ^7 ;ii Pi^ms, da sem je to pri dolo- —1 Uc-- — hude eiiorCe-Ppvejal ■ dtrfktur Osebno mnenje profesorja dr. Ljuba Bavcona 1 zobozdravni-iraamo ’ »jp jntuL i/*.®’® zdravni- spio^ vni- fiu ^rava. ‘tP« si! 1 >1 III kadra pa govori oba PjltveL ^14 -fcfe '■k rir,!. '^opis mi ni ■ So |Q upožte- ii- zaposlitev JJtis-fiTeiim za ob- »Določba 63. členu zakona o zdravstveni dejavnosti učilno dopušča dve razlagi in kaže, da ob oblikovanju tega določila nihče ni pomisli! na to možnost. Sam seveda nisem pristojen za kakšno obvezno razlaganje zakonskega besedila in vam zato lahko povem samo osebno mnenje. Kot ste zagotovo obveščeni, je tudi Svetu za varstvo človekovih pravic in teme^-nih svoboščin s konstituiranjem novega parlamenta prenehal mandat in mu tako vašega vprašanja sedaj iie morem ponuditi v razpravo. Moje osebno mnenje pa je naslednje; Država in vse institucije, ki delujejo na območjih, kjer živita obe z ustavo priznani narodnostni skupnosti, so dolžne zagotoviti njunim pripadnikom »pravico do uporabe svojega jezika in pisave v postopkih pred državnimi organi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo« (62. člen Ustave Republike Slovenije). Ta člen ustave tudi pravi, da »zakon določi način uporabe svojega jezika in pisave«. Tega pa zakon o zdravstveni dejavnosti ni storil na jasen in nedvoumen način. Toda ne glede na to izhaja iz ustave in iz zakona, da je treba pripadniku narodnostne skupnosti zagotoviti komuniciranje v njegovem jeziku, ne pa da morajo vsi državni uradniki in zdravstveni delavci na območju, kjer živi katera od obeh narodnostnih skupnosti, obvladati tudi jezik narodnosti. To pomeni, da lahko razumemo dolžnost države (in zdravstva) kot organizacijsko, ne pa kot načelno vprašanje. Sam Iti se odločil za to, da gre za organizacijsko vprašanje. Iz vašega pisma namreč sklepam, daje spričo dovolj velikega števila zdravstvenih delavcev, ki obvladajo madžarski jezik, zagotovljena vsakemu pri- padniku madžarske narodnostne skupnosti zdravstvena oskrba v njegovem jeziku. Seveda pa je mogoče pripisati vprašanju tudi načelen pomen in zahtevati, da obvladajo jezik narodnosti prav vsi, ki delajo v državni upravi, pravosodju in javnih službah. Toda iz tega očitno nastajajo napetostii, ki so povsem nepotrebne, predvsem pa škodljive in nevarne za mednacionalne odnose. Po mojem mnenju torej obveznost, zagotoviti pripadnikom madžarske narodnostne skupnosti komuniciranje v njihovem jeziku, nikakor ne pomeni, da bi morali obvladati madžarski jezik prav vsi, ki delajo v državni upravi ali v drugih javnih sluižbab. Seveda bi bilo drugače, če bi v lendavski občini živeli samo pripadniki madžarske narodnostne skupnosti, to pa, kot ste mi napisali, ni tako. Iz tega izhajala po mojem mnenju dva konkretna sklepa, in sicer; 1, da ni mogoče zahtevati od vseh zdravstvenih delavcev, da se morajo učiti madžarskega jezika, če je takšnih dovolj za »pokritje« potreb madžarskega prebivalstva, 2. da ni mogoče v razmerah, ki v tej občini so, zavrniti kandidata za službo samo zato, ker ne zna madžarskega jezika, in Če seveda ni razpisano delovno mesto s tem posebnim pogojem. Še enkrat naj ponovim, da je to mnenje samo moje in da sem imel pri njegovem oblikovanju pred očmi potrebo po zagotovitvi vseh pravic pripadnikom madžarske narodnostne skupnosti in potrebe po strpnem sožitju pripadnikov obeh narodov v lendavski občini. Lep pozdrav! Prof. dr. LJUBO BAVCON jRlO jc konec srednje Šole m napredovanja nsosBs PnlicistT^ ** objavili krajši članek o tem, da so *i»' i®**’ "čiteli; 'J zaposlenimi v javnih državnih *eHor * flocakali poračun premalo nakaznih plač - ^eČ drugim smo zapisali, da Slii kot samo enakopraven položaj 1 - '* ’ ■ tak :o 'uti tTi„. j® slii ti ' *oi samo enakopraven položaj ' Ptevisoi^^^I^***' krililui du imajo učitelji v so plače zamrznjene, pa še ni konkretno pojasnjeno. V šolah pa je Se vedno dokaj visoka temperatura tudi zaradi napredovanj v nazive. Nekaterim se bo pri tem res A KS; I i| Si Vsi Hi,., X Pr“J''“^as u?,'. ^'abo t "J’='hkol “‘ti takš. v 1! ll .'ari ’ M1 ” ‘‘'■''II' precej ''■'liti Učitelji )(i Najbolje p« 1'1 tlapi 'iinio si jih poznajo učenci. Toliko okrog tega, čeprav bi se dalo še marsikaj povedati in zapisati. Tudi to seveda, kako naj učitelji zagnano delajo, ko pa si s svojo plačo ne morejo privoščiti strokovne literature in drugih kulturnih dobrin. Mnenj je pač veliko. Medtem smo zasledili podatek, da so bile osnovne učiteljskih plač v osnovnih šolah nekaj Čez 80,000 tolarjev bruto, in to s poračunom, neto izplačila pa so sc gibala blizu 52.000 tolarjev ali okrog 800 nemških mark. Kaj bo poslej, ko zgodila krivica,- ker si ne bodo uspeli priskrbeti administrativnih potrdil, da so se uveljavljali izobraževali. z drugim strokovnim delom itd. Toda stvari gredo vseeno dalje. Do marca je v Sloveniji prejelo odločbe za naziv mentor 958 pedagoških delavcev, med svetovalce jih je napredovalo 455, naziv mentor svetovalec je dobilo 378 in naziv svetnik 18 učiteljev, Zbirnih podatkot o napredovanjih pomurskih učiteljev doslej ni bilo možno dobiti še nikjer, zvedeli pa smo, da je za napredovanje .prijavljenih’ tudi 23 ravnateljev. JOŽE GRA.I 1. zunanja trgovina, Mariborska 7, Celje Telefon; 063 441245, int.176,411256 Ugodna prodaja PIANINOV: - Belorus, 125,000,00517 -Lirika, 139.500,00517 cena je brez prometnega davka Garancija 1 leto. Možnost plačila na 4 obroke ali S % popust ob gotovinskem plačilu. Prepričajte se, da smo! , im I Se na univerzo? Približal seje (verjetno) zadnji korak na poklicni poti tudi za vse tiste, ki so si zadali cilj, da poleg srednje končajo Še višjo ali visoko šolo. Med srednješolci v Pomurju bo takšnih po prvih predvidevanjih od 300 do 400 - večina gimnazijskih .maturantov’, poleg njih pa še del ekonomskih, upravnih, kmetijskih, strojnih, konfekcijskih in zdravstvenih tehnikov. Mogoče se jim bo pridružil tudi kdo $ končano 3-letno solo, če bo uspešno opravil diferencialne izpite. Univerzi v Ljubljani in Mariboru sta razpisali za novo šolsko leto za redni Študij 10.822 mest, za vpis izrednega študija pa 4.333 mest. To je za okrog 900 učnih mest več kot lani, kljub temu pa bodo več kot 1.000 mladim vrata za nadaljnji študij zaprta. V zvezi z letošnjim razpisom velja omeniti nekatere novosti. Tako je postala Članica Univerze v Ljubljani tudi Teološka fakulteta, ki je razpisala 150 mest za redni študij teologije in 70 mest za B-študijske povezave s Filozofsko fakulteto v Ljubljani in Pedagoško univerzo v Mariboru. Prav tako je vključena v skupen razpis tudi Višja Šola za notranje zadeve. Na Biotehniški fakulteti je nov študij mikrobiologije, na Fakulteti za družbene vede je odslej možno Študirati redno komunikologijo, na Filozofski fakulteti pa je študij etnologije in kulturne antropologije organiziran kot enopredmetni program. Na Višji zdravstveni .šoli je prvič razpisan redni višješolski študij ortopedske tehnike, do 1. junija pa bo znano, ali bo tudi 4- letni študij zdravstvene vzgoje in sanitarnega inženirstva. Že zdaj pa je znano, da sc bo na Visoki pomorski in prometni šoli Piran začel visokošolski Študij prometa in pomorstva. Univerza v Mariboru oziroma Pedagoška fakulteta je namesto prejšnjega študija družbenomoralne vzgoje razpisala študij filozofije in sociologije, kot enopredmetni študij pa tudi pedagoško matematiko, fizik o nemški jezik. Na Tehniški fakulteti je na oddelku za gradbeništvo nov program promet, skupaj i Ekonomsko-poslovno fakulteto pa je razpisan študij gospodarskega inženirstva (menedžment malih in srednje velikih podjetij). Na Visoki kmetijski Soli Je novost visokošolski študij sadjarstva in vinogradništva. Junija pa bo znano, ali bo možno študirati tudi zdravstveno nego na novi Višji zdravstveni šoli Maribor. in Vse drugo je v glavnem ostalo kot doslej - programi, vpisni pogoji idr Vedno manj pa je kadrovskih štipendij za nadaljnji študij - zaenkrat kaže da jih bo v Pomurju razpisanih za novo Šoisko leto samo 32 - in lako nekateri ne bodo mogli nadaljevati izobraževalne poti, saj so dokai izločevalni kriteriji tudi za republiške (.solidarnostne. ) štipendije Starši sqmi pa ne bodo zmogli plačevati precej visokih stroškov šolanja Blagor Ljubijančanont in Mariborčanom, ki teli skrbi skoraj tiiiiiajo’ JOŽE GRAJ 1 stran 8 vestnik, 18, marc^ f- r ■ Sprememba soboškega zazidalnega načrta Kaj bo nastalo pri Agroservisu? Za območje mesta Murska Sobota med Tišinsko ulico, starim Doblom, K roško ulico in razbremenilnim kanalom je bil že leta 1982 sprejet zazidalni načrt pri Agroservisu. Tu je bita predvidena gradnja dvorane za tehnične preglede avtomobilov, objektov za širitev dejavnosti SCT- ja, gradnja specializirane trgovine in obrtne cone z mešano postavitvijo stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic. Danes ugotavljajo, da je bil zazidalni načrt le delno uresničen (Agroser-vis, SCT j. Razloge za to vidijo v spremenjenih družbenih razmerah, ko v ospredje vse bolj stopa zasebna podjetnost. Pojavlja se namreč veliko novih zahtev po ureditvi ustreznih lokacij za gradnjo obrtnih, servisnih in proizvodnih objektov. Pri tem pa ne gre prezreti, da bi brez nadzorovanega načina gradnje mešanih objektov lahko prišlo tudi do t. i, agresivnih dejavnosti, ki bi bile za okolje zelo moteče. Zato si strokovnjaki prizadevajo, da bi bili taki objekti Čimbolj oddaljeni od stanovanjskih in družbenih objektov, kjer se zadržujejo ljudje. In to je bil navsezadnje poglavitni razlog za načrtovano spremembo zazidalnega načrta na omenjenem območju, kjer so predvidene mešane gradnje stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic. Resda so bili leta 1989 sprejeti prostorski in ureditveni pogoji za mesto Murska Sobota, toda vsem tem zahtevam je treba ustrezno prilagoditi tudi zakonodajo o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, hkrati pa je treba upoštevati tudi dosedanji sistem zidave. Posebej pa ne omenjamo zagotavljanja neobhodnih infrastrukturnih objektov za prometno, kanalizacijsko, vodovodno in elektro omrežje. Velikost celotnega območja, ki je zajeto v spremembah zazidalnega načrta, je približno 36 hektarov, pri čemer je nepozidanih okrog 30 hektarov površin. Za obrtno dejavnost je predvideno 2,7 hektara, preostali del pa je namenjen širitvi že obstoječih dejavnosti. Tako naj bi uredili zasebno stanovanjsko gradnjo, proizvodne in servisne dejavnosti, tehnične preglede vozil, bencinski servis, Agroservis načrtuje servise in proizvodnjo, SCT proizvodne dejavnosti, poleg tega pa naj bi uredili Se prodajno-skladiSčni center, sejmišče, salon avtomobilov, gostinske in rekreacijske objekte ter poslovne prostore. Predvideno je, da bi gradnja omenjenih objektov potekala v dveh etapah. V prvi bi zgradili vse potrebne infrastrukturne objekte in naprave, drugi pa načrtujejo gradnjo drugih objektov. predvidenih z zazidalnim načrtom. Zavod za ekonomiko in urbanizem, ki je izdelal zazidalni načrt, je že zbral vsa potrebna soglasja pristojnih organov in organizacij, končno besedo pa bodo seveda izrekli poslanci občinskega parla- ' men ta. s r - MILAN JERŠE 4-^ ■ ZLATA POROKA NA RAZKRIŽJU - 50 let skupnega zakonskega življenja sta v prejšnjem mesecu praznovala Marija in Matija Zupanec z Razkrižja 5. Rodilo se jima je troje otrok, imata pa tudi štiri vnuke, ki so jima še posebej pri srcu. Pa tudi sicer sta jubilanta srečna z življenjem in delom na majhni kmetiji. Posnetek: M, TIVADAR LENDAVA - Krajevna skupnost Gorice pri Lendavi obsega vasi DolgovaSke in Lendavske Gorice. V teh dneh se jim izteka obdobje, za katero so pred leti izglasovali krajevni samoprispevek, zato so o morebitnem podaljšanju govorili na zborih občanov, Ti so zamisel podprli, zato je vodstvo krajevne skupnosti pripravilo nov referendumski program, o katerem bodo glasovali aprila. Denar bodo zbirali zlasti za asfaltiranje cest, vzdrževanje makadamskih poti, za čiščenje jarkov, odpravo hudournikov, napeljavo ulične razsvetljave in vzdrževanje vaškega doma, (J. Ž.) ■ LJUTOMER - Učenci 4. b razreda osnovne Sole Ivana Cankarja v Ljutomeru so pred dnevom žena prijetno presenetili tako starše kot razredničarko in ravnateljico. Pripravili so skeč in igrico, interpretirali pesmice o mamah, zaigrali so na inštrument... V kvizu pa so preskusili znanje staršev. Nazadnje so nas še nagraditi s šopki zvončkov in čestitali. Otroci pa so nam Se postregli s kavo in pecivom. Zares velika pozornost. (Mama Majda) ■ MALA NEDELJA - Tudi letos bodo pripravili v Malt Nedelji srečanje ljudskih pevcev in godcev. Prireditev bo sicer 16. maja, vendar zainteresirane domače pevce in glasbenike že zdaj vabijo, da se prijavijo. Posebej pa so na prireditev povabili porabske Slovence, saj tudi tam, morda celo bolj kot v Sloveniji, posamezniki ohranjajo ljudsko glasbeno izročilo. (J. G.) ■ BOGOJINA - Da je »malo« lahko »veliko« so dokazali mladi v Bogojini. Iz peSčice zanesenjakov je nastala obetavna in ustvarjalna organizacija, ki ima 37 aktivnih članov. Program ni stisnjen v ozke kalupe, temveč fleksibilen, aktualen in vedno sprejemljiv za nove, dobre ideje. Društvo je pomemben dejavnik na več področjih. Pa ne le v krajevni skupnosti Bogojina, ampak se delo razteza v širši pomurski prostor. Velik poudarek dajejo zlasti alternativnemu gibanju. Tako so imeli prve dni marca srečame alternativnih mladinskih skupin severovzhodne Slovenije, (N. S.) iz naših krajev Med našimi rojaki v Ingolstadtu Domovina v srcu Prav gotovo ni lahko delati in živeli na tujem, si lam ustvarili družino ter poskrbeti, da bodo otroci fpjostali Slovenci, da bodo vzljubili svojo pravo domovino, gojili materno besedo, slovensko kulturno izročilo.,. Lahko bi rekli, da našim rojakom v Ingolstadtu v Zvezni republiki Nemčiji to še kar dobro uspeva. Veliko zaslug za to pa ima Slovensko kulturno društvo Lastovka, ki so ga ustanovili pred 15 leti. Prejšnjo soboto smo bili na njihovi tradicionalni prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. Nekoliko pozneje kol običajno so jo pripravili zalo, ker prej niso mirgli dobiti ustrezne dvorane. Ampak čas v tem primeru najbrž ni bil pomemben, temveč lo, da so prišli skupaj in si na tujem ustvarili košček domovine. »Tudi Slovenci, ki smo povezani v društvu Lastovka, se zavedamo pomena slovenskega kulturnega praznika. Že od ustanovitve društva se zberemo ob tem pomembnem dnevu. Danes že Sestnajstič po vrsti slavimo ta praznik. Proslavljamo ga v skromnih razmerah, ki se niti zdaleč ne morejo primerjati s proslavami v domovini. Pa vendar,,, kultura ni doma samo v Ijubljan- doma. Mnoga slovenska društva v Evropi so v veliki krizi, nekaterih ni več. Lastovka je ostala in leti dalje. Našim otrokom smo znali privzgojiti v srcih ljubezen do dežele, ki jo sicer redko vidijo. A vendar čutijo, da so tam daleč, pod Alpami, ob Dravi in na pomurskih ravnicah tudi njihove korenine.« je v svojem pozdravnem nagovoru dejal predsednik društva Zvone Kokalj. V imenu pokrovitelja, občinske skupščine Murska Sobota, pa je spregovorila podpredsednica občinske vlade Brigita Bavčar, ki je seznanila naše rojake z dogajanjem doma. Se I SlovtS' Pokrovitelj skega društva Las^ v Ingolstadtu je oho*** skuf^ina Murska Snlw?. Naši rojaki so za^*Wj tem sodelova«^«^' & t*«*** ’ —'ir . J lani je prišlo do kratf^ stika pri izvedli 1^*^ onalnega srečanja ¥ mo vi ni. In nada W Dogovorili so »e, da Se naprg skupaj Ijali slovenski kuli . praznik (v Ingolsta*^ srečevali se bodo v' ingolstadtskega MIŠA, ki bo letos menju turizma, bodo tudi srečanja movini letos naj 25.ju]ija na letališč®^ kičanu ~ ia niso Uidi druge oblike vanja. Še zlasti paj" « koristno. Če bi se Pl .J Soboto in okrepil gospodarske' Naši delavci, ki sv skeni Cankaijevem domu. Tudi vsako naše srečanje v društvenem domu, vsaka kitica slovenske pesmi, vsaka prijazna beseda, izrečena rojaku, . je del slovenske kulture... I Ljubezen do domovine je I ostala v nas in v srcih naših I mladih. Ravno v tem pa je naj- ) večji uspeh naše Lastovke. Res 1 je. vse manj imamo veselic, po- E A ‘T gosteje pa se zberejo naši mladi Leti, leti mlada ingolstadtsko-sla venska Lastovica... (Futagra- V posebni sobi društvenega Rja: J. G.) »Lahko rečem, da smo cilje, ki smo st jih zadali pred.15 leti, ko smo ustanovili Slovensko društvo Lastovka, v glavnem uresničili, To lahko potrdim tudi s tem, da so mladinci zdaj pri Lastovki samostojna sekcija, imajo tudi svoj prostor v društvenem domu, se v njem srečujejo, zabavajo in imajo tudi' svojo folklorno skupino, ki nastopa na raznih prireditvah. Ali imamo tudi probleme? Seveda, tako kot je to v vsaki družini, ampak to nas ne bo vrglo iz tira. Fi nančni pTc4>lein smo že rešili, s tem da smo dali del društvenih prostorov v najem muslimanskemu društvu v Ingolstadtu. Ker smo več mladih vključili tudi v upravni odbor, upam, da bo naša Lastovka še naprej uspešno delovala.« (ZVONE KOKAUl Franc Žnidarič iz Gornje Radgone Trikratni mojster Franc Žnidarič seje rodil 1911. leta pri Mali Nedelji, kjer je zlasti z nekaierimi kadrovskimi spremembami v soboški občini in načrtovanimi naložbami za izboljšanje razmer v družbenih dejavnostih, kot so prizidek k OŠ II v Murski Soboti, zgraditev telovadnice pri OŠ Bogojina, dograditev telovadnice pri OŠ Fokovci (republiški dolg iz lanskega leta), nakup vozila za nujno zdravniško pomoč na terenu in rentgentskega aparata, dokončanje del pri zdravstvenem domu in zgraditev novega vrtca v Rogašovcih, ureditev vrtca na Cankovi idr. Naši delavci na tujem pa bi lahko s svojimi izkušnjami, ki so si jih pridobili z delom v zahodnoevropskih državah, našli svoj prostor pri razvoju zasebnega gospodarstva pri nas. Dejala je tudi, da je »prav proslava slovenskega kulturnega praznika tista, na kateri se moramo obiskoval tudi osnovno šolo. Pri mojstru Karbi v Ljutomeru seje spomniti svoje tradicije. V v letih 1926 do 1929 izučil za strojnega ključavničaija. Čeprav je ' .......... bil ves predan praktičnemu delu, seje izobraževal in do 1938. leta opravil kar tri mojstrske izpile; za ključavničarskega, nato za mehanika in končna za avtomehanika. Bil pa je resnično mojster! V svoji delavnici, ki bo kmalu spel zaživela, saj jo ureja za odprtje obrti njegov vnuk Mitja, je izučil 40 vajencev. Nekateri so več let čakali, da so dobili mesto vajenca v njegovi cenjeni avtomehanični delavnici. Vedno je imel po tri ali štiri vajence. Kot pomočniki pa so lahko dobivali službe, saj jim je znal dati praktično znanje, kije takrat več veljalo kol danes. Kot sam pravi, danes ni več pravih mehanikov, ampak so »šraufaši«. V njegovi delavnici so morali dele za popravilo pogosto izdelovali sami. Od svoje delavnice se ni mogel ločiti, Ker je ni hotel predati družbi, so ga dvakrat za- prli. Kar trinajst mesecev je se- Fvui 11 iiidjdi iiicocvc-v j'C ov del in bil na prisilnem delu v Kidričevem. Obrt je imel od 1937. leta pa do 1972. leta, ko se je upokojil. Sicer pa je bil vedno zdrav, pravzaprav Se je danes. Tisti, kr ga vsakodnevno videvamo, kako se na kolesu vozi po »svoji« Rad- goni, ki jo ima rad, ne moremo verjeti, da je to »mladenič« pri 82. letih. Njegovo veliko veselje pa so bili tudi lastni avtomobili. Prvega je imel 1942. leta, kupil pa ga je od živinozdravnika, bil pa je »Stajer« 55. Sedaj ima 15 let starega opla in pa priljubljeni »unimog«, s katerim se popelje v svoje gorice, ki jih ima v rojstnem kraju Mali Nedelji. Kapo dol’ Franc Žnidarič. Se vedno sam obdeluje vrt, kot pravi svojemu vinogradu. Čeprav že dolgo nima delavnice, pravzaprav obrti. Se ga vedno »nadlegujejo« njegove stare stranke, da jim popravi kolo. Pozabili srno reči, da je obrt pričel s popra vi jainico ko- les in to v času, ko so bila kolesa prav tako dragocena kot so danes avtomobili. Vozniški izpit je opravil 1934. leta v Mariboru in to za motorno kolo, avto, vse vrste tovornih avtomobilov, avtobus in motorno železniško vozilo. Še vedno hrani originalno prvo vozniško dovoljenje. Hrani pa tudi prvi pravi radio KORTING iz 1938, leta. no- vem okolju se pač prilagajamo, toda tisto, kar je v nas in so pravzaprav naSe korenine, je osnova. IZ katere se razvi- jamo.« Ob koncu pa se je pose- steni v tovarni lov AUDI, pa proslaviti 25.obte^[(, ganiziranega golstadt v so*53 z Z vodo m za zaposli M, Sobota, bej zahvalila za ponii^'^,. naši rojaki zbirajo za Sledil je kulturni v katerem so uspešno dijakinja 2. letnika^ gimnazije Monika učenci dojmlnilneg*^ 1 v slovenščini, mladi stavke in kot gostja j h * . .__ pevski zbor nega društva v TJ I ,J UrJ (Prvo pesem je zap®‘ 4-skem jeziku.), Obis*' 1 so bili dokaj na voli* nad igranjem ansani^|j? M, Sobote, ki je p®* družabni del srečanja_^ Ob obisku v Ingvi’* pj je zanimalo, ali vedno deluje tudi dopolnilna Šola, saj Sati, da naj bi bilo " - robe. Olga tu KerčnifT^tf roDC. ir Iga vodi dopolnilno Šolo- , je zatrdila, da itf’!..* ]K»uk. in to od v popoldanskem o domovini in <■ do slovenskega j nega izročila... h tudi svoj del progta^S slave, ki jih org® stovka. v Posebej spodbudf”^^ okviru Lastovke livno delujeta cija in folklorna pa so vse v upravnem bob »»fi/ te tako naprej! odbor** F Telefon v vsako Le redkokatera občina se lahko pohvali, rekoč v vsakem kraju vsaj en telefon, To se je pi".. zgodilo v lendavski občini, s Čimer so ro se je uresničili cilj, postavljen že pred petimi leti. Naposled so osrednje telefonsko omrežje priključili okrog telefonskih naročnikov v Goricah pri Lendavi* Dolini, Pincah, Pince-Marofu in Benici, PoRS povečali tudi zmogljivosti avtomatske tclefonsk® v občinskem središču Lendavi. Vse te cilje pa so J v občinskem središču Lendavi. Vse te cilje pa so J lendavske občine, ki so po številu telefonskih Se vedno na repu slovenskega povprečja, lahko -------- .... J... . ob pomoči širše družbene skupnosti. Iz obČinskeB|^ čuna so lani primaknili približno 22 delež republiškega proračuna, namenjenega za ki. ■ voj demografsko ogroženih in obmejnih obmoČ^jSf^ wj uvijjkjgi ai^rcu vgiuz,vjiiii iii vuincjlJiii niji, pa je znaSal okrog i 1,8 milijona tolarjev, l^i^l potreben denar zbirali s pomočjo občinsitega i" ' .1*^ j/VJUJ J us, 1J Ul 1.UI1UIL II |—[>■ J . samoprispevkov ter prostovoljnih denarnih in : spevkov krajanov, ki so pokazali dobršno mero st* z manj razvitimi območji v lendavski občini- 1'1 1 ■ VELIKA POLANA - V tej vasi nameravaj"(j((I^ krajevni samoprispevek, da bi z zbranim zadružni dom, prostore za sedež bodoče občine in - cerkve do osnovne Sole, Sicer pa bodo denar p<*!' d' ureditev okolice mrliške vežice in tlakovanie, O- VERŽEJ - Krajani Veržeja si želijo, da bi ____spominjajo na (ne)slavno preteklost. odsira>''^^\,(it*J> .. nikakorne želijo več ulice z imenom Bratstvo i” da bodo ustrezne službe v ljutomerski občinski skup* 47 Sl L. KRAMBERGER pripravile odlok o preimenovanju ulic. (F. KI ) i j r !Igg^ik. 18. marca 1993 stran 9 el t I t 1' gr 'L >14 11 ■' D#.' 1^. t’* "■t M S ■ts' ■» K JU’ M M 'i' ^i3 li 'L' i' i-1 V TURISTIČNO DRUŠTVO RADENCI vabi vse ljubitelje domače kuhinje na ogled kulinarične razstave ki bo prikazala bogato zakladnico kuhinje ob obeh bregovih reke Mure. Razstava bo odprta v soboto, 20. marca 1993 v restavraciji Vikend v Radencih od 10. do 16. ure. Pričakujemo Vas iJltl "foi In in dobrodošli v Radencihl SPOMLADANSKI ODDIH april-maj’93 •S-S89, 85.J83 Zanimivi 4,5,8 In 1S-dnevl aranžmaji, a taialnn (a Ljubljana. PO KAJUGODNEJŠIH CENAH NA TRGU! CANARlA*TENElUrC«MALLORCA« '^^OSTA BRAVA«MALTA*1STANBUL* *^AnnhM£T*TUNlZlISKl SAFARI* Naj, n s ^SUBARU pogonom na štiri kolesa na trgu Do Rpf Sl. ' ® pogonom ^^GISTRACIJE 32.283 DEM na štiri Kolesa parkiranje na našem razsiav-nem prostoru, vpis v prodajno tričakuj evidenco. emo vas na Ciril-Meto- dovi 9 v Murski Soboti, 23 344 2®RTNA zadrvca ,11 L A elektro talian ČRNCI 23 69 253 APAČE j Mercator - Univerza!, d.o.o. Lendava, Partizanska 22 Mlajtinci 41, tel. {069) 4B 372 Društvo SAMSKI OPTIMISTI SLOVENIJE podr. Murska Sobota Vabi v svojo družbo nevezane in osamljene. Družabna srečanja vsako 1. in 3- soboto v mesecu v hotelu Zvezda v Murski Soboti. UGODNO AKCIJSKA PRODAJA SANITARNE KERAMIKE vvseh barvah garniture, 4-delne že od 18.000,00 do 20.600,00 SIT. KERAMIČNE PLOŠČICE že od 570,00 SIT Metalka Trgovina romar Črenšovol Ao.o., tel.: 06S/70-762 metnlKn lapi trade Mlajtinci d.o.o. Mlajtinci 37la, 66221 Martjanci & GORENJE LEASING KMETJE, UPOKOJENCI, DELAVCI, OBRTNIKI POSTANITE LASTNIKI: - satsiitske antene, - videorekaniarja, - HI-FI atoipa. - barvnega televizorja. - sleiaiitiio-plinskega kombiniranega iteditnike, - hladilnika ali zamrzovalnika, - pomivalnega, pralnega a!i eoiitnaga stroja itd. NA SODOBEN NAČIN: - 25 obrokov - zagotovljena cena obrok. sfa/ni - garancija in servis zagotovljena. Informacije: tel., telefaks (069) 48-193, 48-693 tudi zvečer ali osebno na našem naslovu. Slomškova 25 Tel.: (069) 229««, 22949, 22707 TclefBx; (069) 21984 ŽIRO RAČUN: 51900-610-24513 Ce prav zdaf razmiiliata a gradnfi hiie ali obnovi vašega doma, potem obiščite našo zadrugo, kjer vam ponujamo: ^adbr '^'^'■'ala po veleprodajnih o*l“ '^^Dvarnižkih cenah ''‘iti: ''k 'Ost r^^bavp M. SOBOTA nakupom - nakup in vgraditev inštalacij- skei materiala “ vzdrževanje objektov z vsemi inštalacijami Vseh vrst blaga f HITRA ODLOČITEV - NAJCENEJŠA 00-lOČITEVI ČISTILNA OPREMA IN ČISTILNI SERVIS telefon: (069) 69178 Naš stalni spremljevalec pri delu, naj postane tudi vaš prijatelj globinski sesalnik in stepalnik MASTER Ugodna cena - samo 39.600,00 SIT Možnost obročnega odplačevanja. Garancija in zagotovljen servis. Pokličite naš in se prepričajte. R i 3 i. J , MURAKEM MURSKA SOBOTA d.o.o. OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO: - KOMERCIALISTA POGOJI: - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali tehniške snteri, - aktivno znanje tujega jezika (nemščina, angleščina), - vozniško dovoljenje B-kategorije, - eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Poskusno delo 3 mesece. Razpis velja 8 dni od dneva objave. Ponudbe pošljite na naslov: MURAKEM, d.o.o., 69000 Murska Sobota, Grajska 1 b. LIV POSTOJNA, p.o. PROGRAMSKA ENOTA STROJI Sv. Jurij 69262 Rogaš ovci objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo strojev, ki bo 23, 3. 93 ob i2.00 v sejni sobi PE Stroji pri Sv. Juriju pri Rogaševcih. št. Naziv 1. Stružnica PAB 25/1000, letnik 1977 2. 3, 4. 5. 6. Stružnica PAB 25/1000, Igtnik 1979 Kompresor Stroj za poliranje Abrazivna žaga Telefaks XEROX El 7010 7. Garderobne omare 8. Fotokopirni stroj OLVMPIA kos T 1 1 1 1 1 40 1 izklicna cena/koa 325.000 SIT , 390.000 SIT 227.000 SIT 36.000 SIT 30.000 SIT 20.000 SIT 4.500 SIT 5.000 SIT Ogled strojev bo na sedežu programske enote 23. 3. 93 med 8.00 in 12.00. Informacije dobite vsak dan po telefonu št. 069 57020, pri g. Stanislavu Stotlu. Prodaja bo po sistemu videno-kupljeno. V ceno ni vključen prometni davek. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do začetka vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene. Kupec mora poravnati kupnino najpozneje v 8 dneh po dražbi. objavlja ‘ NATEČAJ I I ZA ODDAJO lokalov V NAJEM 1. OKREPČEVALNICA BIFE ' PETIŠOVCI 2. OKREPČEVALNICA BIFE DOLGA VAS 3, OKREPČEVALNICA BIFE GENTEROVCI 4. OKREPČEVALNICA BIFE RENKOVCI ll 5. OKREPČEVALNICA BIFE, , ČRENSOVCI i Navedeni lokali se oddajo v na- 'I jem pod naslednjimi pogoji' - prevzem zaposlencih delavcev oz. delavk v lokalo, - najem lokala z opremo za določen čas 5 let z mož-, nostjo podaljšanja pogodbe in odpovednim rokom 6 me-i secev. •l. - urejeno obrtno dovoljenje za gostinsko dejavnost oz. pogoji za pridobitev le-tega, - plačevanje vseh stroškov obratovanja (voda, elektrika; ogrevanje ipd.), - prevzem zalog in drobnega inventarja po popisu ter nabava pijač v grosističnem, skladišču Mercator - Univerza la Lendava, ' - minimalna najemnina za (o-; kale pod 1., 2., 3., 4. je 1000’ DEM mesečno, pod 5. pa 1500 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Izbran bo najugodnejši ponud-'' nik. Ob enaki ponudbi imajo prednost za prevzem lokala zaposleni delavci Mercator - Univerzala Lendava. Ponudbe za najem lokala naj interesenti naslovijo na Mercator - Univerzal Lendava, Parti- zanska 22, "ZA DIREK- TORJA- ali predajo osebno do 26. 3. 1993. Izbira bo končana do 30. 3- 93, o čemer bodo ' interesenti obveščeni v 5 dneh po njej Berite Vestnik MADE IN HUNGARV - Expo 93 I SOMBOTEL, 2. - 6. aprila sejem za predstavitev proizvodov madžar^k^^a gospiodarstes Isf stva vzhodnai In zahpdnlhdržav______________________jjt 4.000pokritih in 6.000površin za predstavitev na prostem: — strojne-elektronske opreme — les n e-po bistven e industrije — kemične industrije -* tekstilne industrije - kmetijske in prehrambene industrije — obrt in domača obrt 5 Siombathsllti htamzetkozi vaaar Steinamargef Internationale Mesee r SHUN RY n D I EXPO I OCENJEVJUME RUSTAVUEMM (ZOBKOV ^3 J 03 SZOMBATHELVI VASARCENTRUM Kft. ■S K-9700 Szombathely, Marcius 15. ter 5. £ tel.: (0694) 15-457, taks; (0694) 13-495 III eltrans PRODAJA Mednarodna špedicija EXPORT-IMPORT, M. Sobota, d.o.o. 69000 M. Sobčta, Nemčavci 1 d tel.: 069/31 068, 31 069, telefaks: 31 068 AVTOMOBILOV MITSUBISHI (osebni avtomobili, jeepi, busi) POSEBNO UGODNO , Iza mQŽnps( ' 1 . ii ■ I . MITSUBISHI GOLT 1,3 GL 15.400 DEM + dajatve '4EEP.PAJeRO{plal.>tf^h^)22,590 d£M j ^cr Cene zagotovljeni za marec.. HITRA ODLOČITEV - POCENI NAKUP I, stran 10 vestnik, 18. marca 1^ odsevi mladosti Zvonček Beli popek na livadi urno rasti je začel in se kmalu razcvetel. Zdaj beli cvetek na livadi svojo glavico v nebo moli in bahavo govori: nJaz sem tisti, ki od vas preganja mrzlo zimo, jaz sem zvonček, beli zvonček, ki oznanja lep pomladni čas.« NATALIJA MESARIČ, 4.a OŠ Bakovci Mama Moja mama je ^ma, ki je venomer sama. Rada kuha in pomiva^ meni pa obleke Siva. MOJCA GVMILAR, 2. h O S Tišina ZVOMCKI JJA ^fAMfCO nueacA sekf« b OŠ KHievci Ali veste? (Nagrajuje knjigama in papirnica Dobra knjiga M. S®" bota) Prav ste odgovorili tisti (27, vprašanje), ki ste napisali, d® ni razlike med trombonom in piozavno, saj gre za is# instrument - trombon je francoski naziv za pozavno. lično leseno skrinjico za nakit (ali kaj drugega) iz ponud^ našega stalnega pokrovitelja pa bomo tokrat poslali AlbB” Brdnik iz Smlednika. Čestitamo za pravilen odgovor! KUPON St- 29 , Ai veste, kako pravimo oluščenim ječmenovim zrnoBi' Odgovore pošljite najkasneje do 24. marca na naš našlo''’ pripišite »Ali veste« in ne pozabite dodati (nalepiti) k'*’ pon a. lAaša tajnica Člani našega krožka bi želeli biti pravi novinarji. Toda kako? Pravi no vi n a rji imajo čast intervjuvati znamenite osebnosti, poročati o velikih dogodkih... Tudi mi bomo poskusili. Intervjuvali bomo našo dobro znanko - TAJNICO ŠOLE. Zakaj' prav njo? Zato, ker je vedno vesela in zmeraj zelo zelo prijazna. Veselih in prijaznih ljudi pa ne srečaš na vsakem koraku, (Navzoči: učenci, mentorica in‘glavna »obdolženka« DANICA GREGORINČIČ, VESELA GOSPA IZ BUNČAN.) SABINA: Gospa Danica GregorinČiČ, vi ste na naši šoli tajnica. Vsi vas poznamo kot prijazno in nasmejano, pripravljeno vsakemu ustreči. Kako to zmorete? TAJNICA: Rada imam otroke. Kljub obilici dela jim rada prisluhnem in pomagam. Veste, tudi jaz sem bila otrok, in vem, kako naporno je včasih biti mlad. Včasih so okrog tebe sami nerazumevajoči ljudje, ha, ha! Sem prav povedala? JANJA: Ko sem bila zadnjič v pisarni, ste z eno roko držali telefonsko slušalko in govorili, z drugo roko pa pisali, Ali ni to delo malce naporno? TAJNICA: Včasih je res zelo naporno. Ko sem se odločala za ta poklic, sem sklenila, da bom dala od sebe vse, kar znam. Ker imam rada svoj poklic, napor premagam. No ja, včasih sem tudi utrujena. PETRA: Kaj pa kontrolke, k: jih razmnožujete. Se Vam ne zdi, da jih je odločno preveč? TAJNICA: Ha ha, bi radi, da rečem kaj čez učitelje? Resje veliko kontroik. Toda jaz mislim, da so potrebne. Pri teh nalogah pokažete, kaj znate, preverite sami svoje sposobnosti. Zakaj pa se učite? Ja, za življenje, ljubčki moji! Vse to vam bo nekoč koristilo. JANA: Vas je kdaj prijela skušnj‘ava, da bi vsebino kontrolke izdali učencu, ki sprašuje, kaj bodo pisali? TAJNICA: Ne, to pa ne. Pri svojem delu sem dosledna in spoštujem pravila. Ce bi se mi pa kak učenec potožil, takrat pa bi mu že pomagala. KATJA: Kako? TAJNICA. Nič lažjega. Stopila bi do učitelja in ga prosila, da učencu še enkrat vse razloži. TAMARA: Kakšni bi bili vi kot učiteljica? TAJNICA: Stroga, pravična in razumevajoča. Skušala bi vliti v vsakega učenca zaupanje v sebe. Vsakdo je sposoben za , nekaj, in to se izkaže marsikdaj kasneje. NATAŠA: Kaj vas v službi včasih le spravi ob dobro voljo? TAJNICA: Krivica. Takrat se delam, da nič ni. V srcu pa boli. Pa kisli obrazi delavcev Sole, ko jim delim plačilne listke, in žalostni učenci, ki se pritožujejo nad krivično oceno. Mogoče Se kaj, a se ne spomnim. Veste, dobra volja je najboija. CETKA: Zdaj nam pa izdajte, če ste do svojih otrok tudi tako prijazni in potrpežljivi? TAJNICA: Ha ha! Lagala bi, če bi rekla, da sem. Včasih. So vaše mame vselej dobre? Veste, takšna sem kot vse vaše mame in nič drugačna. V službi pa - služba je moj, naš kruh in pošteno si ga želim prislužiti. SABINA; Hvala za klepet tovarišica Danica! Veliko veselja še Zasedla sem 1. mesto Pred nedavnim smo se z bratom in tovarišem odpravili v Lendavo na občinsko tekmovanje v šahu. Prišlo je veliko Sahistov, Mlajših deklic je bilo šest. Igrale smo pet partij. V vseh sem zmagala in zasedla 1, mesto. Brat Gašper pa je bil tretji. Oba sva bila s svojim uspehom zadovoljna in mislim, da tudi tovariš. NEDA TOMPA, 3,r. OŠ Odranci Bonton je... branje zanimivih in koristnih knjig, ki ie nikoli ne razočarajo. Obisk knjižnice, katere vrata so ti vedno odprta. T^asvet prijatelju, ki je v stiski. Tolažba žalostnemu, ki potrebuje spodbudo. Obisk bolnega prijatelja, ki te pričakuje. NflsmeA, ki ga vsako jutro deliš vsem, ki jih imaš radi Lidija Magdič, 7. h OS Turnišče ZVAČILA^ (v narei^u) Edna ženska se pela Paulag njej sedi eden mla^ jep pa zvaftlan grzei, ma naporna ta pa nazaj Že se pela la edno vdro t"*!-! dA naša mati zemejo ker, pa se prpravlajo upiti s cuga. Cug je stano, mati čtak pravijo »Trnok si dober pojep. ti zavalim, ka si pn~^[ z menof ceili čas. Gneso^ tau tmo reidko, ka bi i®’ s starimi pipoveidala. BF čemeren ka san ti nika govaijala. VeiS ceila san Zatok ešče gnauk Baug MIHAELA GASPJvl^i T n2!il'ln p.p. 45 61000 Ljubljana (061)301-573 (061) 271-135 (068) 46-568 TAR-GARD JE USTNIK ZA TRAJNO UPORABO. ZDRAVJE JE VASE NAJ VEČJE BOGASTVO - se strinjate? Torej nehajte kaditi! Ce pa se vam to zdi nemogoče, se zaščitite: TAR-GARD T A R-G A R D je japonski i zde lek. ki je os voj i I svet. Majhne varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani iz cigaretnega dima do 97% škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben. TAR-GARD omili ali celo odpravi značilni '»kadilski kašelj«, preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh in najpomembnejše: raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD Se prozornega. pri katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje. KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEjSl OD VŽIGALNIKA' 699 SIT + PTT stroški I naprej! Na svidenje! UČENCI DOPISNIŠKEGA KROŽKA NIŽJE STOPNJE OŠ GORNJA RADGONA KADILCI POZOR! še r» vas. NIKO-STOP, «j za kadilec. Kdo nc pozna dražečega, suhega kaplja kadilcev? Ta kašelj je posledica stalnega draženja sluznice dihalnih pori s cigarefoim dimom. Poleg TAR-GARD-a* ki zmanjšuje količiso škodljivih snovi v cigaretnem dimu* smo vam pripravili še čaj. NAROČILNICA d.o.o. Ao sem bil sam doma Ime in priimek: I ČANG-ŠLANG shujševalni čaj GINGER I Čaj za moško vitalnost J|, i TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik NIKO-STOP čaj za kadilce KING-KONG ji KING-KONG, UUBITE SE BREZ SKRBEJ'* raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti aidsa ni I** kondomov, čeprav $o ti ie vedno najboljši varuh pred to j ZAKAJ? Zato ker kupca prisilijo k obotavljanju. Te skrbi izginejo. Če kupite KING-KONG. ker: zadrega JJ-'' 1*1' klasičnem kupovanju v kioskih ali trgovinah) * zagotavlja anonimnost * kondom je vedno pri roki * pri nakupu iJ-* T- tL" I lahko veliko prihranite. Ne verjamete'’ Poskusite! . KING KONG je komplet 50 kondomov v raztopini medenjaki! L' KompJet vam pošlje mo po pošti na naslov, če pa zaradi ne želite, imamo rešitev: napišite svoje ime m pnimek. pa post resiante, poštno številko in mesto. S tem bo ' KJNG-KONG vas bo čakal sedem dni na pošti Plačali J Embalaža je nevtralna. ČANG-ŠLANG W»SrT r } čaj za zmanjtevanje telesni vaSe geslo: ZDRAVJE. VlTKOSl, USPEH 6!WSIT J Ko sem se zjutraj zbudil in pogledal skozi okno, je deževalo. Vstal sena in odšel v kuhinjo. Na mizi me je čakal zajtrk. Poleg krožnika s sendvičem je ležal kos papirja. Na njem je pisalo: Odšla sem k frizerju - omama. Ker sta bila mati in oče v službi, sem vedel, da sem sam doma. Hitro sem pozajtrkoval, se oblekel in odšel na dvorišče. Tam me je čakal naš kuža. Lovila sva se po dežju in na to vsa premočena odšla v sobo. Ko se je omama vrnila je bila zelo huda. Že ko je stopila na stopnišče, je zagledala najine umazane stopinje. Prišla je v sobo in me kregala. Obljubil sem, da drugič več ne bom čofotal po dežju. Zato me ni kaznovala in tudi mami in očetu ni povedala o mojih podvigih. Od tistega časa me nikoli niso pustili več samega. Darjan GomboSi, 4.c OŠ lU. M. Sobota Ulica in št. Poštna št. in kraj KmnUettONG Ica^TiAStPO tmmGHGER toSw(WlfrSLIiNGl Z ' Naročilnico pošljite na naslov: i Džirio, p.p. 61000 Ljubljana i..,__________------------ I! nz^ln d.o.o. GINGER, ZA DOLGO (N SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ŽENSKE - PIJEJO MOSKI! . sestavljen po stari kitajski recepturi, ki se je ohranila dolga stoletja. Že start Kitajci so ga pili, da so ohr j poznih let. Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli zakaj. . Navodilo; vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite da se ohladi. Vrečko odcedite in zavr7i|^^ J! 1*^ d ^l^dkajte. najbolje 2 medom. Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pQ2no popoldne (oe zvečer) po - ■ Z pripravljene količine) Caj deluje postopno, zalo ne boste občutili učinka it po prvi skodeha. Po nekaj dneh pa boste <4’^' napetost popustila, da trdno spite m da ste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma prerasel v J bo kizalo tudi 2 zboljšanjem kondicije, obnovo špoinc moči in mladušti. Ko se bo lu pofuije u uživanje čaja na dva- do iTikr'=,i na teden. 699 SiT J ? DEKLETA, POZOR! Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja de k le ta-mode le, ki jih predstavljajo v medijih. REVLON n P* ima malo Cindy Crawfords NJNA RICCI Iman. YVES S Al NT LAURENT Isabelo Rosellini Podjetje DZIRLO i5če za slovensko trii^ I Vestnik je zanimiv I dekJe, ki ga bo predstavljajo v reklamnih spotih na TV in časopisih (v oglasih, ra naslovnih straneh, v intervjujih ipd.). Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje: lep in zdrav videz * zanimiv nastop * uglajeno vedenje • privlačtiosi • očarljivost * psiiiolo^*^ pripravljenost za breme sraiusa znane osebnosti ' pnpravljenosi za profesionalno opravljanje delovnih obveznosti. Vsa dekleta, k i jih to za n i ma, naj pošljejo dve fotografiji (obraz i n le lo) s či m več pod ai k i na n asiov: Dži rlo, d. o, o., p. p. 45.61000 Lj u Tj Poleg dekleta, ki ho predstavljaro podjetje Džirio. Ijorfio izbrali ?e deklet, ki bodo članice skupine DEKtETA DZIRLQ. Opravljala hod^ manekenske storitve’za naibolf znana podjetja v Sloveniji Avstriji Nemčiji. Španiji tn v drugih evropskih državah .p. p. 45.61000 Ljublj«"^ drugih evropskih državah TZBGirVSEH DFKLET OPRAVJ LASTNIK PODJETJA G I. DŽIRLO ČSEBNO? ) •'. Gostovanje zbora DUNAJSKI DEČKI v Ljubljani. 21 maja 1993. in v Mariboru. 28. maja 1993 J. T ygs(nik, 18 marca 1993 stran 11 I kulturna obzoija ^ošičeva izbrana dela Zobrisani Sloven i Slovenka ZA ZELENI JEZIK (31) I I S 5*1 P* SS'- if iiM W hJ »t* lO* fl dfi- katere avtor in na.slov je Jožef ižšla opravila dr. Vilko ~Novak ia Stjepan Lukie, •••hnišinp'^^ * tienariio pomočjo Sklada za narodne in etnične venijo in T? "'“d^arskem, Ministrstva za kultur« Republike Slo-rUStViJ iVflsidtlsto Krni in rac izvrln' Kiidimncičt'i 1UQ7 med Muru in Rabo. V njej so objav-prekniurskcga pisatelja in raziskovalca Jožefa tva Mladost. Kraj in Čas i«da: Budimpešta 1992. med za Idrija Bajzek ,se je J^Osičevimi deli ........ Čevo delo, za knjigo Zgodbe skega ppl , deli odločila Vogerskoga kraiestva pa dom celotno priobčitev sloven- ® prevoda etnološke Stu- o Slovencih ‘I 10 ip 1^ jc Košič 1 ' J*- i\_ i; četmJe P^’=dgovor; na Ogerskem, napisal v mad- gramatike Kratki za za- (Velika in mala začetnica pri zapisovanju imen indu- ' strijskih izdelkov: kdaj Hyundai in kdaj hjundai?) Iz Gorrrje Radgone se nam je oglasila bralka Lidija Njena pripomba ali , bolje vprašanje se nanaSa na uvodni del našega zadnjega zapisa (Za zeleni jezik 30, 2^ februar L993) Bralka med drugim piše tole; »V zadnji rubriki Sle 3x zapisali .Hyundai" in Ix ,hyundai\ Verjetno se v rubriki niste zmolili, zalo me inieresira, zakaj je enkrat zapisano z veliko in drugič z malo. Ali pa gre za tiskarsko napako?« Bralki se zahvaljujemo tako za lepe želje v nadaljevanju pisma kot za njeno vprašanje in odgovarjamo; Čeprav se v rubriki kdaj pa kdaj pojavi ludi kakšna tiskarska napaka, je v primeru H/hvundai tiskarski škrat spal. Enkrat veliko, drugič malo za četnico smo zapisali zavestno. Gre namreč za nekoliko zapletenejše pravopisno vprašanje velike oz. male začetnice pri poimenovanjih industrijskih izdelkw. Poskušali ga bomo na kratko razložili. Imena podjetij in trgovskih znamk so stv^a lastna imena (poleg teh poznamo Sc osebna ir zemljepisna) in jih torej pišemo z veliko začetnico Prav tako so imena podjetij in trgovskih znamk stvarna lastna imena, ko so imenovalni prilastki k vrstnim imenom industrijskih izdelkov Slovenski pravopis iz leta 1990 (SP90) v 107, členu (str. 22} navaja tele primere: »cigarete Filter 57, otroška soba Boštjan, pisalni stroj Olivetti, gramofon Melodija, zobna krema Kalodont« (podčrtal F. J ). Kadar pa se poimenovanja industrijskih izdelkov, ki so nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, ne uporabljajo kot imenovalni prilastki, ampak označujejo le vrsto izdelka, jih zapisujemo z malo začetnico. Primeri iz SP90 (str. 25, 147. člen): »Pišem , z olivetijem. Fotografiram s kcxlakom, Vozim se s (ordom. Zobe si umivam I s ka lo don tom, Komarje u ničuje m s pipsom (podčrt al F. J ) Da to razlikova - | nje ni iz trte izvito in ni morebiti plod jezikoslovne nečimrnosti ali znanstveni ' izmislek, naj ponazorimo z naslednjim primerom. Če bi zapisali Za boStjtina smo lOid/teli bi bilo naslovniku jasno, da mislimo npr. na otroško sobo, če pa bi zapisali Za jnio o^teli 200 000 /oMr/ev, bi to pomenilo osebo (osebno lastno ime) in sodišče bi nas uprdvičeno obtožilo nezakonitega trgovanja z belim blagom. In Se en primer naj ponazori nekoliko zapletene zgornje formulacije. V siavku l/ozim je z avromobUom (znamke) Hyundai je izpostavljena znamka avtomobila in torej pišemo indi, kak viišivec; - negrizi si nojete; - nepodrži kranščaka v viistam. - Na stejno se samo meglenjak, manjak, naslanja; čvrstvi korenjak na obema nogama raven stoji, ino roke ma na krili.« Nekateri napotki za omikanost so se od Košičevih časov do današnjih dni v glavnem prijeli. Ce pa hodiš po naših uli- Kako pa se obnašaš v navzočnosti gospode? »Z-kliičenim kazlcom (z-drtigiin prstom) na rahi sklonc-kaj na dveri gospoudove hiže; či se ne oglasijo od znoutra. cšče ednouk tnalo bole sklonc-kaj, na Stero či se neoglasijo, osloupi, ino plodlasti.« V prevodu: S sključenim kazalcem (z drugim prstom) ra- neva, da sc je uporabljala kot šolski učbenik, Ker bomo po letošnjem januarju najbrž imeli v pokrajini med Muro in Rabo kar dve vsakoletni Košičevi slavji, saj so se v tem mesecu že tradicionalnim Košičcvim dnevom v Bogojini pridružili Se 'tn In 5)'’Slo- _ _ ’n Rahr... '55'^^ Murov gornjeseniSki Košičevi dnevi, Zgodbe v celoti; ' Rabov j, ®^|avljer] Slove nov so PT 'Jelorea, izbrana so .. Doplavm I,; bodi tokrat dovolj pripovedovanja o piscu Košiču. V času ko šc odmevajo vsakoletne raz- Itjo poglavja, ki opisu- prave o smislu kulture. ki ■spremljajo slovenski kulturni sledi vfJ^'^'"''reko Slovenska '^^piranja n ...... 'avuiLuiimiv ij«pvi- *j'edaliS;i., Vogrskoga kov, ki jiili ic v knjigi Zobnsjini 'Scdan „ --------- ----- br V il je obi’?',"v študiji, ki kiiiin/J^^^bcna na ^^eetku in nje- območje; praznik, bo bolj prav, če obja pesem na den vinio nekaj »kulturnih« napot- '>a koncu je knjigi Sloven in Šloventj med Muro irn_je _ 1 . uT t? izrazov. nekaterih '""jige. icna na sovo de?(F' D„;: Narodil Sojini le,, hemž- ■' sc je v Bo- -žuhn%^^**^-' PC tJoIgolet-. SQn,k, '’"'*'wanju na Goljem - J,, * ‘em kraju j obsežnei7^k "cl 1 J"-"'''c^cno zani- tf ^lr P tek losi umrl potem nekoliko ki o Košiču znun- sc je »močno zani- C/I-^-^^nskih cilje ■ "■i^inj Sloven rojakov «. ozna- 'i^JzammivcjSe Koši hlo potrkaj na duri gospodove ‘cah in pločnikih, pa moraš ugo hiše; če se od znotraj ne oglasijo. Se enkrat močneje potrkaj, če pa se tudi zdaj ne oglasijo, odstopi in poiihem odidi. Kako pa sc obnašati pri boljši hiši v gosteh? »Svojega kranščaka (hoube) nedeni na stol. - Nesedi si doli, dokeč ti nevelijo. Sedeči se ne giigaj, niti skrižoma noge ne-mej. - Nečohaj se po glavi ali toviti, da se tale nikakor ni: »Po klej pluvati, vsekiivati se, potem pa z-nogouv razmazati, je po svinskom, - Za vse tou mej svoj robec.« Naj tokrat pripišemo samo Sc eno od desetih Košičevih navodil, kako se je obnašati med enakimi: »Či te što kaj pita, povej ka znaš prijazno, - Od Vsakoga 5s!M zvcdavaii: nevda.. ,* kam ide? se in Rabo dajal Košič svojim rojakom lam nekje okrog daljnega leta 1847., ko je knjiga predvidoma izšla. Kako sc moraš ria primer obnašali v cerkvi in okoli nje? Posebno zanimiv je napotek, ki pravi takole: »Kranščitk (klobiik, houba) more pred cerkvenim pragom la^gj z-gliive. V-Cerk vi svojega kranščaka ali hoube nepoloži na oltar, ali svecom na glavo ali rokuu; nego, či se v-nišlerotn stouci nemorejo goriovesiti, mej ga pod lejvov pasuhov«. E. TITAN ^‘‘ebrni jubilej! 1 Lj.V " ■ " je hp'Mešani pevski zbor Slelan Kovač iz Murske pj,^^ hnovljen daljnega novembra leta 1967, ko se je zbralo 63 1 pfetežno članov nekdanjega zbora Štefana Kovača, l! sliiin?® ^hhdariti'*J prenehal delovati. Kljub temu hs i * * Izhi J' I naš predhodnik med najbotj.še zborovske saj je s svojo pesmijo sodeloval daleč I ‘*“'"hvini, tudi na številnih brigadnih akcijah, npr. pri J ^hOErart Samac-Sarajevo in avtoceste Zagreb-Beograd, Zi '^'^1 hon«^"! it leta 1948 je imel za sabo približno 100 ' '“»1 pn w -_____;; ;_______,___. Ptt seje s številnimi priznanji in nagradami. —sedanjega jubilanta mj bili la^ltildi rrtkjneii B 19 i 'Po-, n. takratni predsednik občinskega sindikata SlcTan 5 1968^ Jože Brunec. Ustanovni občni zbor je htl M desetletjih J 02. nastopi. Naše delo obsega učenje in pripravo in pot svojega dela lahko pohvali ^lalijj. P9 '^^redov in ravni, sega pa iz domačih ' sosednjo HnaJko. Madžarsko, Avstrijo in jubilejnem koncertu pa nBČrluiemo naše prvo gosto- n in z zadovoljstvom predstavljen našemu f IW/'^^9’tl7n*'L' katerim je gotovo po tre oni i poudariti naše ' i* tlib na«! strani. rt «^,>bii; # hJk,i J^ih s I I | Ul 13 Jv X -.-.nv vu jiiuiit. nadvse uspešna zborovoilja Ale-kiaiuicr Vlaj, kt nas '^'^sleiletu ( ^''5' Tomaž Kuhar, ki je vodil zbor kar 19 let. 'tfej- "^^^^vlju^-Pred domačim unč i os tv i srn, pred tem pa že večkraf Alenka Brulc-šiplič. Naši dosedanji ^'^fanecBrunec, Marjan SuhadoJmk. AIMB Rodež H* ''''kta ^boru od 40 do 50 pevcev, i; tem da je tudi pri nas 1»;^'^ i^endar predvsem tako, da -pfe kuncu jMaaiDCTrit Starejši vS Pa Ni-. oz. dolgoletni dosedanji člani, prihajajo Ja številni, ki so odšli, nadaljujejo zborovsko petje Prekmurju. -hči začetka kot samostojno društvo, financirano ? J® i|i> 1,^ 5^ glavnem z dotacijami občine, iveif kplcumih ............ v Od la občinskega sindikalnega sveta. Takiin lUlCiB . ■* 'vh ’ ' ‘ettlo p.„K .------siIIUJILUlllCga 3>Cld. jani^JI IlilV- iL ^^riaria ;., ^0% naSih finančnih potreb, v zad- ^herr.,.,. . IZ teh virr^v cirz,.-; I ! J^>'iz5„^.^reino virov skoraj ne dobivamo več. '^bčatn^ ™ sredstev z dotacijami Zveze kulturnih j^^[i 11-,,, ? občine M. Sobota, preo.staia sredstva pa si f svoje »'?’ *^^''kami trženja in propagande, •'a osrnd ■ 1^82 in I9b8 illiltJ mo- z' ha J ■ vrejen vec pr J h • “'i n-,‘ mesta “^hkrat v iekujMCi konkurenci p-rejeli 41 t Gbčina Murska Sobota nam je dnšlsj žr ^;l poznanje, prejeli smo ludl priininje juidikiiJ m lelrom-anju odraslltl pevskih Pfn'^' ^'^^zno odlikovanje red zaslug zn nacmt tj? ikiiis^^nitu kratkim pa smo dobili tib slovenskem rav*^ '^hil, Prešernovo nagiBdo občine M. Sobota Te. SOdM '=ttli na Gallusove rnnfke — pa prav taJto pn . zveza kultiimilj organizacij za dolgo- Gallusovih značk. “Me bn, značk, takSne, kakrSn: c<5 t=i t 1< L ufc našim članom 4 rlilc. Za današnji čas, ko sc gremo vsevprek nekakšnega angleškega »hovdujudu« in v prazno sprašujemo, kako si kaj, in pri tem čakamo, da nam vprašani razkrije svoje Čustveno in premoženjsko stanje, bi Košič gotovo šc dodal tale napotek: »Ne spitavli v trij dnij, kak si kaj, ka je tou nouro! Tak lejko pijtaš samo tistuga, šterin si si bliijzi, pa znaš, kak njemi je včeraj pa predvčeraj bilo, v vii- panji ka njemi je gnjes bo-iik.še.« V upanju, da vam je danes bolje Stefan smej Nelagodje v kulturi (4) Naj začnemo tokrat kar z aluzijo na naslov te rubričice. Vsakemu poučenemu je že zdavnaj jasno, da je povzet po ugotovitvi znamenitega Sigmunda Freuda, ki je rekel, da se človek v kulturi počuti nelagodno. Zato ker mu kultura preprečuje zadovoljitev, neposredno zadovoljitev nagona. Spolni nagon pa je prvinski nagon in prav tak je tudi naslov filma, ki smo ga imeli v teh dneh priložnost gledati v soboškem kinu. Prvinski nagon je film, ki s poudarjenim prikazovanjem tistega, kar naj bi človek kulture skriva! in subli-miral oziroma prevajal na višji nivo (čemur bi se preprosto reklo, da naj bi namesto nebrzadnega spolnega udejstvovanja raje ustvarjal kulturne dobrine), do neke mere odpravlja nelagodje v kulturi. Preprosto: če se v kulturi, pod diktatom norm, počutimo slabo, nam ta film, ki je seveda kulturni dogodek, saj je filmska umetnost pomemben segment kulture, prikazuje prav tisto, kar naj bi zaradi kulture v sebi zatrli. Toda po drugi strani nam kljub vsemu pušča občutek nelagodja. Filmovo osnovno sporočilo pravi ne samo slikovno, marveč tudi skozi usta glavnega igralca Michaela Douglasa, da smo v njem videli »fuck of the century« (f. stoletja). Je skratka zgodba o veličini spolnega vrhunca ali orgazma. Znameniti seksolog profesor Borneman pa je pred kratkim izdal knjigo, v kateri kot kulturološko dejstvo navaja, da je s poveličevanjem orgazma konec. Pa tudi s spolnostjo na sploh naj bi Slo Čedalje na slabše. Po njegovih raziskavah mladi ne koprnijo več toliko po spolnosti kot starejše generacije. O orgazmu pa pravi takole: »Skorajda vsem moškim je orgazem ženske pomembnejši kot njihov lastni. S tem zadovoljujejo svojo nečimernost in tako dajejo svojim partnericam v roke Čudovito orodje premoči:. Čedalje več žensk zavrača orgazem, da bi se maščevale moškim za zatiranje.« Na eni strani torej film s svojim kulturnim sporočilom, ki nam enkrat za spremembo zmanjšuje, če ne celo odpravlja nelagodje v kulturi, saj nas spodbuja k sprostitvi in demonstraciji prvinskih nagonov, na drugi pa analiza ljubezenske kulture, ki zanika smisel filmovega sporočila. Če to ni nelagodno! ŠKSM Beltinska banda nastopa v soboški kinodvorani v soboto, 20. marca, ob 2(1. uri. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Dobra knjiga. H Z veliko začetnico. V stavku J kyundaijem/hjunda/em pa smo se osredotočili na vrsto avtomobila in zatorej pisali z malo začetnico. Gotovo bo vsakdo priznal, da zadnja beseda »hjundaj«, ki smo jo dodali s premislekom, izgleda bolj domače kot »hjfundaitt. Dodali pa smo jo zato, ker želimo ob tem primeru opozoriti še na vprašanje t. i. prevzetih besed, ki prihajajo v slovenščino iz drugih jezikov in jih v različni meri podomaču- 1 jemo. O tem, kako poteka proces podomačevanja in do kolikšne mere slovenski jezik previeie jezikovne prvine podomažuje. bo govoril nai slednji zapis. na- FRANCI JUST kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V po krajinskem muzeju .sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak diin razen nedelje od 10. do 12. ure. MURSKA SOBOTA: V galeriji je 3. medregionalna likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki iz celjske, dolenjske, gorenjske m koroške regije, Prekmurja, Slovenske obale in Zasavja. Razstava bo odprta do II. aprila. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled stalna likovna razstava del udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja in razstava OLORIS. LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu je razstava na temo Obnova dvorcev Železne županije. LENDAVA: V gradu je na ogled spominska soba slikarja in kiparja Gy<>rgya Zale. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je razstava gvašev akademskega slikarja Vladimirja Pogačnika. PRIREDITVE DOLGA VAS: 20. marca ob 18.30 bo v vaškem domu srečanje kulturno-umetniških skupin v okviru praznovanja meseca madžarske kulture, LENDAVA: 19. marca ob 15. uri bo v lendavski dvojezični šoli literarno tekmovanje Csengey Denes. V petek, 19, marca, ob 18, uri bo v galeriji MEDIKOSS v hotelu Radin v Radencih otvoritev razstave Lojzeta Logarja 18, marca ob 19. uri bo v soboškem kinu film Boemsko življenje (film o »okusnem nostalgičnem razpoloženju«) režiserja Akija Kaurismakija; 23., 24. in 25. marca ub 19. urf film Pedra Almodovarja Žen,sk^ na robu živčnega zloma; na 26. in 27. marca ob 17. uri in 28. marca ob 16. uri film Hrestač KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokrajinska in Studijska knjižnica je odprta vsak dan razen nedelje od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. fJUTOlflER; Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 15. ure. V ponedeljek ob 16. uri so pravljične ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Vsak dan je odprta tudi čitalnica. USPEŠNICE v knjigarni Dobra knjiga vam za ca teden priporočajo: Debenjak: Veliki nemško-slovenski slovar, DZS Viktoria Ho1ti Pasti in zanke. Pomurska založba Marija Treben: Zdravje iz božje lekarne, založba Mavrica OBČINA MURSKA SOBOTA . Sekretariat za družbene dejavnosti RAZPIS za sofinanciranje raziskovalnih nalog v letu 1993 Prednost bo dana nalogam s področij - varstva in sanacije okolja, - uporabe alternativnih virov energije, - razvoj turizma, - mladinske raziskovalne dejavnosti. Vse naloge morajo biti uporabne in morajo dati v čim krajšem času konkretne rezultate. 9 i fcolcr'lahSne, kakršni miio. jIi pa še boliSe, itmr "^Šem jubileju pa Se ponovno. Ce bonvir jih 2^ rekšno moralno in materialno podporo, kot ^■li (er eb naSem jubileju, in Če bomo tudi v ---- ,11 L,L..J,—---- 1"'“ prostih " zbrali toliko članov, pripravljenih boia.?^ odrekati v družinskem okolju in drugod, ■ ■■■'■ da ne bi dočakali Se veliko takšnih jubilejev. Predsednik zbora MIRAN ŽILAVEC Prijava raziskovalne naloge mora vsebovati: - naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo, - naslov raziskovalne naloge, ’ - naziv nosilca, izvajalcev in sodelavcev raziskovalne naloge ter recenzenta, - izhodišče, cilji in namen naloge, - predviden začetek in konec naloge ter - finančni predračun (s sofinancerji). Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave Prijave pošljite na naslov: Sekretariat za .družbene dejavnosti An/^iriA UtircL^] Q<**-Jl-***’ . ie: Brezhiben pristanek Po desetdnevnem potovanju, potem ko je prevozil 6,6 milijona kilometrov, je vesoljsko vozilo Columbia brezhibno pristalo v Kennedvjevem vesoljskem centru v Capa Canaveraiu. Šestčlanska posadka je opravila vse naloge in izstrelila satelit za napovedovanje potresov. Zrcalna krogla odbija laserske žarke, ki jih pošiljajo z Zemlje. Čas potovanja teh žarkov bo dal geologom natančne podatke o gibanjih zemeljske skorje. Vesoljci so tudi preskusili kanadski računalnik, ki naj bi »izboljšal vid« robotov, ki bodo sodelovali pri izdelavi ameriške vesoljske postaje. Tokratno misijo vesoljskega shuttla so znanstveniki kritizirali, češ da je NASA tvegala življenje posadke in porabila dve milijardi dolarjev za poskuse, ki bi jih lahko opravile rakete in vesoljske ploščadi brez posadke. Predstavniki ameriške vesoljske agencije pa imajo ta polet za pomemben korak k razvoju vesoljske postaje Freedom (svoboda), ki naj bi jo ljudje naselili že ob koncu stoletja. Vrhu tega naj bi vesoljci prinesli na Zemljo pomembna nova spoznanja o vplivu breztežnosti na človekovo zdravje. pnnnj^iuiMUuMinJOviH»T I Prejšnji keden je Sobota nema gratala od presenečenja* ■ < Pa nej zavoro toga, ka so nurini fuzbdleri. doubi 1 i 1 I novoga trenera« liki zatoa, ka so v Soboti podrli po I npvogi deseti lej ta j prvo črnogradrt jo Podrli so zgradbo na srdini varala. Soborkoj obC in i * demonstracij, Sloveniji. Se vijdi. pd nik^i cukanj s policaji kak pa Oej bilou nik^i indri ka smo Prekmurci kulturen narod* po Ta zgradba, zazijdana brez dovolenja je bila delavnica. prizidana k zgradbi, v ^teroj leti biloo Stanovanjsko podjetje Tou podjetje se je pr ik 1 j*uč i lo k občinskoj pa bila, ka bi Občina I Zdj upravi, mej 1 a pod V KocljevoJ ' jddnjon bi pa svoj'in ' pred 20 Č^rnogradmjo, pa so jo dali podrejti brez toga, inšpekcijska slCijžba tu kaj dregala« Vej, či bi. ■ ulic i -□ bdabji L sramota okri1jon ka bi te se stvar tak nebi genola z mrtve točke« Dela pravi, ka či bi tou mogla inšpekcijska slujžba trbelo zakon tak ]izira t^« Liki, gba bo po menjati, poruši tvi k a bi teren Odstraniti, se zgradba pl anej rali. te bi lega- te nekomi lekar na pamet prišlo, ka je pod zernlof na mesti pisker zlatnike^ zakopani. (V časi buv direktor na Stanovanjskon, Belekof pajdaš gradnje je ton j e Bagerist jo na skrvmi malo globše ednon skopo, pa je ftrgno telefonski kabel* pisker zlatnikof v velki kvar obrno, Pošta Tak se je mejla delo« Tak je vijdite sigdar eakša slabša Ernek ) « I meati ' tisti .pa 1 i L stvar tiidi Za kakši hasek* Najbole čudno se pa vijdi T Be1 eki, kak Občina, kak po staroj navadi, nej dala v tou, toj ka J e komi odprejti kakšoga lokala- zgradbi Začudeni brat Džouži OVEN Ona: Počakaj še nekaj časa in sprevidela boš. da se lahko stvari uredijo tudi brez tvojega posredovanja. Sprejela boš težko pričakovano povabilo, vendar pa bodo rezultati nekaj povsem drugega, kot si pričakovala. On: Nikar se ne zatekaj v stalne depresije, saj to ni pravi način za reševanje težav. Sprejel boš povabilo prijetne osebe, s katero bi si želel tudi kaj več. Seveda pa bo to odvisno ie od tebe in tvojega nastopa. BIK DVOJČKA RAK Ona: Trenutni položaj ti sicer omogoča lenarjenje in zabavo, vendar pa boš kaj kmalu občutila negativne posledice takšnega ravnanja. Še dobro, da ti bo partner slal ob strani in ti svetovat pravilno odločitev. Poslušaj ga* On: Prišel boš do tiste točke, ko se bo potrebrw odločiti, ali naj nadaljuješ in tvegaš vse ali pa previdno pobereš dobiček Če boš vztrajen, ti nagrada vsekakor ne more uiti. Nepričakovan obisk. Ona: Zaupaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada pridobila. Tvoja napaka pa je predvsem, da prevečkrat reagiraš trezno in preračunljivo, partner pa pričakuje predvsem tvoja čustva. Potrebno se bo prilagoditi... On: Nič še ni dorečenega, pa tako ni prav nikakrš^ nega razloga, da bi odnehal. Prišel boš do precej neprijetnih informacij o osebi, ki te zanima, zato bodi pozoren, kako jih boš uporabil. Možnosti se ti bodo povečate... ■ Ona: Bodi pozorna na prijateljeve besede in mu poskusi tudi ti povedati kaj lepega. Zgodilo se ti bo nekaj zelo neprijetnega, a se boš po temeljitem razmisleku vsemu skupaj le še smejala. Premisli o nasvetu za počitnice. On: Pričakuj obisk, ki ti lahko dodobra spremeni tvoje življenje. Naj ti ne bo žal izdatkov, saj brez tveganja ne bo pravih rezultatov. Konec tedna le čaka prijetna avantura, le oseba ne bo tista, ki bi si jo želel. Vsak četrtek Vestnik rdeča, ponekod bolj, drugje manj. Na posameznih mestih so bile rdeče lise Se posebno velike in goste. Očitno je veter »rdečilo« spihal v večje lise, ki jih je kasneje nočni mraz vklenil v ledeno ploskev. Prvi vtis je bil, da se je po površini gramoznice razlilo kakšno rdečkasto obarvano mineralno olje, vendar pa je površina gramoznice tako velika, plast »rdečila« pa tako debela, da je bila ta možnost popolnoma neverjetna. Pa tudi »rdečilo« iz lužic na ledu ni bilo mastno pod prsti, ampak sluzasto in že ob prvem pogledu z mikroskopom so se v kapljici rdeče vode pokazale tanke nitke sladkovodne alge. Rdeča prevleka v ledu in pod njim je ,bila »vodni cvet« alge Oscilato- Pravna bitka za Mrtvomorske rokopise Izraelski znanstvenik Eliša Kimron je pred kratkim začel pravniško bitko, da bi mu sodišče priznalo avtorske pravice za odlomke Mrivomorskih rokopisov, ki jih je rekonstruiral iz fragmentov na zavitkih. Ti so bili najdeni med letoma 1947 in 1953 v votlinah ob Mrtvem morju in vsebujejo prepise svetopisemske Stare zaveze in druge židovske spise, stare več kot 2000 let. Kimron zahteva, naj mu sodišče potrdi avtorstvo manjkajočih odlomkov v teh starih židovskih dokumentih. Tožil je ameriške znanstvenike, ki so objavili njegovo rekonstrukcijo, ne da bi pri tem omenili, da jo je opravil on. Od Biblične arheološke družbe, ki je objavila posnetke zvitkov, ki prej niso bili dostopni javnosti, zahteva 250,000 dolarjev odškodnine. Njegov odvetnik meni, da gre za krajo intelektualne lastnine. Predsednik arheološke družbe HerSel pa je na ameriškem zveznem sodišču vložil pritožbo. Zatrjuje, da bi bilo Kimronu nevarno priznati avtorske pravice: »Sprožil je vprašanje, ki doslej ni bito znano: ali ima znanstvenik pravico do avtorskih pravic za rekonstrukcjjo starega besedila, ki ga ni sam napisal? Če mu bo sodišče dalo prav, bo to huda ovira za znanost,« zvezde vam k&žej^ LEV DEVICA TEHTNICA Ona. Sicer se boš odločila za bolj tvegano različico rešitve svojih ljubezenskih problemov, vendar pa se moraš zavedati morebitnih posledic. Toda mogoče je tudi prav, da tvegaš na vse ali nič. On: Še vedno si nisi na jasrtem, kaj si v resnici želiš: ali staro ustaljeno ljubezensko zgodbo, ali vročo avarr-turo Jasno ti je le eno: na dveh stolih se pač ne da sedeti. Pohiti, saj bo kmalu prepozno' Ona: Spoznala boš. da si všeč nekomu, ki ti lahko da precej več, kot pa so tvoje sedanje zmožnosti. Prijeten konec tedna te bo popolnoma prevzel, po drugi strani pa bo pri nekom drugem vzbudil pravi val ljubosumja. On: Najprej ugotovi, ali si sposoben resnega tn odgovornega življenja v dvoje, šele potem pa se spusti na takšno pol. Zgodilo se bo tisto, kar si si že dolgo želel, vendar boš na koncu skoraj nekoliko razočaran. Ona: Tvoje sedanje razmerje se bo nevarno zamajalo. Če ti je še kaj do tega, bo potrebno napeti vse sile, sicer ti bo trda pr^la. Vsekakor pa je dejstvo, da ti jeza in ljubosumje lahko le škodita, popravnega izpila pa ne bo . On: Ali ni že Skrajni čas, da se tudi li začneš zavedali svojih dolžnosti. Sredi tedna se ti obeta prijetna avantura, toda bolje bi bilo, če bi malce popazil tudi na svoj finančni položaj. Ona: Zaman boš čakala svojega princa iz sanj, saj so takšni princi saffio v pravljicah. Se vedno pa ti bo ostal nekdo, ki sicer ni ravno princ, je pa zato njegova ljubezen loliko bolj iskrena in resnična. On: Prav obsedla te bo ideja, da te nekdo slalrro ŠKORPIJON izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako črno, kot se ti zdi. Še vedno se li bo ponujala priložnost, ki je enostavno ne smeš zamuditi. ' ria rubescens. V tanki, le 4 tisočinke milimetra debeli niti te alge se je v celicah razločno videlo rdečkasto barvilo, posamezne nitke pa so se utripajoče premikale v vidnem polju mikroskopa. Ta alga spada v skupino modrozelenih alg, najsta-rejSih in najenostavnejših rastlin na našem planetu. Večinoma so zelene, ta pa ima v celicah rdeče barvilo fikoeritrin in celice so pokrite s sluzastim ovojem. Pa alga ni posebnost le po barvi, ampak tudi po načinu življenja. V jezerih in ribnikih jo lahko najdemo vse leto, vendar le posamične primerke med drugimi vrstami sladkovodnih alg. Toda ko pride zima in ko večina drugih rastlin zaradi mraza in pomanjkanja svetlobe miruje in čaka na toplejše letne čase, nastopi njen čas. Alga Osedatoria rubescens najbolje uspeva pri temperaturi vode med 6°C in 10°C in v barvni svetlobi zimski dni, ko so dnevi najkrajši in nebo zavešeno z oblaki. In če je v takih razmerah voda v jezeru ali v ribniku dovolj orgaft-sko onesnažena, se začno nitke izredno naglo razmnoževati, se dvigajo na površje vode in kot »rdeči vodni cvet« obarvajo vodno gladino ati led. Razmnožujejo se zelo v ugodnih razmerah »rdeči vodni cvet« že v ** Ml* leiJ urah prekrije vodno Ko pa začne primanjk^' hrane, se razmnoževanje in »vodni cvet« se začne čati v globino. Alge odr^-začno gniti in v globljih ''"JI plasteh povzročijo pogff drugih vodnih živali in Pojav je podoben — - j morja« sredi poletja, ko sta prevleka prežene kop^*?^ morja. Znane so težave skim jezerom, kjer zaradi«® naženosti vode vodna večkrat »zacveti«. Tudf * kroniki je zapis o jezeru, ki je po kroniste zapisu pordečilo od k*^ r tih vojščakov, ki so jih P*’ kem boju zmetali v p jav »rdečega vodnega žaiaLli ijTraiiic nJeče nenavadnega pojavljaiij^fl zime lediKi zbujal Ijiuli. AIj(a, povzročitelj*'^^! java, je stalni pretiivalrf? J kih, starih in uifujcm^* katerih je voda že "" onesnažena. r’-'-;'' ' v Rdeči cvet« v komaj nekaj ivanski gramoznici TJI voda v njej dokaj in da je podtalnica v njen* ,/ lici že ogrožena. Andrej ***/ VESTNIK Izdaja podjetje za Informlranfe Murska Sobota ČMOpIsni svet: dr. Joie Bederri*' C ig ut. Zlatko E rtih, mag. Dalibor t’®*'*';®. Jakefj. Rajko Stupar, dr. AleksanO^^^^jji^. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Voto* vomi urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika j, Balažič-Peček, Jam Dominko, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Maučec, Stefan Smej, Slelan Sobočan (novinarji), Ksenija StJmen 'J urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lekiorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota. Slovenska 41 novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, giavrta direktorica 22-403, računovodstvo in fajništvo 21 -383 in 21-064, 22-403, telelaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in folografij na Naročnina za I. trimesečje 1993 Je 900,00 SIT. celolelna naročnina 3-za naročnike v tujini 10C DEM letno, Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devižhi Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Mini-intormiranje št, 16/18 z dne 30. 1. 1992 še šteje tednik Vestnik meč P informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se petodstotni davek od prometa proizvodov. <5 STRELEC KOZOKOG VODNAR Ona: S sprenevedanjem ne boš dosegla zaigrati bo potrebno na povsem druge karte-vsem: kdor ni zadovoljen z majhnim, velikega ni. Pričakovano povabilo pa bo prišlo za las p'®'. On: Razveselil se boš prijateljičine pozorneSiH^fč dar boš pozneje pričakoval veliko več, kot li j® Ijena dati. Da bi si pridobil naklonjenosl sodel® ni potrebno razmetavali denarja. ■ Ona: Kaj kmalu se bo pokazalo, ali je a odločitev pravilna, ali pa je bila le še ena ^.^0 običajnih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal bit* I®' I njen, ti pa ga boš razumela popolnoma napa^^i/ij^ I On: Nihče ti ne tx) pomagal, to bo le poslecl'*^^^ I prejšnjih odločitev. Je že tako, da se vse enkr3* P ji ■ pa naj bo lo ugodno ali pa ravno nasprotfK* I v ljubezni se bodo pojavile določene ležave. I Ona: Ljubezenska avantura te bo dobesedno ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pf^ j se ti na vsak način splača potruditi. & On: Znašel si se sredi velikega deta, ki mt* *Jy konca, vendar boš potem resnično zadovoljo*^r odkril cilj vse te zmešnjave, boš z lahkoto pt*^/ j vse težave. In nikar ne zavrni denarne pornoc* Ona: Zbegana boš, ker se enostavno ne odločiti. Možnosti bo več in ena bo mik^''' privlačnejša od druge. Na koncu se boš sicof .jris y povsem intuitivno, a učinek ne bo zato prav 07 jčtf ■ On: Le kje je tista tvoja zanesljivost in RIBI vase Dobil hnš ohčiiiav k nisi On: Le kje je tista tvoja zanesljivost in P**’ vase Dobil boš občutek, da v družbi nis* ' popularen, kot si bil navajen v preteklosti. Tod^ tičen večer ti bo vse lo obilno nadomestil. I 1 .■‘1 marca 1993 stran 13 za vsakogar nekaj DM lit" KI Tti hit (ju. ■t ur jiJ), F’ 4 a >ll Glasbene lestvice skladb RAOlO MV - MURSKI VAL 94.6 MHz (tlopotilne tudi SV 648 kHz UKV Kako oblikovati vrt 4 Vif !'*IEDLOG1: J. I 1. -T»ke Thal -n».A VEN -T»keTE»t ItnvEBlRIk-.^BaK lxnnut L LfJt.aiB «1 VHVll EVES - Charad' “ Abak lxnni.ii le ZABAVNE GLASBE 3 4. 5. tKrJ: v južne kraje-Sokoli J^UOJ - Alenka Godec in Davor PeiraS GolavSek -Videosez ljudi-Darja Švajger t AJ K^lln I bando VSE LJUDI- Regina ' Helena Blagne I ® Vh i, hj J ''»ON. CEKRON PA Z MARELOF potep 'U-l , - Ans. Lojzeta Slaka ■ Bo ’ hkre iSk&Di Br Bofisa Kovačiča “Zasavci -V ur, ’ *Nuwria z.up. ’’'^CNO PRnT?^^cf treh dolin «DT1 DOMU-Ans, kvSek t!.'««« h PLES LJUBEZNI- Ans. Mak 4| tiu četrtka^ 25. marca 1993» na naslov Murski val^ ' Murska Sobola, za glasbene lestvice. r *^^Pon št. 11------- 3 K skladbo; ’ na.. , I 'tni "srodi ’^i[i 'nozabavna._____________________________________________ Piiitnck tsr naslov ilSESTAVIL t MARKO NAPAST PREBIVALEC MESINE NA SICILUl INDU5KI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER ■ČA' KDOR MASKIRA GLEDALIŠKE IIGRALCE VERGILOVA PESNITEV I L*!-, 17 P^HlA pevk* SS^ič J SVETLOBNI POJAV ir. FILM REŽISER _{GILISE^E[ I r fed 18 & F te* —6 KONEC POLOTOKA 14 ■pokrivalo AMER. REV-KA(JO*N| jadranski OTOK tODHlKpV 16 f ifc, C S' j? ES .Sii 'P ZAČETNIK SLOVENSKEGA SLOVSTVA g r L VRSTA PREPROGE (PO MESTU ARRAS) IGRALEC FLTNN LOJZE ROŽMAN ijl II OSJE GNEZDO Petek - 5.40 - Prebujajie se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSCini. nemSčint in madžarSCini -7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8 Of} Poročila - fi.lO Dopoldne na MV " 8.30 Mali oglasi - 9 15 Borzni uirip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret - II 15 Od petka dc petka - 12.00 Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umei-nostjo- 13.00 Danes do irinajstib - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15-30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna - 17.30 Ahernativno - 18.00 MVdur - 18.430 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenSČini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8 30 Mali oglasi - 9 15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.40 Potepajte se ž nami - 1 l.OO Sobotni gost - 12.00 Poročila BD4 - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 10 Aktualno- 15.30Dogodki in odmevi- 16.25 Obvestila- 16.30 Poročila- 17.10 Angleščina - 17.30Mali oglasi - LS.Oli NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC ' 19-00 Vključujemo Radio Siovenij*'^ Nedelja - S.00 Začenjamo nov dan... - 8 10 Panonski odmevi - 8.30 Horoskop - 8-45 To bi morali biti kabaret -9 10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja 12 00 Poročila - 12.15 Nedeljske postno premišljevanje - 12.3IJ Minute za kmetovalce - 13.00 - - -.....................i - 18 30 Poročila BBC - 19 00 Naj]ep5e želje s Čestitkami in pozdravi Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek -5,40 Prebujajie se z nann -7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini m madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 11. L5 Zgodilo se je - 12 00 Poročila BBC - 12,30 Zakaj sc ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17,30 Šport “ 18.00 S krančakon, cekron. pa z marelof - lestvica narodnO' zabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Turek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemŠČmi in madžarščini - 7-45 Ljubljansko zvočno pismo - 8-00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Kosi/gost dneva — 9.15 Glasbene novosti - 10 00 Poročila BBC - 10 3tl Kratki stik - 11-15 Mali oglasi - 12 00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 0(3 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.3U Srebrne niti - 18.00 Najlepš-e Želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija SK£J>A - 5-40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10,00 Poročila - 10 15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip - 12.Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umeinosijo - 15.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15-30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17-30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Porijčila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija ČETRTEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 735 Svetuje kmetijski strtžkovnjak - 8.00 ForočiJa - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 KosVgosi dneva - 9 15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10 50 Pika na i - 11 15 Mali oglasi - 12-00 Poročila BBC - 12-50 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajsiih - 15.50 Popoldne na M V - 14.00 Aktualno - 1530 Dogodki iti odmevi - 16.25 Obvestila - 16.50 Poročila - 17,00 Tema pop-nik g. Anton Fakin o njem (Borov-njaku) pravi: »Poleg duSnopastir-sitega dela je Borovnjak deloval kol prekmurski nabožni pisatelj. Svojo narodno zavest je prinesel že iz domače hiše. Pridno je čital slovenske časnike in se seznanjal s slovenskim slovstvom (Borovnjak se je sicer šola! v Koszegu, Sombotelu in Budimpešti, op. š. S.). Med prekmurskimi Slovenci je Širil Mo-hotjeve knjige in Slomškove spise. Vse njegove knjige so izhajale anonimno (brez navedbe imena avtorja). zalagal jih je knjigarnar We-itzinger iz Radgone, tiskali pa so jih v Gradcu. Prirejal je za tisk molitvenike in katekizme. Za tisk je priredil in deloma obogatil z novo vsebino naslednje knjige Mikloša Kuzmiča: Knjiga molitvena (1864 in še nekajkrat pozneje), Sveti evangelij (1858, 1877), Veliki katekizmuš (1864); sam je dva angela, ki se lepo ujemata z zlatorjavim ozadjem. Ob glavnem oltarju sta še dve barvni okni; eno je posvečeno svetima bratoma Cirilu in Metodu. V obeh cerkvenih kapelah so Se tri barvna okna, ki so prav tako delo slikarja Kregarja, na njih pa so upodobljeni; Slomšek, sv. Marija Goreti in sv. Maksimilijan. sestavil molitvenike: Duhovna Po Bakanovi smrti je škofija imenovala za soupravitelja cankov-ske župnije salezijanskega duhovnika in župnijskega upravitelja na KSpeli Franca Levsteka, vendar je več kot on prihajal na Cankovo kapelski salezijanski kaplan Jožef Čampa. Ne nameravam pogrevati, kaj vse se je dogajalo tisti čas okrog tega moža in med verniki, le zapišem naj, da je bila cankovska cerkev od 1. julija 1969. leta do 13. marca 1970. leta zaprta. Pozneje so vzroke odpravili in dobili novega dušnega pastirja Antona Fakina, ki je, kot že zapisano, župnik Se danes. Doma je iz Sveče v majSperSki župniji. hrana (1868,1871,1892), Sv. angel Župnik »obnavlja« ljudi in čuvar (1890), JezuS moje poželenje - (1852, 1870) in Mali katekizem za občinske ljudske Sole p880). Bo-rovnjak je ob tisočletnici smrti sv. Metoda (1885) spisal Zbornik cerkvenih govorov na slavo sv. Cirilu in Metodu. V njem je objavil tudi svojo pridigo Pareneza na če st svetij slovenskih apostolov Cirila i Metoda. Borovnjaka so 1893. leta imenovali za častnega dekana. Za časa njegovega župnikovanja so na cerkev Podobno kot je bilo v času poslanstva prejšnjih duhovnikov, je tudi v 23 letih, odkar je na Cankovi sedanji župmk, opravljenega veliko dela na duhovnem in materialnem področju župnije. Nadaljeval je s posodabljanjem notranjosti cerkve, potem pa (1991. leta) navdušil vernike za obnovo pročelja cerkve. Ob strokovnem vodenju zi- Cankovi (pojmisiili na povečavo darskega mojstra Ernesta Bagole svoje župnijske cerkve. Načrte sta leta 1895 in 1896 naredila arhitekta so odstranili ves zunanji omet, nato pa naredili novega. Na novo so K. Sp range r iz avstrijske Radgone uredili tudi vse ornamente (ok ra- V celotnem opusu slikarske delavnice Janeza A k vi le zavzema posebno mesto znameniti ciklus prizorov Ladislavove legende. Vse do druge vojne oz. do leta 1943, ko so Madžari odstranili baročni obok ladje, so bili prizori zakriti in le delno vidni na podstrešju. Čeprav gre za doslej najobširnejSo likovno realizacijo legende tega svetnika v srednjeveškem stenskem slikarstvu, pa je potrebno računati z okoliščino, daje bila na najvišjem delu sten turniSke ladje najverjetneje Še kaka ilustracija zgodbe sv. Ladislava. Vsi znani, torej vidni prizori so naslikani v pravokotnih poljih, ki jih okvirja imitiran lesen okvir. Dogodki IZ legende potekajo na modro-zeleni podlagi, zvečine pred krajino oz znotraj slikane arhitekturne scene. Barvni spekter, ki zaznamuje upodobitve, je po večini zreduciran na rjavo, opečno rdečo, oker, rumeno, zeleno in sivo barvo. Zaradi relativno visoke postavitve prizorov (ok. 6 metrov) so se mojster in sodelavci držali pravila ilustrativnosti in so zato posamične like konturirali s črno črto. Taka metoda je kajpada smiselna Že zato, ker so upodobitve razmeroma visoko in je bilo nujno poudariti predvsem tiste poteze, ki osmisljujejo samo snov oz. vsebino. Zategadelj ugotavljamo pri nadrobni formalni analizi, da je bil prt slikarju dan večji poudarek figuralni shematičnosti, ki je podrejena ilustrativno-narativnemu učinkovanju posameznega dogodka, povzetega po različnih literarnih in likovnih predlogah. Legenda se po ohranjenem pričenja na severni steni ladje, kjer se v petih poljih zvrsti šest dogodkov, povezanih z ugrabljenim ogrskim dekletom. Tako kaže prvi prizor Kumanov beg z ugrabljeno ogrsko mladenko; iz utrjenega gradu na konju uhajajoča dvojica pušča za sabo speče stražarje. V ikonografiji svetnika motiv ustreza viru v Hi-storii Sandi Ladislai.‘ Naslednja scena upodablja motiv Počitka na begu. V stilizirani skalnati krajini z drevesi v ozadju je namreč videti, da si je »bežoči« par privoščil počitek, ki pa je po vsebini svojevrsten. Ugrabitelj Kuman namreč počiva v naročju ogrskega dekleta. Motiv ni znan ne v literarnih in ne v likovnih virih hagiogra- koval na Cankovi letih l?T9-J7Jn. V letih 1787-1798 so in J. Muhr iz Gradca. V letih 1898-1900 so dozidali sedanji stranski kapeli in sedanje svetišče. Cerkveni zvonik, katerega streha je bila prvotno piramidasta in pokrita z deskami, je dobil 1903. leta baročno obliko. Severna kapela je do 1928. leta služila za zakristijo. Tistega leta pa so kot prizidek postavili novo zakristijo in kapelo odprli ža vse vernike.« ske). Kleparski mojster Ludvik Sinko pa je s svojimi sodelavci na novo »oblekel« z bakreno pločevino cerkveni zvonik. Na Cankovi imajo od 1983. leta električno zvonjenje, to je financiral Hanz Vo-gler, ki je dolgo let živel na Dunaju, poslednje počivališče pa ima na cankovskem pokopališču. Tudi zvoki, ki prihajajo iz orgelskih piščali, so zdaj bolj živahni, saj so dali ^elektro talian Mlajtinci 41, tel. (069) 48372 I 1 ]ii • K 1 C i'/' lV ■■ K' -■ ] t?.., . 3' K '^^"1 r '-^^1 t l 1'! :( S .-zl' ■■ -------' iam«y ivuniun uezi z ilgrablj«!!«} dekletovem naročju (desno), IdUiNNrC AOIItr 4 i Turnišče, severna stena ladje, Kuman beži (levo) in Kuman počiva v z U! (povzeto po monografiji JOHANNES AQUILA, Murska > murska založba) 1992, 80. fije sv. Ladislava. Ustreza zgodbi, po kateri naj bi se ogrsko dekle zaljubilo v svojega ugrabitelja. Ak-vilova rešitev implicira podmeno, da je dekle pravzaprav pobegnilo s Kumanom.^ Tretje slikovno polje kaže, kako sv. Ladislav zasleduje pobegli par, ta del legende pa je primerljiv z literarnim virom iz »Zgodovine sv, Ladislava«? Na kroni kalni osnovi je nastala tudi Četrta scena, sicer le delno vidna, kaže pa, kako ogrsko dekle vrže svojega zavojevalca iz sedla. v petem dvojnem kadru je ponazorjen razplet zgodbe z ugrabljeno - »pobeglo« ogrsko deklino. Na levi se borita sv. Ladislav in Kuman, kateremu dekle s sekiro seka po nogi. V smislu kontinuiranega pripovednega načina je tik ob tem upodobljen prizor. v katerem »osvoboditelj« - sv. Ladislav drži za glavo Kumana, dekle pa mu bo z vihtečo sekiro le-to odsekalo. Ta del Ladislavove legende je seveda mogoče razumeti in tudi interpretirati na Številne načine. Če npr, vzamemo prvi in Se zlasti drugi kader, v katerem je videti Kumana, kako počiva v dekletovem krilu, potlej gre za zgodbo z izrazito ljubezensko, lirsko strukturo. Po tem kako je Akvila likovno osmislil ta del zgodbe, bi v globjem pomenu lahko videli Kumana in dekle kot zaljubljen par. ki Je mogel - glede na to, da sta pripa- jala sovražnim si plemenom - svojo prikrito prepovedano ljubezen uresničiti le z begom. Na vsak način gre za zapleteno pomensko sintakso, ki sledi podobnim mitičnim siiuacijam Po ikonološkem vzorcu bi prej ali slej prišli do primerjave'z delom zgodbe o Piramu in Tizbe, ko je zaljubljen babilonski par, kateremu so starši branili J ljubezen, pobegnil življenje obeh ^4 :mni I končalo v vzajemni .. Očitno pa ta del U« II' ,■ ge n de skriva drugo ' FTifFij-s TJ t L',.^nrtwi*'af'ril -i4i^ ravno v ikonografiji J- 2., iZiiTTifln.J staja teza, daje Kuiti^*’ bil, je mogoče zaradi kC! pleta, da si je mojsl^*^ ..HI ni ... JI. .(Jf - slil - po zgledu staro*'? ^jj. aJIJ — pu £J^LCLIU । kinj. kakršna je bila -JJ^jol^i .' svojo hlinjeno mila sovražnega zvabila v posteljo, kjer odsekala glavo in t^k*’ ri Izraelce tirana (Judk« - kot mikavno »žrtvovala« in zapelji’ s Kumana. Opombe (nadaljevanj« _________________i, Die als ungarischer merkungen tu seiner ,si^l . . . _ X r r:x.ej-hrl.a* ' Emo Maruslj ijicj ikuii^cu ■ la« j 14-15. Jh-j Acta Histof garicae, 33, Budim] - France Stele: p, Slovenicae l. Srednjev karstvo, Ljubljana l’«-- ' nav. delo (op Il- 23^' HUT. UVIM IVjJ ‘ Ovid, Metamorfoz« ' ifirir iri’ A t' GOSPODlf*^ čevamzarFf?^^' skrinja pokličite SERVIS F. Gornji Slav^'^, j Popravilo 2 vašem stran 15 ■L k. A ■■■-. kronika ISs? ■j' v n *+ sodni procesi Streli v vasi Runeč , ''14f=ftl|.Ji »nierim- zapisal nekaj pripovedi yudi, proti nai h* k*!* ® ■'”’* ■-'*—» *.ii|*aaa* iic^naj |jii|#v*tcui tjuuif Bro”^ • n * *”* ®™®g' socializma po Irtu 1945 »montirani« obsojenci'^*'' *®’’' Prekinil z objavipnjein, kajii nekdanji Posami^s*'* rT zbali, da bi se jim Gs nt^gaUu maščevati. ■ ®’ "“S® •><> nova demokratična ohlasi obdržala in z njo t, 5‘ P i '' ^Dioti, zato poprava osebnostnih in drugh krivic. K sreči nova zgodba. P u j« od mrtvih '"i™ ='h. S Jk -vr^i- ^oje. ttso pri Ivanjkov- Ha vabiio ■« na soboškem goslovanske armade napodili v živinske vagone, kjer so nas zadrževali tri dni, nam »pridigali« o grehih, ki da smo jih počeli, medtem ko so se oni opravljal sabotažne naloge. Zato pa je bil toliko bolj presenečen nekaj mesecev pozneje, ko so ga (Bokaliča) aretirali. »Ko sem se odpravljal iz krajevnega ljudskega odbora Gornji Ključarovci proti domu, priteče sosed Stuhečev Ivan povedat, da je nekdo ustrelil Franca Kosija, po domače Karleko-vega Frančeka. Takoj po zločinu nihče ni vedel, kdo naj bi bil morilec. Pozneje pa so vino- tMjjevaii s sovražnikom. ii “"'pik “ZaSili«, ’^’opka sodnega * Maribor ž uradni dolžnosti, Ta mi ni mogel piomagati. Ne morem se spomniti, ali sem kdaj kaj podpisal (če sem, sem to storil nevede ali pa so mi papirje podtaknili), dejstvo pa je, da so mi na procesu v Ljutomeru, kamor se je začasno preselilo okrožno sodišče, prisodili 10 let zapora in odvzem državljanskih pravic za 3 leta. Mislili so resno, kajti potem sem bil v mariborskih zaporih 3 leta v samici, potem pa so mi omogočili, da sem se učil za lesaija, in bivanje v skupinski sobi Številka 294, kjer nas je bilo 12, Leto dni in 4 mesece mi je bilo jx>tem nekoliko laže: dopoldne delo, popoldne Sola. Končal sem prvi letnik, potem - 29, novembra 1953. leta - pa so me pomilostili.« Določen čas so »odsedeli«, nato pa so bili pomiloščeni tudi drugi, razen prvoobloženega Franca Lasiča iz Lahoncev, ki so ga obsodili na smrt z obešanjem in sodbo izvršili. Sklepati je mogoče, da ni bil politični oporečnik, ampak navaden potepuh, ki mu je šlo za nohte, zato se je zatekel tudi k tako nečednemu poslu, kot je vlamljanje. To ilustrira tudi vsebina »uvodnega« dela skupne sodbe Častna V je tudi rokah sem is zavedam se traged^, ki dogtgs^o bai^ Jevtič i^ii^ ia predvsem preveč otrok izgobi » kletmi nesrs&ifi ^levtgii. so tuiS ki msslidi. Vem, datehkotudBsam I, tlC^SBB^ tm k temu, Sa ceste varnejše m prijaz- lo sem nekaj sbarilj. Nemanj, kar . je to, sm stokrat, ko sedem za voten, OKiarn, pas. luči m svo^ cesti. Z drobmmi " EteaOij f*'' -1 - - ... ki^ jSlSigoiSm f...."■ ■ ■ - i^jatizkažena ssast^ŠeŽencem « prometu, pa" lahko im k boljšemu 5« traracjšemu p<.rčirtjn nas vseh. Tudi s^katerera Sgsfe»Sj idam. bom v okviru možnosti. Anton Bokalič je preživel po nedolžnem 3 leta v samici ter leto in 4 mesece v skupinski kaznilniski sobi. Končno so nas spustili in srečen sem pripotoval v rojstni Runeč. V začetku naslednjega leta so me poklicali na »doslu-ženje« vojaškega roka. Zanimivo je, da so upoštevali tudi nemško vojaščino. Jaz sem tvegal in povedal veliko več Časa, kot sem dejansko bil nemški vojak, zato sem dobil le 6-me-sečni rok, ki sem ga služil v Tuzli.« .. dosOtta sjiodbujal akrivnt^i^ S podpisom b^ve voszuil^ IjesosE ti^ ra^teš^.« iis ig^miane listine, lo jo je pravil svet mi M^enPvo v^jgojo $ oemem pemsetu Rep^like ■” ' ' .............................. ■ ■■ občisdrih v 19. bo^Ki maj. Mo nik, na procesu Dfii ]' 10 k obsodilo CbBu Seni pn> kinnd uaslovom Soje-jnodvoratii ..j-ilj.i., (4 v v Ljutomeru 1549. leta) sku- iisode zakoncev ,7 t ■'--------- i-pravljal ^^3;^«v^a^'’'7^''^".zato sem P^iptlial ^«ali ■ '‘j«'® triadi av- pri katerem prisilnem delu. vsa . saj je Svoboda. Potnike Vojaki ju- oblast mu je torej zaupala. Nekega poletnega večera 1948. leta, ko je prišel iz službe, je na klopci pred hišo naletel na znanca iz osnovnošolskih let Franca Lasiča iz Lahoncev, Potem ko sta se pozdravila, sta malo pokramljala o tem, kako je kateri preživel vojno in kaj počneta zdaj. Lasič je povedal, da ne živi več v rojstni vasi, saj tam nima nikogar, ampak v Avstriji, vendar pride večkrat v Jugoslavijo. Tedaj ga je Bokalič poprosil, naj mu, ko spčt pride, prinese baterijo in kamenčke za vžigalnik. Po nekaj mesecih se je oglasil in prinesel naročeno. Našla sta se sredi belega dne, ko je Bokalič prišel domov na kosilo. Plačal mu je toliko, kolikor je rekel, da stane. Potem sta Sla do vaškega križišča, kjer se pot razcepi. Bokalič se je napotil nazaj v službo, Lasič pa po cesti v vas Šardinje, kjer je imel strica Martina Hanžiča. Anton Bokalič mi je povedal. tako pa je trdil tudi na sodišču, da mu Lasič ni noben-krat rekel, da bi bil povezan s protidržavnini elementi in gradniški delavci povedali, da je bil tisti, ki so ga videli streljati, pred nekaj meseci v moji družbi. To je bilo dovolj, da so oblasti posumile o moji neoporečnosti. Nekega večera sta se oglasila na krajevnem ljudskem odboru tomaževska miličnika in šel sem z njima na postajo. Tam sem moral izprazniti žepe, potem so mi povedali, da sem aretiran. Zaprli so me v lopo, kjer je že bil neki pijanec. Zjutraj so me peš vodili na notranji odsek v Ljutomer. kjer mi je zloglasni Sef ~ menda še živi - zabrusil: »Bandit, pa smo te ujeli!«. Ker nisem bil ničesar kriv, seveda nisem mogel priznati. Tudi pozneje ne, ko so me ud baši v preiskovalnem zaporu v Mariboru zasliševali ob 2. uri ponoči. Nekajkrat sem dobil udarec po obrazu s pištolo, tako da so mi poškodovali zobe. Zagovornika nisem hotel imeti, zato so mi dodelili odvetnika po se je s poljskega dela vrnila na svoj dom Ivanka Kost, je opazila v svoji hm vlomilca, ki je zaloten zbeial in nosil na hrbtu rt jen nahrbtnik. Kost jeva je začela obupno klicati na pomoč, nakar se je v okolici vasi začela divja hajka za storilcem. Toda zasledovani se ni zlepa vdal, marveč je, ko so ga njegovi zasledovalci obkolili, začel proti njim streljati iz pištole. Ne meneč se za to, so zasledovalci vendarle prijeli storilca, ki pa je medtem z dvema streloma teiko ranil Avgusta Kosija in končno z več streli usmrtil Franca Kosija, ki se je z njim boril na tleh. Sele potem se je vaščanom posrečila neznanca prijeti in zvezati ter predati varnostnim organom .,,« Verjamem Antonu Bokaliču, da kot občinski uslužbenec s takim tipom, kot je bil Lešič, ni imel nič skupnega, razen tega, da sta se p(oznala iz otroških let in da mu je prinesel baterijo in kamenčke. »Če bi vsaj posumil vanj, bi ga pri- javil oblastem,« je odločen. Bokalič je prepričan, da bo obnova postopka popravila storjene krivice, saj je v zaporu preždel dobra štiri leta. Š. SOBOČAN o at> z^i ii bo objavil Netld^sk) Dncv- it.e pri občindt^ svatih za jK^veativo ia vs^^ v MstaeiB prometu ali pri repnbliškem svete, ttJt^o^ska Ifevtlka je «61 32? 892. Sodelovanje seveda toplo pr^xjročaino, saj je že skrajni č£», 'da postanemo uidi /roiijii rr.izniAf. Seveda pa nikogar, Id bo podpisalii^^^ ae^do n^^^ ga bo testna “ wst š, s. Zgodilo se je.. SMRT V murskosoboški povzročil škodo, ki znaša bolnišnici umrl P. F, iz Gorice, 35.000 tolarjev. Za storilcem Klonil je zaradi poškodb, ki jih poizvedujejo. ki je dobil 21. februarja. Kriminalisti in policisti so pri zbiranju VLOM - Nepridiprav je, na- . . . mesto da bi lovil ribe, rajši informacij ugotovili, da je tuja skozi okno vdrl v ribiški dom krivda izključena. PONAREDBA - Radgon- v Gradišču pri*MuTski Soboti, nato pa se splazil v skladiSče, ski policisti so prijeli Mehdija kjer je sunil električno črpalko M,, začasno stanujočega v Ma- i ' ' ' ' - ... riboru, ki je v hotelu Radin tolarjev, v Radencih zamenjal dva pona- - - - rejena bakovca za 100 dolarjev. Ugotovili so, da je ponarejene dolarje menjal tudi v Pomurski banki v Murski Soboti. in kabel. Škoda znaša 15.000 NABOJI - Na mejnem prehodu v Gornji Radgoni so v vozilu R. K. iz Dedine pri Križevcih na Hrvaškem našli maloka- iibrsko puško in 528 nabojev. Nekaj ponaredkov je še imel Blago so seveda zasegli in ma- V žepu. . - - PIŠTOLA - Policisti policij- skega oddelka Dobrovnik so obiskali Ladislava F. iz Dobrovnika in mu zasegli pištolo kalibra 9 milimetrov ter 5 nabojev. Orožnega lista ni imel. OGENJ - Zagorelo je v garaži J. M. V Gančanih. Domne- lopridneža kaznovali. PIŠTOLA - Z ljutomerskim sodnikom za prekrške se je srečal P. P., državljan t.i. Jugoslavije, ki sicer začasno stanuje v Čakovcu. Tja so ga odpeljali potem, ko so pod sedežem v tovornem vozilu, v katerem Ž t' ''J /S ■J s- 1^1 i d M i jubileji; Lendava so mladi gasilci '.■fludain je najstarejše v Prekmurju. Na '«IHi 121) lef Hajosa so ga ustanovili 1873. leta, stai’ . danji predsednik Ivan Oletič, ki ima 32- I Štefan Horvat, ki pa je med povedala, da bodo visoko oUet- 9 REPUBLIKA SLOVENDA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Zavod R Slovenije za šolstvo in šport . . _ seje peljal kot sopotnik, našli vajo, da je vzrok pregretje pištolo, za katero seveda ni oljne peči. Gmotna Skoda znaša okrog 15.000 tolarjev. Gorelo je tudi v Zbigovcih. Ogenj je zajel gospodarsko in imel papirjev, IZTREZNITEV Zaradi utemeljenega suma, da bo M. . _ . K. iz Murske Sobote Se naprej stanovanjsko poslopje ter kršil cestnoprometne predpise, opremo in oSkc^oval F. T. za kajti avto je vozil »pod ga- ter 2.500.000 tolarjev. Vzrok za som«, so ga soboški policisti pridržali do iztreznitve, POŽAR - V Črešnjevcih je ogenj zajel drvarnico M. H. Materialna škoda znaša 10.000 jevne skupnosti, morda pa se bodo odzvali Še obrtniki, ki so jim poslali položnice in povabilo, naj namenijo nekaj denarja za sedanje potrebe društva. Le-to je sicer tehnično dobro opremljeno, saj ima veliko gasilsko cistero, orodno vozilo, več črpalk. razpisuje za nedoločen čas prosta deta in naloge s posebnimi pooblastili v OE Murska Sobota požar naj bi bil neustrezno grajen dimnik. KRAJA - Neznanec je iz nenaseljene hiše S. H. iz Zena- 'Ta ml povedala, da bodo visoko oblet-t( 2(1. junija 1993. Sestavili so tudi že ? - -k ^0*101(1 10 -----1.^.--„„.,,1.,...—----------------— po uijJ L ■ bodo gasilske vaje, v nedeljo 'eJo, na I®'? (^a)donela glasba (budnica), potem bo ’'^!io'^”'‘jŠiin 00'11^^ podelili odlikovanja in priznanja Rilcem; na osrednji slovesnosti bodo pre-. “di '"k 1’ društveni prapor, pripravili pa Kulturni program in gasilsko parado. "‘Vili električni in V , “Otežen ^'"davsv,.,„ L ’'«a)o"že fi Sasiiskpm ni nA- k’ "'i katerih davM'^^l;e zaznam^. Len-' W^je Id ■ >1 > uniform. ? ^t^lp tih Kajti *ne s la- morejo Hn (ittije. ne le '4i. so*"' (rošnik, 3. SO M- ., met; 1. SCT-Tebn>**’ yi J. I I Termal M. Topli«;. pŽi nonka; namizni 2, Pom-Grad, 3. j. Muf«’ « »uak*. A met - ženske: 1- nik. 3. KZ - moški: l. SCT-T*^^^V podjetje, 3. SO M ■; -to L/ : mezno: 1. Franc eov, 2, Janez I ' P. . - , PRIZNANJE - Miro Sedunja (levo), refereal za šport v podjetju Potrošnik, ki je ,Stitev ^elavcpVj Ob tej ppložposti , ‘ jo tjaJboljSim (posameznikom in . ___________ ___________________ ' moštvom v ^dm(h^ tekmovalnih ' soboških delavskih športnih igrah, kategorijah podelili priznanja' in Ji,roL^ gnvlvtdn^^. piifiuri^db 'pokale. Rezultati: kegljanje - mo- svobodnih sindikatov Janeza Ko- T skupnem seštevku zmagalo na Mura), 3, Ft»»« (SCT-Tehnika) ~ ženske: 1. SO Mura, 3, Potrošniki i L Danica Bagari (SO) ’ C Toth (Mura) W7, geo 147; športni ri^ . ll^--Grad, 2. Potrošaik' ______J___... gospodarska 1. Miro Matjašec ^rkapj (PotroSnik)’ ■ Žič (Pom- Grad); 2, IMP Blisk, * j«.^; V skupnem seStev*** (I U ptHtjetje Potroioi*^ ški; 1, Mura, 2. PTT podjetje, 3. Delavci pri zasebnih delodajalcih; vača prejel naj višje priznanje. Foto: Andreja Pirher 'se tri ekipe pf' 18. marca 1993 stran 17 Šport 1 » S * 4 b i- i« ( tf S; ii’ gt 7 r: )ft i p' ^4 1» S v s 'I ■J 1 ,1 ,;tp ! zamenjava v soboškem prvoligašu —— Soškič na krmilu Mure kn!^n je odje- sru.1, da je po prvem neu-Pehu na domačem igrišču (remi S Knmnr.__ ■ v ,. .'• 1.SNL SCT Olimpija Maribor Branik Kompas Holidays 1911 6 250:11 29 19 9 7 3 26:1425 19 9 G 427:1624 AMCosmosLjubljana 19 9 G 427:20 24 Cmi dan prekmurskih prvoligašev Ne pomnimo, kdaj se je nazadnje zgodilo, da bi vsi trije prekmurski nogometni prvoligaši izgubili v istem kolu, To se je žal zgodilo ravno v nedeljo, Mura in Nafta sta potegnili krajši konec v gosteh. Potrošnik pa celo na domačem igrišču, kjer ga je premagal Koper z 1:0 (0:0). Edini zadetek so Beitinčani dobili v 50. minuti z odličnim prostim strelom Bečaja s kakih 20 metrov v desni zgornji kot vrat presenečenega vratarja Stankoviča, ki se ni najbolje postavil. To je bil zareč hladen tuš za okrog 2500 gledalcev, med katerimi Jc bil tudi predsednik NZS Rudi Zavrl. Omenimo še to, da je naš rojak Adi Erjavec, ki živi v Švici, poklonil domačinom za stadion veliko uro. Ves prvi polčas je minil v znamenju jalove premoči gostiteljev, ki nisp uspeli niti enkrat premagati odličnega vratarja Koprčanov Boškoviča, Že v 2, minuti so gostje v svojem kazenskem prostoru igrali z roko, a ljubljanski sodnik Mitrovič ni piskal, V č. minuti Je bil za las prekratek Šarkezi, v 18, minuti pa je Skaper po predložku Tratnjeka z glavo poslat žogo tik ob vratnici. Naj lepšo priložnost Je v 33. minuti zapravil Miloševič, ki mu Je vratar v zadnjem trenutku izbi! žogo z noge. Ni pomagalo niti to, da so gostje prvi kot streljali šele v 40, minuti, V 2, polčasu so gostje zaigrali podjetneje in tudi dali edini zadetek na tekmi ter tako v gosteh prvič zmagali. Muri igra, Izolčanom pa točki! Tako bi na kratko lahko rekli o porazu Mure na gostovanju. V I. polčasu so nogometaši novega trenerja Soškiča zasenčili domačo enajsterico, vendar niso znali zadeti vrat Za preobrat je Belvedurju zadostovalo le 6 minut v drugem polčasu, ko je spretni Rudonja z dvema goloma zapečati! usodo Mure, ki je 7 minut preč koncem sicer uspela znižati rezultat (Taneski), za kaj več pa ni bilo časa. Zal je spodrsnilo tudi Nafti, ki je v Zagorju (Hranilovič) celo povedla in Je bila v 1, polčasu dokaj enakovreden nasprotnik. Po raztrgani igri v drugem polčasu pa so LendavČant v zadnjih 15 minutah prejeli še dva zadetka. POTROŠNIK: Stankovič 6, Tratnjek 7, Godina 6, Čontala 5 (David -), Jančič?, Munčjar 7, Miloševič6, Baranja 6, Šarkezi 6 ( Prekazi -), Dzafič 6, Škaper 6. MURA: Irgolič 6, Granov 6 (Jančar 6), Ilič 6, Breznik 6, Kosi 5, Cifer 6, Belec 6, Gutalj 6 (Baranja 6), Omerovič 6, Cener 7, Taneski 6, NAFTA: Liinani 6, Žalig 6, Požgai 6, Novak 6, Savel 6, Drvarič 5, Nedeljko 6, Šabjan 6, Hranilovič 7, Bubek 5, Sarjaš 5 (Utroša 5). MILAN JERŠE Živila Naklo MURA Studio D Koper Eti Elektroel. Zagorje Rudar [V.) Slovan Mavrica Publikum Belvedur Izola Gorica ISS Železničar Steklar NAFTA POTROŠNIK 1910 4 532:2624 19 8 7 424:1823 19 7 8 417:1322 19 510 416:21 20 19 7 5 722:2219 19 9 1 926:31 19 19 5 7 729:2717 19 7 3 921:2817 19 5 5 922:2615 19 5 5 922:3015 19 5 41018:27 1 4 19 3 6 6 22:4114 19 3 511 18:3411 19 4 31222:4211 Staše, saj jih imamo največ v Sloveniji«, pravi Ervin Kerčmar. Za krajšo izjavo smo uspeli pridobiti tudi novega trenerja Miloša Šoškiča, čeprav je sprva odklanjal kakršno koli popularizacijo. Na vprašanje, zakaj se je odločil svojo strokovno kariero prvega trenerja nadaljevati ravno v Murski Soboti, je odgovoril ta- drovsko okrepili z nogometaši: Taneskim, Gutaljcm, Iličem in Breznikom, s čimer smo želeli -'-..AHIL, VI 11 Igll^IrlU I 144 Mura Bo- novi ucjiei iviuos uusmc, m je ie ledna Sredi minulega lani kot gost soileJiA al pri nekn- treniir^^ namenjal nekdanji cerih niših treningih, je preizku- in na 1, 'lanske SCT Olimpije šeni trener, s katerim nas vežejo pogovoru z Ervin um od- lCJ je bi! od jeseni prost. "1 direktorjem NK —I Kerčmarjem smo okrepiti zlasti napadalno vrsto Novi trener Miloš Šoškič, ki je že - ’’ 4a so se s prejšnjim tre- b pianom Prašnikarjem r ":il.. Kot poglavitne - njugov odstop je naštel | "crjem '^ogcza nji razili. "" deloTnem kole: «Tu imam veliko dobrih K Venske •fenerja in selektorja slo- , . nogometne tfl nr» ■ ‘ re preže n - vati 17 ^oral vsak dan poto-7' Vejer’" ' ■ - mladn i^ ustvaril PL.;.:,, ^'''ažino. »Glede na velik Ptitisk i. r-r. tiaaallpvnnm ni-irj>n_ «*». ki si nadaljevanja prven- v®it: X ne moremo več pri-^Pteieli 'j'' Evropo, smo •"fainikfl reSitev, Trener .^«nikar ie sicer rir.hm ■ '1 1 prijateljev že od prej, saj sem bil v Murski Soboti že nekajkrat, sodeloval pa sem tudi pri treningih nogometašev Mure. V tem okolju so me zares lepo sprejeli in mislim, da imam optimalne mož- 2.5NL Poraz Gidosa nosti za nemoteno trenersko MILOŠ SOŠKIČ - Oči pomur- Moštvo tnd L pnprdviJ MILO 5 SUSKIC - Oci pumiu-" ”«Wniku\i javnosti so uprte v novega “■anil „ i® ela''nem jreneija soboške Mure, ki skuša ‘®KL Poltazal za učmkovi- - - - ■ Paka ii j® ponovila na 'ISf iittaš orke- vIplZi pa ne. čprjTnv Qmr4 tnanil. Paka iz vloiili na- prodreti v Evropo. Kolo: Andreja Pirher pa ne, Čeprav smo dolgoletne prijateljske vezi. Pri-nakiiitnira naporov, kako stal je, da do konca tega prvsll- •»i niuii^i,hapDro\ *'lihlc. fcUlKl na ri ° posebej i.a ...X.......... .. ......----,.... bil kjer kadrom, iz katerega naj bi iztisnil J.-. . v prvem dpi,, .... X.—11._ .n.,!...;.....n. Mo? f-:ii „1 trvrnna Ta in psi- prvenstvene 'gre za stva vodi naše moštvo, ne more pa obljubiti rezultatov, ampak le korektno delo z razpoložljivim delo Naletel sem na dobre ljudi, ki mi pomagajo v vsakem trenutku Moj predhodnik Bojan Prašnikar je bil vsekakor dober trener, toda takšna jc pač usoda našega poklica, ko ne moreš na hitro doseči tistega, kar od tebe pričakujejo. Ko sem prišel v ljubljansko Olimpijo, prav tako nisem mogel obljubiti hitrega napredka v igri, kajti tega ni možno doseči kar Čez noč, To sem lahko okusil v desetih letih mojega trenerskega dela in v osmih letih kot tehnični vodja ekipe, ki je naposled dosegla cilj. Zdaj smo v posebnem položaju, ko ima Slovenija kot samostojna država en- V 1. kolu nadaljevanja prvenstva v 2. državni nogometni ligi so nogometaši turniSkega Gidosa gostovali v Šmartnem in izgubili z 0:2. Gostitelji so dali oba zadetka že v 1. polčasu, čeprav so igralci Gidosa v nadaljevanju prevladovali kakih 20 minut, vendar so bili nenevarni, V naslednjem kolu bo Gi-dos igral doma s SET-om Vevče. ''^''njenih PO številu maksimum. Naš cilj ni Evropa za v spodnjem delu vsako ceno, temveč boj za vrh KizMervinrih pn metJ kslM« rlo intlnfih kul prvuinLvr.. Pahii. ..„1.:tfi., da (ibdriinio Jiašč pn- žlat; ^-uioinursc tudi ki :n- puščica v Murski Soboti pf■'a strelišču , " ‘ - pijJ®. bil) puščico s serijsko puško O-ganiztlorji »kuiu' . \ Kendavčani, ki pa nimajo primrrtiega strelišča. Nasto- icr™"^ ' pa jc Branko Kukovec (S[> Koloman Flisar Milanom Svetcem (Urad durniju RailfioOflJ. 'S. na Strelišču pri TVD Partizanu v Murski Soboti Sl r;; s serijsko puško O-ganizriorji »IcniD' ’i'ni Milanom Svetcem (Urad Ournijj Railgooaj, ?! (Ml Pomurka), 527 krogov. **itli a-Sll ?0,1 1“ SNI,; E. K, NAPOVED JSilSL Mavrica 1:1, Živila Naklo - ISS Železničar ' Koper 4:2, Belvedur Izola - MURA 2:1, POTROS- HnirT’^" Nafta Gotica - Maribor Branik f):0, EIcktroelement RudarCosmos Ljubljana 0:0. Kompas -^-LlVI (V.) 2-0? Presenetljivih rezultatov tudi v tem kolu nismo pravilnega odgovora naših bralcev. ^ L** * tv.. fHOOC) SPITZ D GORlTZ \ FrtJbicJi iBCe "Tf7 »Ca| a 69 \ Em FMkntvt I HODL LANDTECHNIK Ges.m.b.H. A-8483 Deutsch Goritz Spitz 10 Tel 03474/271 Station Mureck Domači sejem vsega, kar kmetje potrebujejo Razstava novih in rabljenih strojev od petka, 19. marca, do nedelje, 28. marca, v firmi v Spitzu pri Deutsch Goritzu. Lehner - betonski silosi za zrnje, prevlečeni s poliestrom, greznice za gnojnico Mus Max - drobilniki za zrnje, polžni transporterji za zrnje, luščilniki za koruzo, freze za silažo od 1,5 m do 8 m 0, mešalniki Mus Ley - drobilniki za žito, kompletne naprave za mletje in mešanje, kašče in silosi za žito, računalniško vodene naprave za doziranje Schauer - stojišča za govedo in svinje, naprave za odstranjevanje gnoja, računalniško vodene naprave Knoche - predsetveniki od 2,2 m do 8,4 m širine Knoche - kultivatorji, enovaljni ali dvovaljni rahljalniki zemlje Eberhardt - dvolemežni obračalni plugi, komplet s hidravličnim obračanjem Eberhardt - vrtavkaste brane z drobilnikom zemlje z nazobčanim ali palica-stim valjem Rex Malin - štiriredni okopalniki za koruzo z napravo za dognojevanje in sekljalnikom plevela ali brez njiju Husguarna - motorne žage, nahrbtne motorne kosilnice z vsem priborom Claas, štiriredni obiralnik koruze s frezo za koruzinje. Kombajn Massey Ferguson, tip 520, 100 KS, s kabino, širina kose 3m, s štirirednim obiralnikom koruze. Kombajn Epple Mobil, tip 940, 75 KS, širina kose 3 m, s trirednim obiralnikom koruze. Ugodna razprodaja razstavljenih strojev in demonstracijskih naprav ter več kot 200 v delavnici preskušenih rabljenih strojev, npr. nakladalnikov, motornih kosilnic, trosilnikov gnoja, plugov, traktorjev itn. Obiščite nas, strokovno vam bomo svetovali! I stran 18 vestnik, 18. marcajj^ I |q 4: Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje marko Slavič 4 »4. KUntUOVd I*. M. lu ■ v zalogi vsa kmeti^ka mehanizacija po posebno ugodnih cenah; . — - - M ll_ - — . Vse naSs blago lahko kupite tudi pri Veseli Goričanki v Radovcih (telefon 53-016) Montaža, popravilo, prodaja gum in izdelava gumijastih izdelkov LEONIDA HORVAT LETONJA Murska Sobota Matije Gubca 13, tel.: (069) 22-338 sr si ( I i t 1 i f 1 1 I Odslej prodajamo tudi v Ljutomeru (v prejšnjih prostorih Tehnostroja)! Velika izbira avtoplaščev za osebna vozila, po naročilu za tovorna vozila in traktorje na enem mestu • traktorski | obračalniki k k 'L'' .žt'; ■■-’ I 1 ?-^35 I • cisterne J • silažni ; -J: kombajni 5. ! • rotacijske kose i • r^ni rnlim • plugi It i • Žitne in koruzne sejalnice » trositaiki gnoja [ • traktorske prikolice in drugo... V ZALOGI VES GRADBENI MATERIAL ZA GRADNJO VAŠEGA HLEVA, DRUGIH GOSPODARSKIH POSLOPIJ ALI DRUŽINSKE HIŠE! [ Ne pozabite! IM Marku Sherien doMte skoraj rosTiščp > 1.J LOPERT JOŽICA LOPERT DOKLEŽOVJE OB NAKLU 3 TEL.: 069/41-605 Pečenica ('ce/aj +.priioga 200 tolarjev Domača klobasa fce/aj -r pnloga 200 tolarjev Krvavica + priloga 150 tolarjev KRAČA suha kuhana + priloga 300 tolarjev KRAČA sveža pečena + priloga 3oo tolarjev Za prilogo: zelje, slan krompir, ajdovi žganci z ocvirki PROBAJTE TO NAREDITI DOMA ZA TA DENAR! VABI VAS GOSTIŠČE LOPERT in vam želi dober tek! MICHELIN SEMPERIT SAVA KUHMO GOODVEAR Montaža pri nas kupljenih avtoplaŠČev BREZPLAČNA! MOŽNOST PLAČILA Z 2 OZ. 3 ČEKI v zalogi tudi vse vrste zračnic za osebna voxH^ - popravilo vseh vrst avtoplaŠČev z materiali najboljših svetovnih J proizvajalcev - centriranje osebnih in tovornih avtogum - montaža In centriranje gum za motorje - strojna montaža tovornih in traktorskih gum vseh velikosti n PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE O KVALITETI IN J KONKURENČNOSTI NAŠIH STORITEV IN PRODAJW CEN! j Delovni čas:: IM aoM od 7. do 16. ure vsako soboto od 7. do 12. ure v' SGP POMGRAD d. o. o. PRODAJA NOVIH LOKALOV IN STANOVANJ v RADENCIH: - zbiramo interesente za gradnjo lokalov (gostinstvo, trgovina, mirna obrt, pisarne) in stanovanj (garsonjere, eno- dvo- in trisobna stanovanja) v središču Radencev. Začetek gradnje aprila 1993. INFORMACIJE: 1 I I SGP POMGRAD - VISOKOGRADNJE KOMERCIALNA SLUŽBA Tek: 32740, 21685 Telefaks: 32244 ■ ■ D 31 ^19I ____na- ll /i t URADNE OBJAVE URADNE OBJAVE Skupščine občine Murska Sobota LETO XXIX Murska Sobota, dne 18. marca 1993 Šl,: 2 Odgovorni urednik: MARIJA MATJAŠEC VSEBINA 4. Odlok o proračunu občino Murska Sobota za leto 1993 5. Odlok o dopolnitvi odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine in upravnih organih občine M, Sobota ter strokovni službi Skupščine občine M. Sobota. 6. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o poslovnem času trgovskih in gostinskih obratov ter obrtnih delavnic na območju občine M. Sobota. 7. Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Puconci-Sebeborci 8. Sklep o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska Sobota. 9. Ugotovitveni sklep * 10. SIdep o prenehanju funkcije člana Izvršnega sveta. 11. Sklep o pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Murska Sobota o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradnjo na področju zazidalnega načrta Černelavci. J 4. Na podlagi 3. in 14. Člena Zakona o financiranju javne porabe (Ur. list RS, št. 48/90) in 4. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine obdne Murska Sobota (Ur. objave, St, 9/90) je Skupščina občine Murska Sobota na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 3. 1993 sprejela. ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1993 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S proračunom občine Murska Sobota za leto 1993 {v nadaljevanju besedila: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v občini. 2, člen Skupni prihodki občinskega proračuna 1,444.365.000,00 SIT se razporedijo za - tekoče obveznosti - investicijske obveznosti za leto 1993 v višini 901.993.000,00 542.372.000,00 Izvršni svet občine v okviru obstoječih virov prihodkov med letom usklajuje postavke v bilanci prihodkov in odhodkov s splošnimi gibanji. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. 3. člen Od izvirnih prihodkov občinskega proračuna za leto 1993 se 0,25% izloči na rezervni sklad občine Murska Sobota. 4. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v bilanci odhodkov, ki je sestavni del tega proračuna. 5. Člen Sredstva občinskega proračuna se med letom enakopravno in v skladu s potrebami delijo med vse nosilce oz. uporabnike do višine doseženih prihodkov, če z odlokom ali posebnim aktom skupščine občine ali njenega izvršnega sveta, oz. v pogodbi med skupščino občine in nosilcem oz. uporabnikom sredstev ni drugače določeno, * 6. člen Kot sredstva za delo državnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) se zagotavljajo: - sredstva za bruto osebne dohodke - sredstva za prispevke delodajalca ~ sredstva za druge osebne prejemke - sredstva za materialne stroške - sredstva za amortizacijo. 7. člen Sredstva za delovanje organov se med letom dodeljujejo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije, vendar v odvisnosti od zapadlih obveznosti, ter ob upc^tevanju likvidnostnega položaja občinskega proračuna. 8. člen Sredstva za osebne dohodke delavcev, se organom zagotavljajo mesečno glede na število delavcev in funkcionarjev, koeficiente za določanje osebnih dohodkov za posamezne skupine delovnih mest oz. funkcij, osnovo za obračun Osebnih dohodkov, ki jo določi republiška vlada, dodatno obremenjenost oz. uspešnost in delovno dobo. 9. člen Sredstva za materialne stroške in amortizacijo se določijo v okviru možnega ob».'rit cruračuna pri čemer se v la namen uporabljajo tudi lastni prihodki upi.‘’-'i organov, ki jih ti zaracunatajo za opravljanje svojih storitev drugim in Jt vplačujejo direktno na račune upravnih organov. Med te prihodke spadajo: - Prihodki od opravljenih storitev komisije za vozniške izpite in prostovoljni prispevki pri porokah - Sekretariat za notranje zadeve - Prihodki od storitev za opravljanje tehničnih prevzemov - Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora - Prihodki od geodetskih storitev - Geodetska uprava - Prihodki od povprečnin ter stroškov postopka - Občinski sodnik za prekrške. 10. člen Ce se med letom spremeni delovno področje ali pristojnosti, obseg ali narava nalog, ter pogoji za njihovo izvajanje, se organom lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 11, člen Organi kot uporabniki občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge in skrbeti za financiranje dejavnosti, ki spadajo v njihov okvir, do višine sredstev, ki so jim za te namene odobrene v občinskem proračunu. Na račun občinskega proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegla za ta namen določena proračunska sredstva. 12. člen Vsi drugi prihodki razen prihodkov iz 9, Člena tega odloka, ki jih ustvarijo organi s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna. 13. člen Uporabniki so dolžni Odseku za finance v okvivu sekretariata za občo upravo občine (v nadaljnjem besedilu: Odsek za finance) predložiti predračune m finančne načrte za leto 1993 in zaključne račune za leto 1992 najpozneje do 31. marca 1993. , 14. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja odseka za finance. 15. člen Izvršni svet je poblaščen da odloča: 1. O prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna določenim v bilanci odhodkov. 2. O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve. 3. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. in 3. točke 31. Člena Zakona o financiranju javne porabe. 4. O odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, ki so prihodek občinskega proračuna. Sredstva tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala: - za naloge za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in, ki po svoji vsebini sodijo v javno porabo na ravni občine - za naloge, za katere v proračunu niso zagotovljene sredstva v zadostnem obsegu. 16. Člen Odsek za finance je pooblaščen, da opravlja nadzor: - nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov po namenu, obsegu in dinamiki porabe - nad financiranjem investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo v občinskem proračunu. Odsek za finance poroča o ugotovitvah po prvem odstavku tega člena izvršnemu svetu. 17. člen Odsek za finance je pristojen, da: - opravlja med letom preračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb števila zaposlenih pri uporabnikih - odloča o začasni uporabi sredstev rezerv za premoščanje likvidnostnih težav proračuna pioračuna — (ka pvčHagi Izvirnega sveta Otganu stedstva za usklajeva- nje osebnih dohodkov delavcev - daje soglasje k pogodbam za financiranje investicijskih objektov in opreme večje vrednosti od 1.000.000,00 SIT. Pogodbe, ki so brez tega soglasja, ki je vezano na tekočo likvidnostno možnost proračuna, so nične. Odsek za finance poroča o odločitvah iz prvega odstavka tega člena izvršnemu svetu. V.^.3, 1.3.4. Iti 18. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet. 1,3.5. 1.3.6. 1.3.7. 1.3.8. 1,3.9. 19. Člen Nosilci sredstev proračuna po namenih iz posebnega dela proračuna - bilance odhodkov proračuna so opredeljeni v skladu z namenom porabe sredstev in so naslednji: predsedstvo SO. izvršni svet SO, strokovne službe SO in IS, sekretariat za družbene dejavnosti, sekretariat za gospodarstvo, sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvi, sekretariat za občo upravo, sekretariat za notranje zadeve, sekretariat za obrambo in geodetska uprava. 2,1, 2.2, 2,3, 2,4, 2,5. 3.1. 20. člen Sredstva posebnega dela občinskega proračuna - bilance odhodkov proračuna za izgradnjo lokalnih cest, lokalnega vodovodnega omrežja in komunalnih objektov v krajevnih skupnostih se delijo v razmerju: 1. 75% sredstev vsem krajevnim skupnostim v občini po naslednjem kriteriju: - 60% sredstev po številu prebivalcev v krajevnih skupnostih - 40% sredstev po številu naselij v krajevnih skupnostih 2. 25% za prioritetne programe manj razvitih krajevnih skupnosti. Sredstva iz prejšnjega odstavka se do končnega koriščenja za navedeni namen vežejo pri banki, s čimer se ohranja njihova realna vrednost. 21, člen Krajevna skupnost na katere območju se gradi občinska cesta mora z lastnimi sredstvi zagotoviti delež, ki ga dogovori z izvršnim svetom skupščine občine vendar najmanj 5% predračunske vrednosti investicije. Pri investicijah v primatno-koinunalno omrežje in primarno vodovodno omrežje mora krajevna skupnost ua območju katere se to izgrajuje zagotoviti lastno udeležbo v skladu z izhodišči, ki jih v ta namen sprejme izvršni svet Skupščine občine. Krajevna skupnost je upravičena do sofinanciranja izgradnje lokalnih cest, v kolikor sama zagotovi najmanj 70% del sredstev po predračunski vrednosti. Tovrstno sofinanciranje je vezano na možnosti proračuna v okviru nerazporejenih sredstev na posameznih segmentih odhodkov, ki zajemajo investicije v gospodarski infrastrukturi in ceste. 22. člen Izvršni svet lahko ustavi porabo sredstev proračuna posameznim uporabnikom proračuna, če ugotovi, da se sredstva ne uporabljajo za namen za katere so bila odobrena v skladu s 4. členom tega odloka. II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 23. Člen Finančno računovodska opravila za vse krajevne skupnosti razen za mestne krajevne skupnosti se tudi za leto 1993 vodijo v okviru Odseka za finance občine. Delavci krajevnih uradov opravljajo tudi za krajevne skupnosti administrativna opravila in tekoče finančne transakcije. Krajevne skupnosti se lahko odločijo, da Se naprej vodijo finančno računovodske posle samostojno, za kar pa se ne zagotavljajo dodatna sredstva v proračunu. 24, člen Krajevne skupnosti lahko z namenom ohranitve realne vrednosti sredstev tekoča neporabljena sredstva krajevnega samoprispevka in druge lastne prihodke združujejo na posebnem depozitnem računu pri Sekretariatu za občo upravo. Združitev tovrstnih sredstev bo potekala po posebni pogodbi. 25. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah Skupščine občine Murska Sobota, uporablja pa se od 1. 1. 1993 dalje. Številka: 401-2/93-1 Datum: 4. 3. 1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA ANDREJ GERENČER, dipl. oec. l.r. PLAN PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE MURSKA SOBOTA 1993 Zap.št. OPIS 1 2 lil 1.1.1. 1.1.2. 1.1.3. 1.1.4. 1.1.5. 1.2. L. 2..L 1. IZVIRNI PRIHODKI Prihotlki od davkov prav, in fizičnih oseb od prom, storitev Davek od dobička Davek na izplačane osebne dohodke Dohodnina Davek na promet nepremičnin Drugi davki od prometa proizvodov in storitev Prispevki iz naslova prispevkov za socialno varnost Zdravstveni piispevki - občinski (I-III) Plan 1993 3 931.309.000,00 864.904.000,00 857.284.000,00 5,200.000,00 2,420.(XH),00 'Davek, na dobit c. k od Tia Posebni piometni davek od prometa motornih vozil Drugi občinski davki Sodne takse Upravne takse Komunalne takse Denarne kazni II. DRUGI PRIHODKI PRORAČUNA Turistične takse Pristojbine za uporabo stavbnega zemljišča Odšk^nine za spremembo namembnosti Odškodnine za izkoriščanje rudnin Uporaba zaklonišč in drugi prihodki "" -L .-icn .CKSO Z.MM.UUUJUth 46.435.000,00 15.215.000,00 55.150.000,00 18.000.000,00 16.250.000,00 16.000.000,00 4.000.000,00 900.000,00 m. REPUBLIŠKA DOPOLNILNA SREDSTVA 457.906.000,00 Finančna izravnava SKUPAJ PRIHODKI 457,906.000,00 1.444.365.000,00 PLAN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE MURSKA SOBOTA 1993 Zap.St. OPIS 1 01. 01.01. 01.01.1. 01.01.2. 01.01.3. 01.01.4. 2 L SREDSTVA ZA DELO DRŽAVNIH ORGANOV IN ZAVODOV Sredstva za delo državnih organov Sredstva za delo upravnih organov Bruto plače delavcev in funkcionarjev Prispevki za plače delavcev in funkcionarjev Materialni stroški za delo upravnih organov Sredstva za nagrade neprofesionalnih funkcionarjev 01.01.5. Sredstva za amortizacijo osnovnih sredstev 01.02. 01.02.1. 01.02.2. 01.02.3. 01,03, 01.03.1. 01.03.2. upravnih organov Sredstva za delo drugih upravnih organov Sredstva za delo sodnika za prekrške Sredstva za delo občinskega javnega pravobranilca Sredstva za delo inSpekcijskih služb Drugi stroški na področju državne uprave Sredstva za vzdrževanje objektov policije StroSki reprezentance 01.03.3. Stroški uradnih objav 01,03.4. 02. 02.01. 02.02. 02.03. 02.04. 02.05. 02.06. 02.07. 03. 03.01. 03.02. 03.03. 03.04. 03.05. 03.06. 03,07, 03.08. 03.09. 03.10. 03,11. 04. 04.01. 04.02. 04.03. 04.04. 04,05. 04.06, 04.07. 04.08. 04.09. 04.10. 04.11. 04.11. 05. 05.01. 05.02. 05.03. 05.04, Plan 1993 3 306.641.000,00 247.615.000,00 176.841.000,00 42.025.000,00 12.174.000,00 1.250.000,00 Drugi skupni stroški Sredstva za delo zavodov Sredstva za plače in skupno porabo osnovnih Sol Materialni stroški osnovnih šol Sredstva za pokrivanje obveznosti iz leta 1992 Sredstva za plače in skupno porabo vrtcev Materialni stroški vrtcev Sredstva za plače centra za socialno delo Materialni stroški centra za socialno delo SKUPAJ sredstva za delo državnih organov in zavodov 'li. TRANSFERJI, DOTACIJE, SUBVENCIJE Socialni transferji Priznavalnine borcem Kadrovske oskrbnine Ref. oskrb. stroškov v socialnih ustanovah Začasne in enkratne denarne pomoči socialno ogroženih Sofinanciranje tedna starejših občanov StroSki skrbništva, pogrebni stroški socialno ogroženih Subvencije za stanarine Sredstva za refundacijo nege, boleznine, potni stroški Sredstva za mrliške oglede Javna dela Zdravstveni prispevek za občane brez lastnih virov Dotacije Sredstva za delo ZKO Sredstva za delo Glasbene Sole ' Sredstva za delo Ljudske univerze Sredstva za delo športne zveze Sredstva za delo ZOTK Sredstva za delo Rdečega križa Sredstva za delo Aerokluba M. Sobota Sredstva za delo Pokrajinske in Studijske knjižnice Sredstva za informiranje Turistična zveza 15.325.000,00 53.698.000,00 16.183.000,00 4.057.000,00 33,458.000,00 5.328,000,00 1.000.000,00 850.000,00 1.360.000,00 2.118.000.00 284.333,000,00 8,280.000,00 89.908.000,00 172.900.000,00 5.048.000,00 6.148.000,00 2.049.000,00 590.974.000,00 75.093.000,00 55.000.000,00 2.944.000,00 738.000,00 1,535.000,00 5.400.000,00 1,176.000,00 1.000.000,00 7.300.000.00 50.575.000,00 5.058.000,00 283.000,00 1.687.000,00 12.417.000.00 2.052.000,00 1.168.000,00 1.494.000,00 Društva in organizacije Drugi skupni stroški na področju družbenih dejavnosti Prevozi Šolskih otrok Sofinanciranje letovanja otrok Stroški vzgoje v času bolnišničnega zdravljenja Stroški učnih ekskurzij in drugo 21,835.000,00 1.000.000,00 2.000.000,00 2.000.000,00 1.581.000,00 62.569.000,00 37.169.000,00 523.0f)i,i'U 36- ■' I.iT...-— . l z svs.sn . 95.96- 65.99. 05.10. 05.11. 05.12. 05.13. 06. 06.01. 06.02, 07,10, 07,11. 07.12. 07.13. 07.14. 07.15, 07.16. 07.17. 07. 07.01. 07.02. 07.03. 07.04. 07.05. 07.06. 07.07. 07.08. 07.09.1. 07.09.2. 07,18, 07,19. 08, 08,01, SofmancaraTiie deVa v Trottiu Sofinanciranje tazvojnfti nalog Sredstva za nakup i^ač v vrtcih Sredstva za kulturne potrebe Pokrivanje stroškov dela RUV2 M, Sobota Subvencije in intervencije v gospodarstvu Sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane Sredstva za posp^vanje obrti in podjetništva SKUPAJ transferji, dotacije, subvencije III, DRUGE JAVNE POTREBE IN REZERVE Sredstva za druge javne potrebe Sredstva za požarno varnost Sredstva za potrebe obrambe Financiranje političnih strank Financiranje delovanja krajevnih skupnosti Stroški občinskega praznika Stroški geodetskih meritev v k,o. Stroški urejanja prostora Stroški prostorskega planiranja Stroški Pokrajinskega arhiva Stroški za varstvo naravne in kulturne dediščine Vzgoja in varnost v cestnem prometu Sofinanciranje strelko v javne razsvetljave Stroški raziskave pitne vode Stroški urejanja kmetijskih zemljišč Sredstva za dejavnost ZZB NOV Namenska sre^tva - turistična taksa Sredstva za informatiko na področju varstva okolja Druga javna poraba - javna prireditev in drugo Vzdrževanje zaklonišč Manipulativni stroški Sredstva rezerv Tekoča proračunska rezerva 08.01.01. Dodatna sredstva za potrebe OGZ 08.01.02. Nerazporejena sredstva 08.02. Stalna proračunska rezerva 08.02.01. Namenska sredstva za odpravo posledic 09, 09,01, 09,01.1, 09.01.2. 09.01.3. 09.01.4, 09,01.5. 09.02. 09.02.1. 09.02,2. 09.02.3. 09.02.4. 09.02.5. po suši SKUPAJ drugi odhodki in rezerve SKUPAJ TEKOČI ODHODKI IV, INVESTICIJSKI ODHODKI Investicije v gospodarski infrastrukturi Izgradnja primarnih komunalnih objektov Vodooskrba Objekti za odvajanje, čiščenje odplak Sofinanciranje prioritetnih programov KS Sofinanciranje drugih objektov komunale Sofinanciranje programa SSZ Izgradnja in obnova lokalnih cest Dokončanje začetih del v letu 1992 Asfaltna prevleka Obnova L cest Vzdrževanje L cest Tehnična dokumentacija za izgradnjo cest in nadzor 09.02.6. Ostali stroški na področju izgradnje cest 09.02.7. 09.03. 10. 10,01. 10.02. 10.03. 10.04. 10.05. II. 11.01. 11.02. 11.03. 11,04, 11,05, 11.06, 11,07, 12. 12.01. 12.02. 12.03. 12.04. Sofinanciranje krajevnih cest Sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo na področju KS Investicije na področju družbenih dejavnosti Investicije v osnovnošolske objekte Investicije v objekte vrtcev ' Investicije na področju zdravstva Investicije na področju telesne kulture Investicije na področju kulture Vzdrževanje komunalnih objektov Vzdrževanje mestnih ulic ■ ' Ureditev zelenih površin v (hestu Vzdrževanje kopališč Investicijsko vzdrževanje v mestu in krajevnih središčih Vzdrževanje zelenih površin ob gradovih Vzdrževanje zelenih površin v KS zunaj mesta Druga vzdrževalna dela na komunalnih objektih Sredstva na področju ekologije Voda Hrup Divja odlagališča Vzgojno izobraževal n a dejavnost SKUPAJ investicijski odhodki "skupaj VSI odhodkTproračuna PO ODLOKU 1,210,000,00 493,000,00 c. ."VK, ,W1 V .595. .909,99 5.000.600,60 1.426.000,06 10.989.000,00 Iw. IhV■ 'nJ.'.rvrss^tn C^-h^^rt Sips. V. "^/Vm. ™ra.. TFP*a. ntic' -m ™ratA^^ "^su 12.922.000,00 7,922.000.00 5,000.000,00 201.159.000,00 zhCfTOv NI. SoVoca VUi. etolave, la, 9196 vu čina M. Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora Ntajevrub sltupnovu In Družbenopolitičnega zbora, dne 4. marca 1993 sprejela ODLOK « dop«1n)tvi odloka o Izvršnem svetu Skupščine M. Sobota in o upravnih organih občine M. Sobota ter strokovni službi Skupščine občine M. Sobota. 1. člen V 60. členu Odloka o Izvršnem svetu SO M. Sobota in o upravnih organih občine M. Sobota ter strokovni službi SO M. Sobota (Ur. objave, št. 18/86. 104.487.000.00 13.145.000,00 6.424.000,00 6.888.000.00 8.850.000,00 344.000,00 5.355.000,00 2.405.000,00 918.000,00 197.000,00 21/89. 3/92 in 10/92) se za 4. alineo doda nova 5. alinea. ki se glasi: - za opravljanje organizacijskih in strokovnih nalog, ki se nanašajo na ______\ ______;;; ! v prostor, se v Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora organizira upravna organizacija za urbanistično urejanje naselij in drugih posegov načrtovanje. 2. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 021-2/93-1 V M. Soboti, dne 4, marca 1993 290.000,00 174.000,00 10.883.000,00 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, dipl. oec.. 1. r. 20.000.000,00 443.000.00 18.000.000,00 6. 7.865.000,00 61.000,00 245.000,00 5.373.000.00 1.873.000.00 1.000.000,00 873.000,00 3.500.000,00 Na podlagi 44. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, St. 14/90) in 4, Člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine M, Sobota (Ur. objave. St. 9/90 in 22/91) je Skupščina občine M, Sobota, na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 3. 1993 sprejela ODLOK o spremembi In dopolnitvi odloka o poslovnem času trgovskih in gostinskih obratov ter obrtnih delavnic na obmogu občine Murska Sobota 1. člen Spremenita in dopolnita se 11. in 12. člen Odloka o poslovnem času trgovskih in gostinskih obratov ter obrtnih delavnic na območju občine M. Sobota (Ur. objave Št. 9/1975) tako, da se glasita; Z denarno kaznijo od 1,000,00 do 30.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ter samostojni obrtnik in gostinec: 1. Če ne določi poslovnega časa v skladu s tem odlokom 2. Če poslovnega časa ali njegove spremembe ne priglasi pristojnemu organu 3. Če ima obrat odprt v nasprotju z določili tega odloka 4. Če brez upravičenega razloga začasno zapre obrat brez ustreznega dovoljenja ali priglasitve, ali če na vidnem mestu ne objavi podatke o tem, da je obrat zaprt, Z denarno kaznijo od 500,00 do 2,500,00 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek z prvega odstavka tega Člena. 2. Člen Spremeni in dopolni se 13. Člen Odloka o poslcnem času trgovskih in gostinskih obratov ter obrtnih delavnic na območju občine M. Sobota (Ur. objave Št. 9/1975) tako, da se glasi: Z denarno kaznijo 5.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni obrtnik, ki nima izobešenega poslovnega časa po 5. členu tega odloka. Z denarno kaznijo 1.000,00 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega Člena, Denarno kazen izterja takoj na kraju tržni inšpektor. 3, člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka; 152-1/93-1 Datum: 4. 3. 1993 Predsednik SO: Andrej GERENČER, dipl, oec., 1. r. 2.000.000,00 109.860.000,00 901.993.000,00 358.221.000,00 91.039,000,00 34.639.000,00 11.400.000,00 25,000,000,00 10.000.000,00 10,000.000,00 225.182.000,00 126.000.000,00 113.120.000,00 2.000.000,00 1,000.000,00 3.000.000,00 10.062.000,00 12.000,000,00 166.312.000,00 97.000.000,00 11.500.000,00 7.318.000,00 17.940.000,00 32.554.000,00 12.549.000,00 7.120.000,00 3.146.000,00 7. 380.000,00 200.000,00 5.290.000,00 1.000.000,00 1.000.000,00 3.000.000,00 290.000,00 542.37Ž00M0 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur, list SRS, Štev, 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) ter 219, člena Statuta občine Murska Sobota (Ur, objave, štev, 20/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 03, 03, 1993. sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za graditjo vodovoda Puconci - Sebeborci 1.444.365.00().00* - L Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za gradnjo primarnega vodovoda Puconci - Sebeborci, ki ga je pod štev. 14/92 - LN/MS, oktobra 1992 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. /z ^sj7ufc-Jc načrfs k /z/ožbf SO Murnika nJ/Cki} ter ne sedežih KU Puconci in /dstrt/snei. Javna razgrnitev trnja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih , C3SU ho pa potrebi organizirana javna razprava, kraj in čas razprave bo do/očen naknadno. Ta sklep žalne veljati S. marca 13. Sklep sc objavi v Uradnih obiavah Številka: 126-2/S3-1 V fvl, Sotipii, dne 3r 19^3 Predsednik Skupščine občine M. Soirota Andrsj GERENČER. 1. r. /JI. ' V' času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pisne pripombe k osnutku lokacijskega načrta Sekretariatu za varstvo okolja ul urejanje prostora občine .Murska Sobota ali Zavodu za ekonomiko in 'urbanizem v Murski Soboti. St. Rozmana ul. štev. 5. Številka: 352-1/9,7-4 , .Murska Sobota, dne 3/3-/993 Predsednik Izvršnega sveta SO Murska Sobota Ivan Obal. dipl. oec., l.r. 8, Na podlaai 4. odstavka 12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX. do LXXXIX. k Ustavi SR Slovenije (Ur. list SRS št 32/89) 'in 40 člena zakona o cestah (Ur. list SRS št. 2/88) ter 15. člena odloka o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota (Ut. objave .pomurskih občin št. 25/85) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 16. februarja 1993 sprejel SKLEP 11 določitvi višine letnih povračil za upitrabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska Sobota 1. člen Uporabniki cest plačujejo za kmetijske traktorje letna povračila - za dobo 12 mesecev - za uporabo cest glede na moč motorja v naslednjih višinah: - do 18 kW - nad 18X33 do 28 kW - nad 28 kW do46kW - nad 46k'Ai do 60 kW - nad6f1kW (do 25 KM) (od 20 do 40 KM) (od 41 do 63 KM) (od 64 do 82 KM) (nad 82 KM) 1.480,(»SIT 2.220.00 SIT 2.740.00 SIT 3.300,00 SIT 3.940.00 SIT 2. člen Sredstva povračil iz ). člena tega sklepa zbirajo krajevne skupnosti. Za zbira nje" ozirom a izterjavo pristojbin so odgovorni Sveti krajevnih skupnosti. 3. člen Sredstva pridobljena iz povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje so dohodek krajevnih skupnosti in se uporabljajo za redno vzdrževanje in varstvo cest, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti. Vsak lastnik traktorja je dolžan v skladu z Zakonom o cestah predpisano povračiloma uporabo cest plačati. V kolikor ne plača v določenem roku, se ga izterja po veljavnih predpisih 4. Člen Višina povračil sc med letom usklajuje s sklepom Izvršnega sveta v skladu z dvigom pristojbin za ostala motorna vozila. 5. Člen Ta skiep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 385-1/93-5 M Sobota, dne 16. 2. 1993 Predsednik Izvršnega sveta: Ivan Obal, dipl, oec., l.r. 9. Na osnovi 208. Člena Statuta občine M, Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81. 11/84 in 4/86), 7 Člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine M. Sobota (Uradne objave. St, 9/90 in 22/91) in 22. člena Poslovnika Skupščine občine M. Sobota (Uradne, objave, št, 2/92) je Skupščina občine M, 'Sobota na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 4. marca 1993 sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP I. Skupščina občine Murska Sobota ugotavlja, da je Ivan OBAL, diplomirani ekonomist, iz Murske Sobote. Staneta Rozmana 2, odstopil s funkcije predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine M. Sobota, zato mu z 8, marcem 1993 preneha funkcija predsednika izvršnega sveta. 11 Odstop predsednika izvršnega sveta mia za posledico odstop celotnega Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota, IH. Izvršni svet opravlja svoje naloge do izvolitve novega izvršnega sveta. Delo izvršnega sveta vodi do izvolitve novega izvršnega sveta Janko HALO. podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota. V njegovi Datum: 14/1-1993 odsotnosti ga nadomešča Brigita BAVČAR, podpredsednica izvršnega sveta. ' 10. Na osnovi 7. Člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 9/90 in 22/91) je Skupščina občine Murska Sobota na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 4. 3. 199,3 sprejela SKLEP 1, Skupščina občine Murska Sobota ugotavlja, da je Dragu ŠIFTARJU, ekonomistu, iz Murske Sobote, Aškerčeva 5 z 23. decembrom 1992 prenehala funkcija Člana Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota m funkcija sekretarja Sekretanata za občo upravo. 11. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah. Številka: 126-1/93-1 V ,M. Soboti dne 4. 3 1993 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, dipl. oec.. 1. r. 11. SKLEP Ustavno sodišče je na seji dne 14/1-1993 obravnavalo pobudo Karla Lončarja in drugih občanov iz Čemelavcev in » sklenite: Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne začne postopka za oceno ustavnosti m zakonitosti odloka Skupščine občine Murska Sobota o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev rta področju zazidalnega načrta Černelavci (Uradne objave pomurskih občin, št, 22/78 in 13/79), Ob razloži tev Vlagatelji pobude so predlagali oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedenega občinskega odloka, njegovo razveljavitev in vzpostavitev lastninske pravice na nezazidanih zemljiščih. Skupščina občine Murska Sobota je sprejela izpodbijani odlok in njegove spremembe ter dopolnitve Še na podlagi 3. člena in drugih Členov zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, St. 19/76), ki je prenehal veljati z uveljavitvijo zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, St. 18/84, 32/85 in 33/89) Glede prejšnjih lastnikov zemljišč, ki so jim bila podružbljena z izpodbijanim odlokom o prenehanju lastninske pravice kakor tudi glede prejšnjih lastnikov drugih, zemljišč, podružbljenih z odloki drugih občin o prenehanju lastninske pravice, sprejetih na podlagi zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, sedaj veljavni zakon o stavbnih zemljiščih v prvem odstavku 64. Člena izrecno določa, da se določbe tega zakona uporabljajo tudi za prejšnje lastnike gradbenih oziroma stavbnih zemljišč, ki so postala družbena lastnina, če pravice uživanja oziroma uporabe zemljišča ali prednostne pravice uporabe zemljica za graditev niso izgubili oziroma je niso uresničili na podlagi predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona. Z odločbo St. U-I-105/91-18 z dne 23/4-1992 pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije določbe 9. do 28, Člena zakona o stavbnih zemljiščih razveljavilo kot nasprotne 33. in 69. členu ustave Republike Slovenije, obenem pa je odločilo, da ima njegova odločlba pravni učinek po 414, členu ustave iz leta 1974 in učinek po 415. členu iste ustave na posamične pravne akte, ki so postali dokončni ali pravnomočni po 20/2-1991. V zvezi s pravnimi učinki razveljavitve navedenih zakonskih določb je v obrazložitvi citirane odločbe ustavnega sodišča navedeno: »Ustavno sodišče lahko po 161. členu ustave zakon le razveljavi. Razveljavitev učinkuje za naprej. Ker razveljavitev učinkuje le za naprej, je sodišče odredilo uporabo 414. člena prejšnje ustave. V skladu s tem se občinski odloki o prenehanju lastninske pravice, izdani na podlagi razveljavljenih določb zakona, ne smejo več uporabljati, ker po objavi odločbe ustavnega sodišča niso več v skladu z zakonom in ustavo,« Ustavno sodišče ugotavlja, da navedene pravne posledice (prepoved uporabe) veljajo tudi za izpodbijani občinski odlok ter odloke drugih občin o prenehanju lastninske pravice, sprejete na podlagi prejšnjega zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, zato njihovo izrecno razveljavljanje ne bi bilo smiselno in ni potrebno. Odprava izpodbijanega odloka pa tudi ne pride v poštev, saj je bil vse do razveljavitve členov 9 do 28 zakona o stavbnih zemljiščih zakonit, po tej razveljavitvi pa tako in tako nikakršen odvzem pravice uporabe nekdanjim lastnikom ni več mogoč, ker bi bil nezakonit. Prav tako ne bi bila možna vrnitev lastninske pravice nekdanjim lastnikom z morebitno odpravo takih odlokov, saj jim lahko lastninsko pravico vrne oziroma ponovno vzpostavi le zakon. Ta sklep je ustavno sodišče sprejelo na podlagi 7. Člena ustavnega zakona za izvedbo ustave in 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, Št. 39/74 in 28/76). Štev.: U-114I/O2-S Predsednik dr. Peter Jambrek, l.r. Yggtnik, 18. marca 1993 stran 21 < r. .'. Sf ! televizijski spored od 19. do 25. marca z UJ > o BSiš ;«ih KffiKli '■'sh !!W’ l-fiS Ih ILM s UJ o S -5 OfI B sil: |hli1j hT!7.i?7« iKaiBiliHOOi Bfifh IhihOSaK 2« , » I -s < > I Z UJ O l’š s , e E H < > SiiSPlF^ ih JS Ti J S= ' ii njssjjs^h iithjpljO 1=2^!=O«M tfi a: < 'N Q < S > o ^1? = g <2 -0. b ■i82: Hi n n” :> ' 'o£!9^^gs n UShŠsl 2 ' g -.gbS Š i. H 3 Sg 5 , 2 o ' žs i J: H te |5WHiiii?i St-ivJlS-S Ig ^s ? i«H:i!«!ii .■g-K. št- s ? »affliOMfl 2^ c I M ' “ s; fj-Sh7|y ■8^(=as^3:.,i7| tL^ŽIrllzOirflHSI 2 'Ssiahii * L slr-J; ig“?“a;sit;pišš 8“?=' iiMi Sfittii I hjiiiifi' IhisifiJSiiilahešiHiij i!:'p!«i]!iyifišMMMfiR,i i,iIHy! «.s~! ..,rt„b. ■ .,y-ps, I jsjf *j,jp! ji I yp;!BjiiiMSl»!l?-: ■I E (A fr Sfe-S + ra oO i 1 i«« ai! H -»0° “7:5 gK e > < > S §■? . < Z lU > o co 8 cc Miii«, !i'i!'!! ■FiBi iniiii §11 !f g nhija Baar S 2 7l < S 2 2 e <£7 < 2SS oO O I 1 2 S =j 'Etri fiiFi liflHS Saso u I =-■ as o'^ o.g'S 3 > iiilift = SSSs :is®S!hi«aaiBB !l71Ptt!3l!??r’7i'ha l:s73; ?a3S il li®!« <11 H IeItSmž idLujH ps l£m Sjie 3S Arhi QC (A > < >■ < s > ss H § •sO 17 CA ;g 7 s s 1^7 iliPiiO dlHihifliK i i I i Hi H7 10 s®: liffiffiii!: I; •H.^s > .S ' g- <1 E 4< 5 I- .-^1 “sispiiFlUliJšJi KihlUStRSCHiJ st; t« uiO^ cc ■o š 8 8 iC ?"3gS! lOiOHBBniihHifiBi: liift Sii!!i!)|:ft!iS!|Bi®i HB Isi < QC S £7 •; . 3- s -O t s g s V) > < > ■Og 8=^; ■z CA Z < •N < > ?-nS rai^hi^h MB! r ffli« i^s tc -. = ^711 2:yg-g;00 ' X"=!r |I'S£7^ S n s - . J I-1 - 7 KFIO lit? ^|sC7š ~ ža^iŠil N 1 3:SS S «1 jsa. "fiiFliiii s dh s S c 22 5--^ s tpHApMf ^WhS!i: HiOt} ■!!»« --sSiM g S’3’J:is7 iilirKilFFiSEa 4^1 ^sS^.^rs: < I 2 ifflteiiiSi is-IS' ',i;2ž?š |3-;j|es = 7<7 !=tei«ilW a S7 ■psp' «7llfil?S£Sl}as|s7a i SgH > >« p ' ^aSSi^K”! ^^ (-< ra c? E Ejur^ 5*^ Si-S-S s-^-sS^e-Š 0 .5.0 ' > S 7’o S Hiss! ftiiffiai ®"fiiHSfiMi!n -S O'2 .2 £2 5’ P. a cc § 2 S O CA ' t JI K I M I2 E .0 « TiS'*'J CL-S o s - 8 - ^;^|;^ =.^ '5^2.7&7 “ 2.3 c’’ I "= ™ ' B o ~ ’ S 3 ji -g.gSj.f 3 o v> m <> I v ■S > rt -rf c9 Al n! r' *“ «J p [■ iCi I o E « rt n c |s£a2*5S=i8 iKtiiilh! fhiiilMi! Ee*^— -■<^ S" ' .iL P i=^’^_-^«-'A'^u._ T! rt -tPrL ^ _.• '5 rt s fij : l•£ T3 4) v □ v ' m o 15 l' ° sfU o S18 E 1^ O » £ s .?=>.■; v ■3Z3 Ml V X < CA Z < >N O < S > I- ' v R " IT iS -^„■7 J «-0^2 7:^=1 ^as-ša^J; -i s ' -o MbO „ «»dj m A- P •d u rt c ‘C u o 'C b£l-.ra “S^s r7 .2 LL on t Ki in in rj cn rt r-S i N S.S .v a u s rt ' S S-0-> 1/5 rt P '5' N c w ® < N .C ss £< 6.:! ® Ji I ra rt -.- ra S”^ rt ■-; bb o o I ■□ 5 = sss oS 4=1 CO u ,-■• rt U V. A B n ' Z v M B L> OJ V E _ ^p—o-S^^čO ,™3-=:'l“‘^7 g «7 2Žs2 ^ra'*^rr,'^cra^ ‘P i^‘S7:s° =^^7(2o K >".1 '-''''5’.s-“i c o c i4«iu-iiN4fl.=' > rt CM C '-' rt ' Sbi^ 2 I .2 n- »c > 3^ m E rt •p e 7^ VI cz> co v 3 CM n g 4J I P «> Ci B m C " v. [a'd t*" £ "iS o rt X» W I C?I -7-q ;b' b7 p U z 15 m --^ •-« P oO B .e H =! o S i L.; c *l J« o Q 7 1 S-S ' Cli rt rS rt lS rt rt ' E uo £ v (£ 3 Sr«': O ? g I 3 I-C +m».' z UJ o .-1 CA O P 1 1 p= rt i 6 B S.2^ -S f o 46 N O O r _rt rt rM c: ■"3 S s = « .eg3g53iiiSHe " * g ™ e-17 , n I 2 riS =r2 rt H tr V u ,5 2 I L2 rt O I u 1 c X. CM t4 ra C o e Cl 4^ n v E u "Seč > O .n ,.5«Q c? p ;► f*i rt ra S Vi oJ =stg i .M -Š ■ — f^-D rt -if E N . to , ra I O !i^ E 2 E V) > > o oc q 3 £ ' - ■? JT ” V^riJCO — I o .= 3 s S . := ■3- I g* “13 '3 0 -: . U i In > S ra OJ eo iZi S*S,.,- - 'C ., iU ;^s a rt P ž O£ -- -- ■• I li c v ra P □ CM O E O >C B s □ I h'^ - rt ra - 7= F v 2 U S ra wi B N O .U u -11 i k p o.e, .‘SO rt rt Ocn 'i c ra ra 4> o I E ra o C B u CO 3 rt ra - •;= .2.:2 N2 0.3 B O .5 Oi I "S ,3 B i-i ■ £ «.E 1.^; len^?U 0 2e.7 'S E rt S.JC s I rt ‘ -n i O J*7 ifl ra ra tra Q O S c «E .2,sr rt rt 1 D ■iK p -S 4J S 5 I ■« 3 rt E Om O -1* E n . Ifi *** rt E ^17 , rt -i 2 ' 1^4 o I ■^s^7;s,| gS s s SS'.- “"S 6 20 3 S H* n Et’’^ - S EK'3 > •; [2 --u-o IZ> ,-M rt rt v o C>0' ' c=i-^ 1 16 ».i ra ■3 ' u B 'P, u E '. - -■ ™ a>Acic^-p> ifti ra O 1) *J m □ rPS.?i bCl 2i S I N o B is ■□ I « J I Ura c> 1 2 ’x:’C I 'S ■□ I « J E 'm ' •“ u Cx ra ra r Irt sB I I t iPtC A uq 4> CM O o OAO £-1 O S O in "7 fn ' , CM rt- o I rt CD ra > 3 -S c ■"' ™ 5 ' ' £ E iafl I r jŠ" rt g"" to c I Ul (A U rt i >vi 1 [ 2ii SOS P®c 'K'u"e?'C'^2!i >117173^ SS t; “ rti 4> SO ra O iO rt p i Ji rB ITI o p jq £ ■ 4_* _ >. _ in >ra U ra :: lira CM * L« T' o .£ rt v .-, rt = O PFU hfeiKd iiš«}} BBi aOsiBKgii > 'fi 'i ra ® P 1. S.2 'w4 O J Erif ra . E ® ■ji P 2 ■5SS? ' o m o rt P m O ® 1“^ 2 g 60 (J 3 “ ^ « •! C p y O bO :-. ibA tzi .n ra p 12 E® P^rif C ■■5 2 e S5 •3 rt ra rt -1 43 H O-jj«-š g'’^ “A .a 0'7 ill 1'?S7t2|S?F|| ‘iP 41 2 1= K inHiPfiitfilHfiih i^i’ ea E O o-c* £ OJ 4> ’- «Pn5P^^> >n?y BffliaiiB}| 8®l iMSfflgsoiiBiBSilhi::!®« (/3 I < CA m SS [N CM I X < I I ’Č C □ z Z ffllii" I s s"*. I 2 (7 * I (A > z > s dO s 4^. £' ;S~S s. o, iuhihhi vestnik, 18. marcaj^l stran 22 motorna , vozila R 19 CHAMADE, letnik 1991, prodam. Tomšičeva 8. Rakičan. m-fh FIAT 132. 2000. kleparsko in ličarsko obnovljen, prodam. Tel.: 65 329. ml556 ZASTAVO 128, letnik 1986, prodam. Tel.: 76 155, Lendava. «2532 JUGO SS E, letnik 1987. bO.OOOfcm, prodam. Cena 3.700 DEM. Tel.: 77 186. popoldan. m2526 OPEL KADETT 1.3. star do 4 leta, kupim f najraje rdeče barve j. Cvetkova 15. M. Sobota. mi563 RENAULT 18. letnik 1982. v dobrem stanju, garažiran. po ugodni ceni prodam. Alojz Huber. G. Slaveči 79, ml561 RENAULT 18 TL, letnik 1983, bež barve, lepo ohranjen, registriran do ja-nnarja 1994, prodam. Tel,: 23 968, po 15, uri, ali Zelena ulica 3, M, Sobota, 011558 VW JETTO, letnik 1987, prodam. Tel,: 40 032, ml496 ŠKODO 1«5 L. nevozno, po delih ali v celoti, ter zastavo 750, vozno, neregistrirano. prodam. Prodam tudi razne dele za Škodo 100. Cena po dogovoru. Informacije in ogled: Hubert Prosič, Pli-tvički Vrh 29, p. Gornja Radgona. m-pr __________ OPEL KADETT 1.6 D. karavan, letnik 1985, prodam. Puževah 54, tel.: 49 187. ID1557 GOLF dizel, letnik 1984, prodam po ugodni ceni. Tel.: 55 182. 011527 KTM ZSO in suzuki RX 125 prodam. Tel.: 40 088 m 1532 JUGO Si E, letnik 1987, prevoženih 54.000km, prodam. Brezovci 61. ml553 FORD GRANADO, letnik 1980, ter motomi Žagi Oregon in Homelite prodam. Tel: 60 516 ali 62 312. m4024 JUGO KORAL 55. letnik 1989. bele barve, garažiran, ugodno prodam. Dva-najSČak, Jožeta Zadravca 2. TumiSče. Tel.; 23 795 23 795. m 1533 MERCEDES 115, letnik 1975. temna stekla, kljuka in premična streha, v dobrem stanju, cen« 3.500 DEM. in kombi VW. letnik 1973. cena 2.000 DEM. prodam. Tel.; 51 010. m 1547 WV, hroSČ. letnik 1970, dobro ohranjen, nove gume in akumulator, registriran do maja 1993. prtxlain za. 1.500 DEM (v tolarski protivrednosti). Ogled vsak dan od 11.00. Bogdan Rihtarič, Orehovski Vrh 35, G. Radgona. mppol MOPED AVrOMATIC A3 KLS prodam. Silvo Gomboc. Križevci v Prekmurju 137, tel,: 54 110 kmetijska mehanizacija TRAKTOR IMT 539 (488 delovnih url prodam- Šadl. Cankova 21. tnl5O5 KOSILNICO BCS in traktorsko gumo Fulda 12/11-28 prodam. Vaneča 66. m 1508 TRAKTOR DEUTZ. 60 KS, 675 delovnih ur, prodam. KuStanovci 34, p. Mačkovci. ml513 TRAKTOR DEUTZ, 62 KS, prodam Ladislav Balažič, Hotiza 98, tel.: 76 600. ■n2536 MOTOKULTIVATOR MIO STAN- DARD. 2 kW, s priključki, ngodno prodam. Tet.: 23 586. po 15. uri vsak dan; rrrI559 ' ' CISTERNO za gnojnico, 2200 1. prodam. Bakovci. Stara ulica 19. ml567 TRAKTOR ZETOR 4911. v dobrem stiuiju. prodam. Centiba 248. Ptičar. 11^24 SAMONAKLADALKO SIP. I9m'. dobro ohranjeno, prodam. MekiŠ. Nu-skpva 3. p. Rogašovci. ml5l2 DVOBRAZDNI PLUG, 12-colni Bosanska Dubica. visok, prodam. Brezovci 43. itil539 KOMBAJNA ZMAJ 133 IN TIH) ugodno prodam. Teh: 62 014. in4«27 KOSILNICO BCS. semenski krompir, prva množitev, termoakumulacijsko peč in praSČe za zakol. 150 kg; prodam. Turnišče, Ob potoku 6, ml560 PLUG IMT, deseicolni. nov. traktor StevT, 18 KM. in seno prodam. Kerec. Vidonci 97. m 1564 ATOMIZER za TV. 200 L, m cevi za nizko škiofdjenje poljščin ter nizkotlačno pre^ za seno Epile prodam. Emil EmiSa. TeŠanovci 54. m 1542 posesti GOZD, 95 arov, lep, ob cesti v Selu, prodam najboljSemu ponudniku. Antonija Vučko, Trstenjakova 4, M Sobota, tel.: 24 646. ml490 NJIVO. 54 arov, in luSčilnik-drobilnik koruze prodam. Nemčavci 3. mM97 36-ARSKO PARCELO, pol njive, pol gozda, v Bakovcih, prodam. Tel.: 061 555 370. m-pop 23 AROV MEŠANEGA GOZDA v Filovcih (v bukevju) prodam. Tel.: 43 128, po 15. uri. ml 492 VINOGRAD s kletjo v Pincah prodam za 6.000 DEM. Tel.: 042 847 105. m2535 11 AROV VINOGRADA na brajdah in klei v lendavskih goricah (Cserhegy) prodam. Genterovci 33. m-5t9 TRAVNIK, 70 arov, v Sebe borci h, prodam in kupim rabljena garažna vrata. Tel,: 22 978. m 1562 ENOSOBNO stanovanje, 44m-, v bližini centra Ljubljane, prodam. Tel.: 061 320 097 m 1521 MEŠANI GOZD in travnik. 1 ha. na Lazah - kot (10.500 DEM) in 40 arov gozda na D. Bisiiid (2.500 DEM) prodam. Tel.: 62 424. m 1524 VINOGRAD in parcelo pri Gradu, sončna lega, ter R 4, vozen, registriran do septembra, prodam. Tel.: 76 740. ml554 GRADBENO PARCELO. 26 arov, na Rožičkem Vrhu, na sončni strani, na parceli voda, elektrika, telefon, prodam. Cena za m' je 20 DEM. Parcelo tudi zamenjam za podobno parcelo na relaciji G. Radgona- Radenci. Terezija Žinkovič. Kirbiševa 74 d. Miklavž na Dravskem polju, tel.: 062 692 288. m4fl30 ODSTOPIM SOBO v Gornji Radgoni na Gasilski cesti. Tel.: 61 051 ali 61 876. m-gr 3» AROV ZEMLJIŠČA v Radovdh. sadovnjak in gradbena parcela, in njivo, prodam. Tel.; 21 840 m 1526 NA GORIČKEM, v Dankovcih 44, prodam zazidljivo parcelo in 16.(X)0m-zemljiSča skupaj ali posamezno. Tel.; 061 769 004, od 7. do 20, ure, m-pf GARSONJERO ali sobo v Murski Soboti ali okolici najamem- Tel,: 42 0G6, Čerče. m 1528 VINOGRAD v Bogojini, 500 arov, prodam. Bogojina 22. 011535 OPREMLJENO ŠIVIUSKO DELAVNICO boutlqua Iris dajem v najem na Lendavski ulici. Tel.: 22 709. dopoldan. ml540 Živali PUJSKE, stare 9 tednov, prodam, Geza Šiplič. Plese 14, M. Sobota, tel.; 23 997. ml499 KOZE z mladiči, starimi 2 tedna, prodam. Gabetje 113 a. ml555 KOKOŠI, nesnice. rjave, šestmesečne, tik pred Resnostjo, prodajamo. Tel.: 82 401. m 1434 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super rjave, lik pred nesnostjo. uvoz iz Republike Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec. Bakovci, tel,: 43 070, ali pri Darinki Zamuda. zidarstvo, Galušak 6, tel,: 68 044, m-pp PUJSKE prodam. Skakovci 66. m 1330 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super nave. tik pred nesnostjo, uvoz iz Republike Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 4™ SIT. Vsak, ki kupi 20 jarčic. dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Nardla sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata. Nemčavci, tel.: 24 393. ali v gostilni Železen. Beznovci, tel.; 49 025. mpp delo SLUŽBO DOBI KV KUHARICA ali kuhar. Nastop službe takoj. Stanovanje hiSi. Tel.: 061 221 951, Gostilna Pri v Jerneju, Velika Čolnarska 17, Ljubljana - Trnovo, m343 V MURSKI SOBOTI redno zaposlimo gospodinjsko pomočnico za pomoč Starejši osebi. Ob primerni plači dajemo Se hrano in stanovanje. Ponudbe dopoldan po tel. St.: 061 125 255 ali pisno na oglasni oddelek pod Šifro: ZAPOSLI4 TEV. m-pf Zaposlimo KUHARICO/JA/' v okrepčevalnici Lipa Hodoš. Informa^ cije sprejemamo po telefonu St.; 44 141; ali 59 010. . m-pf . MLADO DEKLE za fotografiranje akutov iščem. Dober bonorar. Sara Moori p.p. 36, 62204 Miklavž, m-pf TAKOJ ZAPOSLIM mlado dekle v okrepčevalnici Pinki v CrenSovcih. m 1543 razno VOZ l GUMIJASTIMI KOLESI in traktorsko kabino za IMT 540 prodam. Salahovci 57, tel.: 26 441. ml552 PREKLIC! Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala, izdanega na Srednji gostinski Soh v Radencih, letnik 1982. Marija Plohl. Desnjat 54. Ljutomer. ml568 PRODAM KOTNO GARNITURO za dnevno sobo, kombinirani irised in dva fotelja, razstegljiva v posteljo, modnih^ barv, skoraj nova, za polovična ceno. Tel.: 22 709. ml570 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice St. 35557-8, izdane pri HKS Panonka M, Sobota. Hilda Vogrinčič, Cankova 39, mlSlS INŠTRUIRAM nemSčino za osnovne in srednje Sole ter prevajam. Tel.: 23 038.. m 1550 ■ AVSTRIJSKI HIPOTEKARNI KRE-Dm za pravne in fizične osebe - do SOO.OOO ATS. Tel.: 82 743. m-»S31 PLINSKI ŠTEDILNIK prodam. Jezera 53, Rakičan, ml531 MOTORNO ŽAGO STIHL 0.41 prodam. Zoltan Filo. Selo 37. m 1536 PREKLIC! Pteklicajem veljavnost hranilne kujižloc 11209-1. izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Jožef Boni-farti, Ropoča29-ml537 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO z težiščem, dnevno omaro, nadstropno posteljo brez jt^tja, pisalno mizo In kuhinjsko okroglo mizo s Štirimi stoli ugodno prodam. Aster, Gregorčičeva 55, 7/37, blok. M, Sobota, inl538 POROČNO OBLEKO, it. 38-40. prodam. Tel.; 31 355, mlS41 SATELITSKI SITEMlže od 643 DEM, AMF, d,0,0., tel.: 70C21, m4677 En soružen soj, en topel dan iz tal izvabi cvet krasan, en čm oblak, en nočni mraz in srt je cvet... za večni Čas... (S. Gregorčič) V SPOMIN 11. marca je minilo enajst let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče Jože Semler iz MoŠčanee Hvala vsem, ki se ga Še spominjate in obiskujete njegov grob, . Vsi njegovi Miniti so dnevi irt teia teko, na maminem grobu pa rože Cveto, Ji sveče gorijo zdaj prav mirno, da v srcu ostala edina nam bo. V SPOMIN Mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča in stara mama Irma Kerčmar roj. Lainščak iz Ženavdj Hvala vsem, ki se je radi spominjate in postojite ob tijenem grobu. Vsi tvoji najdiagi Ljuba mama, kje tvoj miti je obraz, tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? V častitljivi starosti je za vedno zastalo plemenito srce naSe drage mame, stare mame in prababice Marije Orešnik upokojenke iz M. Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, jo pospremili na zadnji poti in grob prekrili s cvetjem, Hvala stanovalcem bloka v Zvezni 4, govorniku g, Bagariju, upokojenskemu pevskemu zboru in g. Marušiču, ki so opravili poslovilni obred. M. Sobota. 4. 3. 1993 Žalnjod vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 66. letu starosti nas je nenadoma brez slovesa zapustil dragi moŽ, oče in dedek Rudi Sčančar 'a Rakičana Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki sle ga pospremili na zadnji poti. Hvala g, župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalosiinke. Zahtjoči: žena Zlata ter sinova Janez in Štefan z družino OJAČEVALEC SOLTON BASS CRACK, 200 W in zvoCtiik JBL, 200 W. prodam. Tel.: 81 655 mtll PREKLICI Preklicujem veljavnost hranilne knjižice St. 31507-7, izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Simon Marič, Polana 14, m 1506 HARMONIKO 120’basno, pocenr prodam. Rudi Potočnik, Vadarci 31. Tel.: 49 284 ml503 VW MOTOR in 4 gume 195/65-15 prodam. Pečarovci 118 ali tel.: 51 227. mliSl ŽAGO citkularko z železnim ogrodjem, jermenico za VRSUS prodam. Razlagova 38, M. Sobota. IH 343 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ SINGER prodam. Kapca 76. m2521 HLADILNIK GORENJE, star 2 leli. in orehovo drevo prodam. Tel.: 76 623, Lendava, Partizanska 102. m2522 zahvala J BI Bil si dober v tvojem Življenju. Tika in mirna bila tvoja je pot, brez slovesa bit je tvoj odhod. Ostala nam je bolečina in nate boleči spomini. j i V SPOMIN 21. marca je minilo pet žalosnukj^ odkar je prenehalo biti srce dragemu možu, očetu in očetu Karlu Majcu iz Doliča Pet let, pet pomladi te ni. V naSih srcih živel boS vselej hvala vsem, ki se ga Se spominjate, postojite ob njeg< grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. V tihi žalosti njegovi najdra^i Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spd, srce tvoje veČ ne bije, bolečin več ne trpiS. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega sina, strica Štefana Berktj^^ iz Rakičana ; r se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, p"!’ sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, za sv-nam iztekli sožalje. Hvala duhovnikom za opravljen obr®|^i( mašo, pevcem za odpete žalostinke, hvala govornikonia jaJet Ul splošne bolnišnice za ganljive poslovilne besede, ijX J^IVMIIV VWLI4UI44A>A' det* g«U,XiJiTV J/VJIV’IlU'* SZ'-JVM«} ^a[I nemu oddelku in hvala g. Micki Tratnjek iz Lipovec za med njegovo boleznijo. Še enkrat - vsem iskrena h« Žalnjoe: mama, bratje in sestre z družinaini ter drugo soi ,r<^ Ko si zadnjič stisnil natn rokčt nismo slutili, da to je slovo ZAHVALA ■.f* 1|J' v 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi moŽ, o®®’ dedi Štefan Šant^^'^^ iz Puconec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedotih . in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi darovali cvetje, izrekli sožalje in nam v težkih trenutk^^ strani. Lepa hvala tudi kolektivu Potrošnika in iz M. Sobote, g. duhovniku za pogrebni c^red. iir odpete žalostinke ter govorniku KS za poslovilne besč^ Se enkrat - iskrena hvala! Žaliyoči: žena Gizeta ter sin Kare) in hčerka Anica z Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiS, nam pa Žalost srce trga, solza lije iz oči, tlom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. I ZAHVALA V 69. letu nas je za vednb draga žena, matna, taSc* Jjf id t mama ji l" Ana Lacko^^^4 s Hotize 46 1 Z globoko hvaležnostjo se iskreno zahvaljujemo sosedom. Številni botrini, ki so nam pomagali trenutkih, nam izrekli sožalje in jo pospremili narii®b^^|r Hvala vsem, ki ste darovali vence, šopke in za cjd Posebna hvala g. župniku Viliju Kovaču za pevcem za odpete žalostinke, govorniku g, Horva Vilne besede, kolektivu Mure iz Murske Sdbot^ j-= v likalnici 331. brigade in mojstrici Mariji hvala dr. HodoSČku za dolgoletno zdravljenje ter d nega oddelka - pritličje, infekcijskemu oddelku Šovci, sestri Mariji Hozjan, patronažni sestri Manj’ zdravnici Edit BoroS Hajdmaš za dolgoletno zdraVT g Se enkrat - iskrena hvala! Hotiza, Hamilton. 2. 3. 1993 /d Žalujoči; mož Ivan, sin Jože z ženo Vero, z možem Petrom ter vnuki Jože, Anika, Mihaela. , . I* ’ r L i J Z^nik, .18-marca 1993 stran 23 t f < Ul K * n ii S P C 4 i i f i 'ir f' r p S V 59. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče. tast in dedi Matija Raduha iz Lipe sorodnfko P^^rani izgubi se iskreno zah valj uj mn 1 Blisk Mon7a^°'””'’ prijateljem in znancem, solicI Blisk MnnV s prijateljem in znancem, soLiclavLena ■'^tnu odd zahvala dr. Štefanu Hotviiu, inter- Prslnici isk ** bolnišnici, vzdrževanju, di.alizi, i* aaitežiih ( hvala dobrim sosedom, ki so nam p-itnagnlJ Vence cvet izrekli pisno ali ustna sožalj;i, dnriovsli na '' tsko velikem številu pospremili Percem za P**'*' Hvala g. kaplanu za pogreJjni obred. 7;» nH I - --- . * . uiu gu n.M|^LULiu pele žalosti n ke ter govorniku Štefanu Zadtav-zu Ta ganljive besede. ^'“ječi: B I. B-ni 4na, sinova Milan in Matko z ženo Zdenku ter vnuka Sabina in Aleš 44 Bil si junaški v tvojem trpljenju. Tiha in mirna bila tvoja je pot, brez slovesa bil je tvoj odhod. Ostala nam je bolečina in nate boleč spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in ujca Geze Šandorja iz Ri h taro vec vsem sorodnikom •trebH . nriiatelif m v: , znancem, sose- so^ijT' ki so darovali vence, cvetje in nam K Žriri. hvala dr. Pankršiču, medicinski sestri ^''hiliCu 2 doma Radenci, dr. Horvatu in dr. '^Su, tv._"''‘•le bolnišnice Rakičan, eostmdu duhovniku ■^Su, P^vcen, -----------inice Rakičan, gospodu duhovniku za odpete žalostinke in govorniku g. Majcnu ob odprtem grobu. Žalujoči vsi njegovi Žalosten in boleč je spomin na 17. marec, ko nas je pred letom dni za vedno in brez besed zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica Gizela Hajdič iz Vidonec Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče ali se vsaj z lepo besedo spomnite nanjo, na njeno dobro srce in pridne roke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žflhijuči vsi njeni Si L' f ZAHVALA V 66. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek Ivan Gomboc iz Sodišinec Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste našega očeta v tako velikem Številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, vence in za svete maše. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Pišteku, borcem in patronažni sestri za nego na domu. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! V SPOMIN 10. marca mineva pet let, odkar nas je zapustila naša draga Dara Razalija iz Središča Iskrena hvala vsem, ki se je Se spominjate, postojite ob njenem preranem grobu, ji prtnaSate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni najdragi Žalujoči vsi njegovi Lf duša in srce ve, kako boli, boli, ko več te ni. Žalostni smo, ker smo te izgubili, a hvaleini, da smo le imeli. V SPOMIN 20. marca minevata dve leti žalosti, odkar je umrl naš dragi mož, oče in stari oče ZAHVALA Dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi oče ni, da bi skupaj še biti... v 73. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustit naš dragi oče, tast in stari oče Rudalf Navak iz Lončarovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, dobrim sovaščanom, prijateljem in znancem, ki so nana pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje ter dragega očeta pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem žalostink. Zahvala tudi osebju internega oddelka bolnice Rakičan, ki si je prizadevalo za njegovo življenje, ter podjetju SGP Pomgrad -nizkogradnje za darovani venec in udeležbo na pogrebu. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sinova Rudi z ženo Heleno, Tibor z ženo Zorico, vnuki Rudi, Boštjan, Tomaž in Tine ter drugo sorodstvo rf Ob ZAHVALA v 61. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naSa draga Marija Bagar roj. Lazar iz Boreče "B.« 7^ m zahvaljujemo vsem sorodnikom, so nam pomagati in izrekli Zadn" šopke ter drago mamo pospre- Oobre'1 ^^^^^^na zahvala g. župniku Is? P^^djeti- “ odpete žalostinke in sodelav- hizdrn..■!*, ■■ QM"GRAD iz Murske Sobote. Hvala st za 'jani. V; ■■ tn osebju onkološkega oddelka v Ljub-sein Se enkrat - iskrena hvala! Koloman z ženo, 'HK* i f • - sin Štefan ter . vnukinje Simona, Melita in ^'^ella ter drugo sorodstvo ''sena Rudolf Ferencek iz Setreborec i Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji najdražji Nekje v tebi je bila bot, a zamahnil si z roko, £eŠ zmogel bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA V 61. letu starosti je umrl dragi mož, oče, stari oče in brat Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa Žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otoien, ker te veČ med nami ni. ZAHVALA 3^ 73, letu starosti nas je zapustil naš dragi Janez Cifer iz Ivanovec 41 p.'”!’ ha wsedom in znancem, ki ste ' ^^dr*!' poti, darovali vence in izrekli k, v kj'drugemu osebju urološkega odI Soboti za vso medicinsko pomoč, ter miri'" ^^tJsŠecu, Kodih in Poredošu za to?'’ 'tvvceni^’'^?'” pevcem za odpete Žalostinke. in „„ Ivanovec in sosednjih družin ter ■ iiOVrtfrv .. Cnvrt ■! ilUčtC-MIJJIII UJUZIIL Lt_.k trnku za besede slovesa in odigrane ^alostinke. ^ui, “iitči vsi, ki smo ga imeli radi V 85. letu starosti je zatisnil oči naš dragi oČe, tast, dedek in pradedek Sara LJubaja s Petanjec 28 Karel Matuš ■z Dolenec Ob boleči izgubi najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala g. duhovnikoma iz Bakovcev in Dolenec, pevcem za odpete žalostinke v Bakovcih in gasilcem iz Dolenec. Vsem iskrena hvala! Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, poklonili Šopke in vence ter izrekli sožalje. Hvala za darovane svete maše, GD Petanjci in govornikom za ganljive besede slovesa, g. kaplanu za opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem 5e enkrat - iskrena hvala! Petanjci, 25. 2. 1993 Žalujoči vsi njegovi najdražji Žalujoči vsi njegovi Dom je prazen, dom je tih, lebe, oče m stari oče, ni. i rV i n V 45. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naSa draga in skrbna žena, mama, hčerka, sestra in babica Irena Lalovič roj. Rebernik iz Černelavee Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, botrini, zdravnikom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku, pevcem, godbi, g. Jožici za ganljive besede slovesa in g. Peterki za odigrano Tišino. Žalujoči: mož Stojan, sinovi Igor, Robi, Boris, oče; mufi, brat z družino in vsi njeni P •f ZAHVALA V 83. letu starosti nas je po kratkotrajni bolezni zapustil naš oČe in stari oče Daniel Škafar iz Žižkov tOl Prisrčno sc zahvaljujemo vsem, ki so ga v njegovi samoti obiskovali. Iskrena hvala vsem sorodnikom, botrini, dobrim sOsedoni, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in za svete maše, prijateljem za darovane vence. Nafti Lendava in Se enkrat hvala vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi g. kaplanu ter pevcem ob odprtem grobu. Žižki. 6. 3. 1993 Žalujoči: sin Daniel z družino, sin Bernard z družino, sestre in brat z družinami ItSBK*'*-? «0 ^5 -I NI Veliki šef Viktor Kettler, graditelj stadionov in lastnik beltinskega nogometnega kluba Potrošnik, je po zadnji slabi igri svojega moštva, ko so doma izgubili s Koprom, izjavil: »Se ena taka igra, pa vam ne bom zgradil stadiona, ampak vam bom igrišče spremenil v kozodrom." »Ni res, da se bo Dialnia iz trenerja kmalu prekvalificiral v gostilničarja, samo nov, bolj zdrav caan prehrane hoče uvesti. Začel je že zadnjič, ko nam ni dovolil piti čaja z rumom in nam je vedro čaja zlil po igrišču.« Eden od igralcev Potrošnika. Mladi in kmetijstvo v organizaciji kmetijske svetovalne službe se v teh dneh v Pomurju vrstijo tekmovanja na temo .Mladi in kmetijstvo. V Dobrovniku so se pomerile štiri ekipe iz lendavske občine, najboljši pa so bili mladi iz Črenšovee. Na tekmovanju mladih iz soboške občine, ki je bilo v Kraščih, je imela med osmimi ekipami največ uspeha ekipa iz Gornjih Petrovec, med mladimi iz ljutomerske občine je zmagala ekipa v sestavi Karmen Osterc, Ko kori či, Aleš Štefanec, Krištanci, in Bojan Jurinec Bolehnečici, mladi iz radgonske občine pa se bodo drevi pomerili na Kapeli. Prvo-uvrSčene ekipe se bodo udeležile območnega tekmovanja, ki bo 26. marca v lendavski občini. Tekmovanja je spremljal pester kulturni program, ekipe pa so prejele priznanja in na- grade. L. Kovač iL-Si'". a .) ž X..-ir' ■ f X »J -S« v r'8 -T S?W: SRE Čanje kinologov - v Murski Soboti je bilo meddržavno srečanje kinologov, ki ga je pripravilo domače društvo. Shoda kinologov iz 31 slovenskih društev so se udeležili tudi predstavniki iz Avstrije, Italije in Anglije. Na društvenem tekmovališču v Fazaneriji so se psi pomerili v preskakovanju ovir. Foto: N. Juh nov Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov so minulo nedeljo prodajalci pripeljali 80 vozil, prodali pa le 7. 1 Lendavski perech pogledat. Sem sieer piŠaS a nisem takoj pogruntid, 41 I ponujajo kuharice ženske. pak kuharico knjigo. imel rajši. Kuhala bi mi domače jedi, kajti mojatt^^ noče, saj pravi, da je Najbolj vidni rezultati pogovora z naslovom Ali Slovenija potrebuje lastno kmetijstvo, ki sta ga pred kratkim v Rakičanu pripravili SLS in Slovenska kmečka zveza, bodo kmalu izšli v posebni brošuri. Urednik brošure bo Martin Puhan-Se-kretar za vse Čase, izšla pa bo pri prekmursko-prleškem Medobčinskem središču za marksistične raziskave, ki je delovno telo Prezidija. Preži dij Prekmursko-prleSke republke za poskušinjo objavlja nekaj povzetkov razprav, ki bodo izšle pod skupnim naslovom Kako smo odkrivali razrednega sovražnika kmeta in se ob tem jokali. Državni svetnik Evgen Sa-par se je v svojem diskusijskem prispevku zavzema! za ukinitev večstrankarskega sistema, iz katerega po njegovem izvira vse zlo za kmetijstvo. Podprl ga je Franc Horvat s Tišine, ki je zahteval, da se uvede diktatura kmetov. Jože Štefko je kmetovega največjega sovražnika odkril v bančnem sistemu in je vpil, da je potrebno pomesti s temi centri odtujene finančne moči. »Ni težko ugotovili, da za uvozom poceni mesa v Slovenijo tičita mednarodna prostozidarska loža in kapitalistična mafija. Odkrili smo. da vsak teden na naslov Drnovškove vlade prihajajo ogromni paketi s šunkami, ki nosijo nalepke Unproforja, pošiljajo pa jih mafijci in proso tzi da rji, « v svo- Cene sadja in zelenjave VRSTA Jabolka Mandarina Pomaranče Limone Banane Kivi Krompir Solata čebula Česen Korenje Zelje Jajca Oreh, jedrca TRŽNICA ZELENJAVA Znamka avtomobila Nissan Sunny R aio 1.4 RT R 5 Campus MAZDA 323 Ford Orion D Hunday Poni Audi 100 CC Alfa 33 Suzuki Swift 1,3 GTI Peugeot 205 GTI Golf JGL Lada Riva Lada Samara Zastava 126 PGL Jugo 45 W Jetta GL letnik 1990 1991 1992 1990 1988 1990 1985 1987 1992 1989 1982 1988 1992 1988 1988 1986 prevož. km 22j0OO 50.000 15.700 40.000 12.000 48.000 108.000 98.000 68.000 27.000 102.000 63,000 63,000 41.000 45.000 92.000 _ cena T7TOO6DEM 17.000 DEM 13.500DEM I7.000DEM 13.0OODEM ll,500DEM 13.000 DEM II.000 DEM 20,OOODEM 10.500 DEM 5,000DEM 4.500DEM 10,400 DE.M 3.100 DEM 3.650 DEM lO.OOODEM Pravijo, da je potrpljenje boija mast in da božji mlini me-Ijejo počasi, S tema rekoma bi rad nekako opravičil še neuslišane prošnje, ki sem jih priporočil za meditiranje v prejšnjem pismu o odpravi prepovedi izvoza goveda v zahodne države. Vem pa, da bo zadeva prej ali slej urejena, saj se je z njo spoprijel tudi zunanji minister Lojze. Dobro! Tokrat mi Lojze oziroma Alojz ni ušel iz spomina. PrejŠnjiČ pa sem namesto imena predsednika naše občinske vlade (in to je polanski Alojz) navedel Cirila. Naj pojasnim, da se mi ni zapisalo ime Cirila Jeruzalemskega, ki je bil svoj-čas škof, goduje pa ravno danes, ampak ime našega ~vara-škegar, donedavnega lendavskega župana, ki pa je zdaj dr- mlečno repo, fiiol Z repo, i‘kuine'x, pekla krapce, »gibice*, ko ve pogače, »kukariz^* iH ga<;s z rnakom in srno Uveli v pomun/foin/«' - ,,^1 ko irnamo oolne hleve ko imamo polne hleve (w^ Še vedno čaka, čeprav bo . imet 700 kilogramov), j" j ■■■ jedli »gospodske« .j v r ■ , . ' w __.jtitA JEJ naša (dvo)jezična snaha aCŽ boljša: Niti perecev ae . it I jem elaboratu dokazuje Jože Meolk. Jože Farkaš je poročal o re-zulatih raziskav, ki jih opravila njegova posebej specializirana skupina. Lotili so se sistematičnega odpiranja uvoženih konzerv in ugotovili, da je v njih namesto kuhanega mesa surovi liberalizem. Ker kupci konzerve skuhajo pred odpira-. njem, tega ne opazijo, saj se ^' surovi liberalizem razkuha. Mirko Horvat, direktor KG Rakičan, je nastopil v imenu Antifašističnega združenja vegetarijancev in zahteval, da se denar, ki bi šel za nakup tujega mesa, nameni za zdravstvo in šolstvo, Franc Horvat iz Beltince: »Vse kar tukaj pridelamo, moramo tukaj tudi predelati. Vsa leta nam Ljubljana jemlje kmetijske pridelke. Zdaj smo pridelki novega džravnega sekretarja za kmetijstvo Ivana Obala, pa so nam ga že vzeli. Temu moramo narediti konec, čez prek mursko-prleško republiško mejo ne sme oditi noben kmetijski pridelek več.« Gospa M. M. (kot Merilyn | Monroe!), v resnici pa Martina i Martinjat s Tržaške ceste j V Ljubljani, ima dokaze, da Vatikan ropa Slovenijo. Predložila jih bo Ivanu Obalu. zdaj državnemu sekretarju za kmetijstvo, ko bo začel voditi Krekovo banko v Soboti, zdaj Ljubljansko banko. » » * Predlog nekdanje komsomolke Nej« S. za urjditev soboškega spomenika zmage: vojake obleči v Murine obleke, namesto topov pa razstaviti hjundajeve avtomobile, ki se zdaj stiskajo v soboški kinodvo- rani. »Državi, ki ima takšno mladino, se ni treba bati prihodnosti.* Tito, .KE5EDAA KdJJ 100,00 140,00 80,00 130,00 135,00 50,00 200,00 50,00 400,1» 120,00 05,00 13,00 POMURKA 7S,M 140,00 80,00 125,00 120,00 100,00 34,00 2«,» 50.00 320,00 $0,00 95,00 13,00 1200,00 Cene zaščitnih sredstev Vrsta Belo olje Folidol Ditbane Aottacol AnlracolBT (0,1) Senčar (0,1) AGRO- AGRO- SEME- OPREMA TEHNIKA NARNA KZ PANONKA M. Sobota M, Sobota M. Sobota G. Radgona M. Sobota 328,M 668.00 1106.00 1096,00 1285,50 198,00 (0.1) 234,00 1512,00 394,90 789,0(1 1311,00 1296,00 334,8(1 714.80 1100,66 1094,90 668,20 1183.90 1064,90 1398.60 ”1 Na velikonočno nedeljo popoldne VABLJENI V GOSTIŠČE KOZEL V ŽIBERCE PRI APAČAH na veselo rajanje! t IZŽREBALI BOMO VESTNIKOV AVTOMOBIL NISSAN StINNV in drage nagrade... Nissan sunny m^je resničnost Sloganu Vestnik informira in nagrajuje! se nismo izneverili tudi v lem letu, saj že poteka naša nagradna igra Nissan sunny je resničnost. Predlagamo, da sodelujete, kajti na voljo imamo še nekaj lepih tedenskih nagrad, premija (limuzina Nissan Sunny) pa seveda še vedno Čaka. Morda jo boste na javnem žrebanju, ki bo na velikonočno nedeljo. 11. aprila 1993, popoldne v gostišču Kozel v Žibercih pri Apačah, dobili prav vi! Predlagamo, da pošljete kupone, izrezane iz časopisa, z zaokroženim odgovorom na postavljeno vprašanje. Pri tedenskem žrebanju, ki je ob torkih, imajo enako možnost naročniki in bralci, ki Vestnik kupujejo v kioskih oziroma trgovinah, v sklepnem žrebanju za avto pa bomo upoštevali dopisnice oziroma kupne, ki jih bodo poslati redni naročniki. Da ne bi prišlo do nesporazuma, svetujemo, da napišete na do- Velika f Vestnikova nagradna igra NAROČILNICA Podpisani_____ kraj ________________ pokrpa številka______ naropam VESTNIK. po^ta ulica Naročnioe bom poravnat po prejemu pok>žnice. PODPIS Vestnik. Slovenska 41, 69000 Munka Sobota V torek smo izžrebali ku- posojil: kratkoročna gotovin- pisriico naslov, na katerega dobivate pon številka 12. Pravilno ste ska potrošniška, dolgoročna Vestnik. Veselilo nas bo, če bodo ob- odgovorili vsi, ki ste zaokro- potrošniška za nakup vozila Časni bralci postali naši redni naročniki, žili katerega koti od treh od- Nissan, kratkoročna posojila V la namen je treba izpolniti naročilnico 9dvorov, so bili pravilni za obratna sredstva za obrt-r,^,.iari aa aaSr. iinravn VaemiL- ''^i štiij©. UBK - Univetzalna oike, doigoročna za osnovna "Ju r Z- f. banka Murska Sobota nam- sredstva za obr1nike...ln kdo lahko naročite tud) pri svojem pismo jjgjg občanom te-le vrste je srečen nagrajenec? Franc nosi. . - . . -.......... zavarovalnica triglav območna enota M, Sobota NISSAN Kupon št. 13 d. d. Katero od naštetih zasebnih podjeti) ima zastopništvo sketovno znanih gum Good tfear: 1. Avtohfša Murska Sobota, 2. Avtoline Bakovci, 3. Gutnishop Lendava? Tokrat Je samo en odgovor pravilen. Uganite! AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA d.o o. ■ UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. Kojek, Bakovci, Poljska ulica 38, 69000 Murska Sobota, Po pošti mu bomo poslali potrdilo, na podlagi katerega bo dobil v trgovini blago v vrednosti 40.000 tolarjev. Čestitamo! Tu pa je že naslednje vprašanje, na katerega čakamo odgovor do torka, 23. marca 1993. Kupone, prilepljene na dopisnico, pošljite na naslov: Uprava Vestnika, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota. Seveda pa lahko še pošljete tudi kupone iz prejšnjih številk, ki jih bomo dali v boben za glavno žrebanje. Tja odlagamo tudi vse kupone na dopisnicah, ki niso izžrebani v tedenskem žrebanju. Veliko sreče! Žavni poslanec. Upam, da ste ga Že videli na televiziji. Če pa še ne, ampak proti svoji volji videvate le Marijo (pa ne turniško izpod Loga, ampak »narodnostno«), potem pa je skrajni čas, da napišete na te ve pritožbo. V ponedeljek sem Šel v Soboto in mimogrede sem se oglasil na Vestniku. Tam mi je urednik izročil pismo Vaneka iz Nemčije, Če sem ga prav razumel, je navdušen nad mojo pisarijo, vendar je dodal: »Kaj nas v tujini brigajo kurbe. Tukaj, v tujini, imamo tega (v političnem in mesnem pomenu) preveč, vi doma pa prav gotovo teh stvari tudi ne pogrešate... * In dalje: »Doma imate toliko komunistov, da jih ne morete izpovedati; in narobe; imate toliko desničarjev, ki so bili v ku-mrovski šoli, da vam sedaj novonastali kapitalizem celo škoduje.« Vanek namiguje, da sem morda celo sam obiskoval politično šolo v Kumrovcu; rad bi pa tudi, da bi se razkril, kajti sluti, da moje pravo ime ni Nad. Vse mu bom povedal, ko bova spet ležala pod pipami sodov v zidanici v lendavskih goricah . V »Murski« pa sem uredil še eno zadevo. Po radiu jodlajo o dobri kuharici, pa sem jo šel speči, čeprav je to »Madžarico« smrtni skama (rajši kot starO-snahol) sem torej kupd knjigo, pri tem pa sem (po)mistil, da bosta Že hali in pekli »po novet^'^ dar še naprej »Šibota" Jutri, na Jožefovo, ko f-s proščenja iz Stngove. 1 biti na mizi _______»..j; -7/irtifir-*" v knjigi recept tudi zattiet-^ vsak (eden rpečent« t® , viner, oni pa, ker se jizz^^ ' ah mnrntn nrinraviti jih morata pripraviti Tudi na post se ne ba^. izgovoriti, saj so v J.] dila tudi za postne || Kako pa ka; itthajtf'^ vih počitka? Če mr rtf P® । »boži žlak« (starejši to, mladim pa ni trebU । saj so tačas zaposlen) domi), potem bom a jaz moral v dom onernci^ ne v rakičanskega, SV, poln, kajti vse več mla^ . Ije tja svoje starše, * č lahko (otroci) lago<^^ Dotlej, ko bom š:abel kmečko pokojnino, ®. 7. dali tak dom v Cendavj-naj bi ugodili tudi do svoje pozne stoto^L j učili slovenskega imajo v Rakičanu, rijo madžarsko, V*^IV ske težave. Da pa v Lendavi ne bi namignil moji snahi, kaj naučila in morda (4* budila. Ciiik! Turnišče: cene pujskov n* Ati Prejšnji Četrtek so rejci pripeljali na sejem starih do 10 tednov; tehtali so od 15 do 20 ' Kupci so morali zanje odšteti od 9,0(K) do 11-000 prodali pa so jih 8. Sejem pujskov je vsak Četrtek dt) 120 let tradicije s — /o Pomurska bankn E ; -J Vaša doma^ Menjalniški tečaj Pomurske banke 16. marca 1993, tečaji veljkl*’ 1993 od 00.00, Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 16, marca 1993 od OO.***' I Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica 1« ZDA Eaoia 100 100 100 lOG 100 1 Banke Slovenije 894,9233 1.852,5642 6.296,9551 6,5331 6,871,8671 105,0080 Nakup 900,00 1.838,00 6.440,00 6,3«_ 6-820.09 _ "104,20 ■ i' ^ il^ j NENAMENSKA ■ GOTOVINSKA POSOJM V LB - Pomurski banki, d.d., odobravamo gotovinska posojila, in sicer nakažemo znesek občanov tekoči račun ali hranilno knjižico 'ii koriščenje ni potrebno prinašati račutio’^ Dajemo naslednja posojila: - gotovinsko posojilo do 6 mesecev po nespT^' obrestni meri - gotovinsko posojilo do 12 mesecev po spn obrestni meri rH' i4- - gotovinsko posojilo do 24 mesecev po spr^'’^ obrestni meri Posojilo lahko najamejo tudi občani, ki z banko P ne sodelujejo. .. gaJ Posojilo dajejo naše enote v M. Soboti, GornO^ Lendavi, Ljutomeru, Radencih, Beltincih. ■ Crenšovcih in Dobrovniku, Nasvet ali inform«*!!'^ v vsaki naši enoti. il I r r ji| ii marec 1993 KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZA HOMVRJE ZlVlNORUSKOVmRbARSKl ZAVOD MlTlSItA SOBOTA F-, I' I < 11 I I 'l I I '■■ i . I ' I I I I ' I STROKOVNI NASVETI ZA ■p J. I II r L j F* 4 k-fe . —^S-I Z*7s J? , v a POLJEDELCE ŽIVINOREJCE , t I , ■ z ®2Si Fr '^l- ^rv n !l li i-p I^Š' il 'i 1 j; t%iu t_ “J ni ri. 0fe 8^ 1^' 1 J t ‘ 'fT' 7^.' > tf fl-^ K P t ■' H* ■.'". .'^r^xL. ■ SADJARJE VINOGRADNIKE I I 11 rS- X'! A 1' ■"T A ti J [ 1' I 1 )1 'i i/;n y', I Spomladanska priprava tal za setev Na njivskih površinah, ki niso zasejane s prežimnimi dosevki, smo priporočali zimsko brazdo. Zorana zemlja je sposobna zadržati več zimske vlage, ki lahko koristi rastlinam Še v poletnih mesecih. Zimski mraz brazdo tudi dovolj dobro zdrobi, spodnji del živice in omice se sklene in nasiti z vodo. Če si hočemo prihranili spomladansko obdelavo tal, moramo opraviti jesensko oranje zelo skrbno. Na težkih tleh, kjer zmrzal ne seže globoko v tla, je brazdo bolje zravnati že jeseni ali pa dovolj zgodaj spomladi (februaija ali v začetku marca) s klinasto ali žliČasto brano. S to brano zravnamo tudi vrhnji del omice, ki potem ponovno zamrzne In se zdrobi. Na težkih glinasto-ilovnatih tleh imamo nemalokrat probleme z vznikom koruze. Najpogostejši vzrok so hladna in zbita tla. Težka tia se spomladi počasi ogrevajo in ne omogočajo dovolj dobrega vznika in rasti koruze v prvih najbolj kritičnih tednih rasti. V takem primeru priporočamo jeseni plitvo oranje, da preprečimo rast plevelov, in globoko oranje pred setvijo, tako se tla hitreje ogrejejo. Spomladi orjemo tudi njive, ki so zasejane s prezimnimi dosevki. Na lahkih tleh naj bo oranje plitvo (15cm), drugače je lahko pomanjkanje vlage, na težjih zemljiščih naj bo oranje globoko do ornice. Pred setvijo moramo tla skleniti s podbrazdjem, to pa naredimo s krožno ali vrtavkasto brano, ki ji sledi predsetvenik. Spomladi orjemo le na zelo težkih tleh, ki se počasi ogrevajo, in na površinah s preziranimi dosevki, na vseh drugih površinah pa je učinkovitejša zimska brazda, Globoko obdelavo moramo spomladi opuščati. Pri spomladanskem oranju spravljamo na površje plevelno seme, izgubljamo vlago iz ornice in prekinjamo kapilarni sistem, Namen spomladanskega obdelovanja: - ravnanje površine ' - priprava tal za setev - rahljanje tal - osušitev gornjega sloja ornice - zatiranje plevela Površinska priprava lal za setev Predsetvena obdelava mora biti opravljena hitro, s Čim manjšimi stroški in čim manjmanj delovnimi hodi, da ni nepotrebnega izsuševanja in tlačenja tal. S predsetveno obdelavo zorano zemljišče poravnamo, zdrobimo grude in zrahljamo do določene globine, za to so primerna naslednja orodja; Vlače Delo vlače ima spomladi trojni pomen: - izravna jesensko brazdo, ' - uniči plevel, ki je vzklil jeseni in prek zime ni pozebel, - razbije skorjo in napravi plitvo (3cm) mrvino (pozemljino), ki preprečuje izgubo vode iz nižjih plasti. Zaradi prevodnosti toplote proti površini spodbudi seme plevelov, da zgodaj vzkali in ga pozneje z brano pred setvijo še lahko uničimo. Za vlačo se zemlja rada zamaže po nalivih. Zato je primerno uporabiti še brano ali namesto vlače samo brano. Lahke brane imajo isti namen kot vlače, to je, da se zemlja zgoraj hitro osuši in da je možna zgodnja setev. Itrane Klinasta brana zadovoljivo rahlja in meša zemljo ter drobi grude, slabše pa poravnava zemljišče. Klinasta brana z ošiljenimi zobmi je primerna za predsetveno pripravo lahkih tal. Klinasta brana z žličastimi zobmi je uspešna tudi na srednje težkih tleh in pri rahljanju tet drobljenju zbitih ter zaskorjenih tal. Krožna brana reže, meša, drobi in zgoščuje tla. Krožna brana lahke izvedbe se obnese kot prvo orodje pri p red set veni obdelavi težkih in nestrukturnih ali izsušenih tal. Valjasta brana drobi grude in zgoščuje tla v globini setve. Valjasta brana s celorobimi poševnimi letvami je namenjena za obdelavo vseh vrst tal. Valjasta brana z nazobčanimi letvami je primerna za obdelava težjih tal (letve naj bodo plitvo ozobljene) in za obdelavo lažjih tal (letve naj bodo globoko ozobljene in široke). Valjasta brana z žličastimi poševnimi letvami je namenjena za predsetveno obdelavo srednje težkih tal (dela do globine 3-5cm). Kultivator - grebač Za predsetveno obdelavo zoranih tal uporabljamo grebač s prožnimi noga-čami, ki dobro rahlja zemljo in drobi grude, ni pa primeren za delo v vlažni zemlji, ker tla gnete in spravlja na površje grude, ki lahko tu otrde. Zato kombiniramo grebač z valjasto brano. Površinska obdelava ne sme biti pregloboka in ne preveč fina. Seme mora imeti trdo posteljo in mehko pokrivalo. Zato pa je potrebno, da združimo grebač, zobato in valjasto brano ter opravimo predsetveno obdelavo v enem obhodu. DtLO VLACt 01 K LELO trm nazobčane « t ^el^robe predle tv«rii.k l iLCdate Predsetvena priprava lal za jara žita Pri jarem žitu se izogibajmo spomladanskega oranja, tla morajo biti sklenjena. Brazdo obdelamo S p red set ve ni kom; rahljamo do globine 4 do 5cm, zgoščujemo pa v globini 2 do 3cm. Predsetvena priprava tal za koruzo Brazde grobo obdelamo S krožno brano že jeseni, če tla niso preveč mokra. S predsetvenikom rahljamo tia 5 do 8cm in zgoščujemo 3 do 5cm globoko. Koruzi ustreza mrvičasta struktura s premerom talnih agregatov 0,5 do 2,5 cm. Predsetvena priprava tal za krompir Spomladi brazde obdelamo s predsetvenikom (kombinacija vzmetne in valjaste brane z nazobčanimi letvami). Brana naj grebe 10 do 12cm globoko, valjčki pa zgoščujejo v globini 3 do 5cm. Na srednje težkih tleh lahko uporabimo namesto predsetvenika vrtavkasto brano, ki naj dela 12 do 14cm globoko. Priprava tal za sladkorno peso Globoka zimska brazda naj bo grobo poravnana z grebačem ali krožno brano. Predsetveno obdelavo opravimo neposredno pred setvijo s predsetvenikom v kombinaciji klinaste brane z žličastimi zobmi in valjaste brane s celorobimi letvami, ki sta povezani s skupnim nosilnim okvirjem. Žita FLISAR-NOVAK dipl. inž. agr. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA Dognojevanje pšenice na osnovi nitratnega testa Pridelek pšenice je predvsem odvisen od količine dušika, ki ga ima na voljo od začetka rasti spomladi vse do klasenja. Dušik potrebuje pšenica ob razraščanju za tvorbo klasov, v etapi kolenčenja za tvorbo zm na klasu in ob klasenju za debelino zrna. Za nemoteno tast in razvoj so potrebna še druga hranila: losfor, kalija, kalcij, s katerimi gnojimo posevku jeseni ali predpose* vek na zalogo, ker se ne izpirajo iz tal. Vendar je za doseganje kakovostnega in visokega pridelka odločilno prav gnojenje z dušikom. Ker se dušik v pri-meijavi z drugimi hranili lahko izpira iz območja korenin v globje plasti tal in od lam v talno vodo, moramo biti pri gnojenju z njim previdni. Ozimno pšenico dognojujemo z dušikom takrat, ko ga leta najbolj nujno potrebuje za rast, lo je ob razraščanju, kolenčenju in klasenju. Na splošno potrebuje oziroma odnese s pridelkom pšenica od začetka vegetacije spomladi do nalivanja zrna 120 kg čistega (mineralnega) dušika. S kakšno količino dušika bomo gnojili, je odvisno od stanja posevka. pričakovanega pridelka in predvsem vsebnosti mineralnega dušika v tleh. Ker pa se vsebnost dušika v tleh hitro spreminja (porabijo ga rastlinske korenine, mikroorganizmi), sproti se tudi mineralizira iz organskih snovi v tleh, izhla-peva iz tal itd,, sta bila do nedavnega merjenja v tleh in napoved gnojenja dokaj negotova, V zadnjih letih pa so razvili t.i. Nmin analizo tal, s pomočjo katere v tleh pred začetkom vegetacije izmerimo količino rastlinarn dostopnega mineralnega dušika in dogojimo samo toliko, kolikor je razlika do normativa. Nmin analizo tal za napoved dognojevanja ozimne pšenice smo preskusili in vpeljali v širšo prakso prvi v Sloveniji na našem zavodu (ŽVZ za Pomurje). Prvi rezultati, ki smo jih dobili s preizkušanjem metode pred tremi leti, so potrdili naša pričakovanja. Metoda je dovolj zanesljiva in uporabna v praksi, Analiza tal neposredno na r^jivi v prakso smo vpeljali t.i, hitri nitratni talni test, s pomočjo katerega ugotovimo vsebnost nitratnega dušika v tleh pred začetkom vegetacije oziroma zgodaj spomladi tih pred prvim dognojevanjem pšenice. Za analizo moramo vzeti vzorec zemlje iz treh globin: 0-30cm, 3()-6{)cm in 6Cl-90cm. Vzorčimo s posebno sondo oziroma pedološkim svedrom, nekateri pa imajo sonde iz trde kovine, ki jih zabijajo v tla. Na površini Iha vzamemo 15 l 3 1 ta oi O z 0- 2S0^r^- " 200 1X4 1 23456799 101112131415161718 II II 50-^ II 11 ose » lokacije 60 30 Graf 1: VSEBNOST NO3 - N V TLEH PRED VEGETACIJO - Murska Sobota 1992 (kgN/ha do globine 90 cm) vzorcev iz vsake globine posebej. Zemljo dobro premešamo in iz vsake globine vzamemo povprečen vzorec, ki ga analiziramo takoj na njivi. Dobljene vrednosti nitratnega dušika v tleh odštejemo od priporočene gnojilne norme (120kgN/ha) in dobimo količino dušika, ki ga je Se potrebno dodati. Na podlagi nekaj sto meritev v tleh, ki smo Jih v zadnjih treh letih opravili, smo ugotoviJi. da je v zsmlji od 5 do 200 kg dušika/ha. Razlike so velike in dovolj očitne (graf I), kar pomeni, da je splošno priporočilo za dognojevanje težko dati. Talni nitratni test da hitre iti dovolj natančne podatke, koliko dušika je Še potrebno dodati. Pri nizkih vrednostih izmerjenega dušika ne dodamo vse količine naenkrat, ampak v dveh odmerkih. Kmetijski svetovalci v Pomurju so opremljeni s terenskimi kovčki za analizo nitratnega dušika, ki Jo opravijo na željo pridelovalca pšenice zaenkrat zastonj. Talni test Je uporaben za prvo dognojevanje pšenice. Za drugo dognojevanje pa je prikladnejši rastlinski nitratni test. Test rastlin Kadar pšenica že oblikuje prva kolenca, Je možno vsebnost nitratnega dušika določiti tudi v rastlinskem soku. Po vsebnosti nitratov v soku lahko sklepamo, ali ima rastlina dovolj dušika ali pa Je potrebno še dognojevanje. Analiza rastlinskega soka je zelo hitra, vzorčenje im meritev opravimo na njivi. Potrebno opremo za merjenje nitratov v rastlinskem soku imajo kmetijski svetovalci in na željo kmetijskih pridelovalcev opravijo analizo brezplačno. Talni nitratni test (za prvo dognojevanje) in rastlinski nitratni test (za drugo in tretje dognojevanje) smo v kmetijski svetovalni službi razvili z namenom, da vpeljemo dognojevanje z dušikom na podlagi dejanskih potreb glede na posamezna tla m na podlagi potreb rastline takrat, ko potrebuje največ dušika. To je naš prispevek k ekonomični pridelavi kakovostne hrane. Za konec mogoče samo še to: V pitni vodi Je vedno več dušika. Priporočamo, da se na območjih, kjer so vodna zajetja, gnoji z dušikom glede na dejanske potrebe poljščine in ob pravem času, navedene metode merjenja dušika pa so nam pri tem lahko v veliko pomoč. Natančnejše laboratorijske analize tal (Nmin analizo) pa naredijo tudi v laboratoriju ŽVZ-Ja za Pomurje, Žita FLISAR-NOVAK, dipl. inž. kmet. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA Spomladansko zatiranje plevelov na posevkih ozimnih zit Zatiranje plevelov v ozimnih žitih je nujen ukrep, če hočemo doseči primerne pridelke- Pleveli odvzamejo žitu hrano, vodo in svetlobo, prenašajo pa tudi različne bolezni in škodljivce. Na osnovi razpoložljivih pripravkov v naših prodajalnah v tem prispevku svetujemo nekaj možnih primerov zatiranja plevelov v spomladanskem času. čeni odmerki so n,3-0,51/ha. Proti drugim Širokoiistnim plevelom in smolencu svetujemo uporabo; sen. Basagram DP deluje podobno kot prejšnji, prav tako lentagran - Dieuran furtc, 1,51/hB, se uporablja zgodaj spomladi, saj je njegovo delovanje zagotovljeno tudi pri nižjih temperaturah, vendar ne. Če zmrzuje. V poznejših fazah razvoja (konec razraščanja) in pri manj kislih tleh - pH nad 6,5 - ne svetujemo uporabe omenjenega sredstva. Dobro zatira vrsto Sirokolistnih plevelov. tudi sniolenec in travne plevele, med katerimi Je pri nas najbolj razširjen srakoperee, delno njivni lisičji rep. - Dieuran SOO se uporablja v čistem odmerku 3-JVlia. Podobne lasinosti ima tigtex v čistem odmerku 3-51/ha. Uporaba omenjenih herbicidov proti travnim (srakope-rec) in nekaterim širokoiistnim plevelom je v času, ko so temperature nad 0°C. Prepozna uporaba, to je po razraščanju, je manj učinkovita ali celo Škodljiva za gojeno poljščino (pšenico, ječmen). Dieuran in tigrex ne uničita smolenca. - Quartz svetujemo predvsem jeseni. ko so njegovi učinki najboljši. Dovoljeno ga Je uporabljati spomladi, vendar slabše deluje na smo-lenec, delno na srakoperee, priporo- - Deherban speciai - Ani te n MPD - Basagram DP - Granstar75DF - Lentagran pius - S tare ne 250 4 l/ha ali 41/ha ali 2.5-31/ha ali 15-20 g/ha ali 3—tl/haali 0.6-1.2Vlia plus, Granstar se pri me rjavi Za njihovo uspeSno delovanje so potrebne nekoliko višje delovne temperature, 8-10°C, in ponoči nikakor nižje od 0“C Herbicidu gran-star dodamo zaradi boljše učinkovi- tosti vlažilo (citowetr, ponovit -N 0,5-1%). Lastnosti posameznih hebicidov za zatiranje Sirokolistnih plevelov se v podrobnostih razlikujejo: Deherban speciai zatira večino Sirokolistnih plevelov, tudi smolenec. Aniten M PD zatira prav tako širokolistne plevele med razraščanjem žit, dobro zatre smolenec, slak in slakasto dre- S prejšnjimi uporablja v izredno majhnih odmerkih (15-2Clg/ha), slabše deluje na smolenec, uporablja pa se od razraščanja do drugega kolenca, kar Je zelo dolgo. Dobro zatira tudi osat, ki naj bo visok 10-15cm. Starane 250 zatira široko-listne plevele od začetka razraščanja žit do drugega kolenca, Dobro zatira smolenec, regrat, mrtvo koprivo, dresni. Možno ga je tudi kombinirati z granstarom za osat. Ob kombinacijah herbicidov proti travnatim in širokoiistnim plevelom znižujemo odmerke pri enem in drugem do 30%. Tako bi uporabili npr. dieuran 500 2.51/ha-aniten MPD 31/ ha. Kmetijsko svetovalna služba: DRAGO LEGEN, dipl. inž. kmet. v Koruzni hibridi za setev v letu 1993 Izhor koruznih hibridov svetujejo pridelovalcem koruze v Slovenije strokovne inštitucije, to je Kmetijski inštitut Slovenije in kmetijski zavodi na osnovi večletnih rezultatov sortno-ekoloških mikroposkusov na treh lokacijah v Sloveniji, Na osnovi dobljenih rezultatov se poleg drugih lastnosti, prikazanih v tabeli, pokaže rodnost posameznih hibridov, ki je kot ocena za priporočila pridelovalcem. Na osnovi tega naj bi bilo priprav^eno tudi priporočilo hibridov za setev v letu 1993. Glede na lanskoletno sušo pa podatkov o teh poskusih ni možno upoštevati v celoti, zato smo pri izbiri hibridov upoštevali tudi podatke uradnih preskušanj prejšnjih let. Izbor se ni bistveno spremenil. Pri nekaterih hibridih so sc ob lanskoletni suši pojavile posebnosti, ki bodo posebej omenjene. Mirna BC 312 BC 318 Carla Eva Panonija BC 492 Legenda: 330 350 350 400 400 450 490 Z Z Z z T. T T + -I- + -I- + -1- + ■H + -I- -I- + + + -t- + + + -b + + -I- + + + + -I- -I- + -I-0 + + -t- + -I-+ -I-0 + ■b + 7,5-8,5 7,0-8,0 7,0-8,0 7,0-8,0 7.O-8.0 6,0-7,0 7,0-8,0 PT = poltrdinka ++ = zelo odporen 0 = občutljiv ■ ■ ' - — zelo občutljiv Z = zobanka + = odporen Nekatere lastnosti koniznill hibridov v zrelostnih razredih 100-400 hibrid BC 191 zrel, razr. oblika lom. zrnja rast. pole- koruz. fuza- kor. ali prtpoč. ganje bulava rioze pros. gostota BC 272Eta 270 Helga Dea BC 27^, 290 290 290 PT PT Z PT Z 0 -I-+ + rast. + -b -P ■h snet 0“ + 0 4 + + storža veSča rast./m^ 0 0 0 + + + o + + 8,5-9,5 8,5-9,5 9,0-9,5 8,5-10,0 8,0-9,0 KRATEK OPIS HIBRIDOV PO ZRELOSTNIH SKUPINAH Zelo rani hibridj - FAO 100 Za nonrialne seive. tega razreda v naših razmerah ne priporočamo, izjemoma le ob poznih setvah, konec maja ali v začetku junija. BC 191 (polirdinka) - hibrid za pridelovanje zrnja v omenjenih razmerah. Rani hibridi - FAO 200 Zrelostne skupine FAO 200 ne priporočamo za silažo celotne rastline, ker po pridelku suhe snovi oziroma škroba na ha ni konkurenčna drugim - poznejšim hibridom. Ta ■ skupina bi morala zavzeti naj večji delež ram, kjer pridelujemo koruzo za prodajo (sušenje) in zrnje. Rejcem piašičev priporočamo glede na nekoliko ugodnejši sestav zrna, hibride poitr-dink. , b rmn a «/ BC 271 ETA, tpotlTdinka) 'pri nas razSiTjeo Hibrid koruze. Ime kakovostno zrnje in dobre agronomske lastnosti- V ugodnih razmerah za rast in razvoj in ob priporočeni gostoti posevka daje visoke in kakovostne pridelke- HELGA (zobanka) je po dolini rastne dobe hibrid. podoben dei, Pri spravilu za zrnje >ri spravilu cele koruzne rastline pa poznejši od hibrida dea, je ranejSt, pri spravilu cele koruzne rastline pa poznejSi od hibrida dea, DE A (poltrdinka) že dobro znan hibrid za pridelovanje zrnja in silaže, ki daje največje pridelke pri gostotah 8,5 do 10,0 rastlin/in*. BC 278 (zobanka) je hibrid Čvrstega stebla in dobro odporen proti boleznini in škodljivcem koruze. Srednje rani hibridi - FAO 300 To je zrelostna skupina hibridov koruze, ki jih priporočamo v naših razmerah za pridelavo koruznega zrna ali siliranje vse rastline. MIRNA (zobanka) je pridelovalcem dobro znan hibrid koruze. Pri manjših gostotah posevka kaže nagnjenje k dvostotžnosti, zato ugodno reagira na povečano gostoto rastlin. Mirna je tudi precej neobčutljiva za neugodne rastne razmere (hladno, preveč vlage,..) med mladostnim razvojem. V vseh uradnih preskuSnjah v Sloveniji se je kljub lanskoletni suii uvrstila v prvo rodnostno skupino. Glede na to ugotovitev lahko sklepamo, da je to hibrid, ki dobro prenaša tudi sušna obdobja med rastjo. BC 312 lu BC 318 (zobanki) po višini pridelka in lastnostih zelo podobna hibrida, za manj intenzivno pridelovanje. Hibrid BC 312 je primernejši za pridelovanje silaže iz vse koruzne rastline, pri pridelovanju zrnja pa sta si hibrida enakovredna. Srednje pozni hibridi FAO 400 To jt okuT-mo . ki iiU pnu,OToea.iiiO » voo lasvivEic in pridcia-jo koniTTiega. tma, ki ga sitiTamo svetega. CARLA (zobanka) je novejši hibrid, ki ga čedalje več intenzivno pridelujejo, le-pozno cvetoč ob poznejšem doseganju fiziološke zrelosti, potem pa sc naglo suši. EVA (zobanka) je prav gotovo najbolj razširjen in rodoviten hibrid koruze v Sloveniji. Odlikujejo ga odlika odpornost proti lomljenju in poleganju rastlin in druge agronomske lastnosti, navedene v tabeli. PANONIJA (zobanka) je hibrid, ki se je med poznimi pokazal kot zelo roden. BC-492 (zobanka) za siliranje vse rastline ali storža. Malo slabše odporen proti poleganju, drugače pa hibrid z dobrimi lastnostmi. Iz navedenega sortimenta je razvidno, da ga sestavljajo samo PIONEERJEVI in BC- hibridi. Soitiment se bo v prihodnjih letih prav gotovo dopolnjeval, saj je v uradno preskušanje vih hibridov (predvsem francoskih). ------Ido ................................ ■ ' vključeno precej novih....... .................. , Ob pojavu hrvaških BC-hibridov na našem tržišču v letošnjem letu, so se pojatuli nekateri pomisleki o kakovosti tega semena. Omeniti velja, da je bilo vse seme, ki je prišlo v našo državo, pregledano in na novo deklarirano (velja tudi za letnik 91). Prav gotovo pa previdnost ne bo odveč in kaže pred nakupom vendarle preveriti podatke na deklaracijah. v Kmetijska svetovalna služba DRAGO LEGEN, dipl. inž. kmet. Varstvo koruze pred škodljivci in pleveli Varstvo pred škodljivci v skrbi za varovanje okolja se bomo pri uporabi kemičnih sredstev omejili le na gospodarsko pomembne koruzne škodljivce in tiste, pri katerih bo zatiranje tudi gospodarsko opravičljivo. Vsekakor je priporočljivo pred setvijo opraviti pregled talnih škodljivcev in se na podlagi dejanskega stanja odločiti, ali bomo uporabiti insekticide ali ne. Ce pregled pokaže, da so v tleh škodljivci (strune, sovke), katerih število presega t.i. prag škodljivosti (za strpneje ta 1-2 slruni/m^l, se odločimo za uporabo primernega insekticida na zrnih ali ob njih. Priporočamo uporabo naslednjih insekticidov; - valaton G-5, 20-25kg/ha v pasove ob semenu - dotan G-5, 6-12kg/ha v pasove ob semenu. Pripravki, ki jih uporabljamo po setvi pred vznikom Trgovsko ime Odmerek Delovanje dual 500 EC 1,5-3 i/ha proti enoletnim plevelom (muhvič, sra-konja, kostreba) Opomba kadar pričakujemo bravo lasso-EC 4-5 Wia podobno kot zgoraj Pojav strun, ki je večji od normalnega, lahko pričakujemo na nekaterih znanih območjih ali če smo travnato rušo in ledino preorali in to površino namenjamo koruzi. V tem primeru je raba navedenih insekticidov nadvse pripor^ljiva, sicer bomo imeli na njivi pleše, za katere bomo sami krivi. Ob kalitvi in vzniku koruze nastane škoda, hi jo povzročajo fazani in druge ptice tako, da pulijo mlade rastlinice in jedo zrnje. Da to preprečimo, zavarujemo semena pred setvijo s sredstvom M ESU RO L FS-SOO, ki ptice odbija, da jih ne uživajo. Okus in vonj mladih rastlinic pticam ne prija, zato se takih posevkov izogibajo. Lahko ga uporabljamo kot odvračalo ali tudi kot insekticid proti strunam (pri zmernem številu strun) tako, da ga dodamo semenu koruze v količini l-2dcl/10kgkoruze. Pomembno pri obdelavi semena je, da dobi vsako zrno določeno količino sredstva. Za mešanje lahko uporabimo betonske mešalce. Mešamo tako dolgo, da se seme popolnoma posuši, V neugodnih vremenskih razmerah, zlasti Če je vreme hladno, se pri koruzi lahko pojavi tudi kalčkova muha. Le-ta poškoduje klične liste. Zato vznikle rastline venejo in se posušijo. Posevki so razredčeni, saj lahko propade večina posejanega semena. Občasno povzročajo precej škode tudi ličinke Švedske mušice. Koruza je izpostavljena napadu od vznika pa do petega lista. Če je ličinka poškodovala rastni vrh, požene rastlina stranske poganjke. Ti so običajno jalovi. Med varstvenimi ukrepi so na prvem mestu: - agrotehnični; setev kakovostnega semena v toplo zemljo, da koruza hitro vznikne in preraste občutljivo obdobje, - kemični: škropljenje z insekticidi, škropimo, ko ima koruza 2 do 3 liste, uporabimo lahko lebaycid EC (1-21/ha), folimat 50 (1-21/ha), fastac 10% (0,1-0,121/ha) itd. Varstvo pred pleveli Uspešno zatiranje plevelov je odvisno od pravilnega vrstenja poljščin, obdelave tal, do pravilne uporabe herbicidov, It) pa morajo Čim manj neugodno vplivati na okolje. Koruza raste na začetku počasi, zato lahko tekmuje $ pleveli šele tri tedne p« vzniku, dva do tri mesece po setvi pa zasenči medvrstni prostor in onemogoči plevelom normalen vznik in rast. Zato priporočamo uporabo herbicidov, katerih učinek traja tri mesece. Še pravilneje pa bi bilo uporabiti herbicide po vzniku. Takrat lahko izberemo herbicide, primerne za zatiranje plevelov, ki so se pojavili. Zaradi boljše preglednosti glede na čas in namen uporabe prikazujemo v posameznih tabelah predvsem tiste trgovske pripravke, ki so ali pa bodo na recer 25-E ciatral KSZ lasso combi primextra 550/tekoCi primagram 500 WF 1-1,51/ha 6-81/ha 5-71/ha 4-7 i/ha zatira semenske travne plevele proti številnim enoletnim ozko- in Siro-kolistnim plevelom, tudi proti beli metliki travni in širokolistni semenski pleveli travni in širokolistni semenski pleveli močno populacijo ozko-listnih plevelov, je herbicid koristno plitvo zadelati v zemljo pred setvijo, posebno Se ob suši uporaba možna do prvega lista koruze, takrat naj imajo trave največ 2 lista (isto velja za dual) po setvi in pred vznikom predvsem pred vznikom in kjer bodo koruzi sledile občutljive poljščine (oves, slad, pesa, oljna ogrščica, lucerna) do prvih listov travnih plevelov (trav) pred vznikom Pripravki za škropljenje po vzniku koruze Trgovsko ime Odmerek Delovanje harmony tel) 75 Wg tarot 25 DF (DPX E9636) voljo v trgovinah v Pomurju. Pripravki za uporabo pred setvijo Trgovsko ime Odmerek Delovanje eradicane 6-E 6-8kg/ha deluje proti enolet- nim travnim in nekaterim Sirokolist-nim plevelom Opomba slabše deluje na Sčir, lobodo, belo metli ko; možna uporaba proti, pirnici; rizome obvezno razsekamo s frezo basagran 10-15g/ha za korekcijsko zatiranje plevelov, odpornih proti atra-zinu, in nekaterih drugih širokolistnih plevelov (Sčir, topo-iistna. kislica, bela metlika - nekoliko slabše) 40gali20 divji sirek, plazeča 4-20 v Split se pirnica, delno Opomba obvezna uporaba sredstva za zboljšanje moč-Ijivosti; za širitev delovanja ga lahko kombiniramo Z drugimi herbicidi (1 kg radazina/ha ali 0,81 deherbana A) uporabi 50-60 g ali 30-t30g v Split aplikaciji slak, gabez (delno) zatira semenske in koreninske travne plevele (divje proso, muhvič, srako-njo, pirnico in divji sirek) uporabimo, ko so pleveli visoki 10 do 15 cm, koruza pa ima najmanj 4 do 8 listov; obvezno dodamo sredstvo za zboljšanje močljivosti po vzniku koruze in plevelov, ko ima koruza 4do 8 pravih listov, pleveli pa dovolj listne mase za absorpcijo herbicida prek listov, obvezna uporaba sredstva za zboljšanje močljivosti Za širitev spektra delovanja na plevele priporočamo kombinacije s herbicidi, ki jih uporabljamo po vzniku proti široko-listnim plevelom (harmony, basagran, lentagran, ban vel itn.). 1,5-2 I/ha zatiranje odpornih širokolistnih plevelov (ščir, bela metlika. loboda, dresni) ne deluje proti plazečemu se Sčiru /addoJt ^51/hA lentagran WP 2-3kgZha lentagran EC kot zgoraj, dodatno Se proti nekaterim travnim plevelom, če škropimo, ko imajo trave 2 do 3 lističe proti odpornim Siro-fcolistnim plevelom (npr. ŠČir, bela metlika, delno slak). Škropimo, ko imajo pleveli 2 do 6 pravih listov banvci 480 deherban A djkocid-50 herbicid O.6t/h& zadra ž?Čir, beJo metiiko, lobodo, ze-brat, slafc 0,8-1,01/ha zatira slak, delno osat, nekatere Siro-kolistne plevele in nadzemne dele preslice uporaba najpozneje do 6, lista koruze; pri hibridu dea bodimo previdni koruza naj bo visoka največ 20cm, nikoli ne uporabimo večjega odmerka, kot je v navodilih proti nad^emniin clapalil,5kg 3-41/ha lentagrana WP + 1,5 kg atrazina 50% delom preslice proti širokolistnim in enoletnim travnim plevelom Škropimo, ko imajo trave 2 do 3 liste Podrobnejša priporočila o kombinirani uporabi navedenih pripravkov bomo posredovali v naslednjih prispevkih. Kmetijska svetovalna služba Drago Legen, dipl. inž. kmet. Posledice suse na travinju Na uhnoj^u Pomurja se je začela pojavljati suša že januarja, stij je padlo le 17.9 % padavin v primerjavi z dolgtdetrrim jravpreejem (met, postpja M. Bohota j. Tudi v naslednjih mesečih je padlo maiy padavin, kot je dolgoletno povpre^. Skupna količina padavin od januarja do septembru je bila ^7.2 l/m, kar je le 48% dolgoletnega pov. prečja. V septembru je padlo nekitj več padavin, tako daje travna suša že začela kazmti znake žlvyeir|a, predam na težjih tipih tal, Šele v oktobru in novembru so bile obilnejše padavine, Kmetijska svetovalna služba je sproti oceirjevala ^odo na Iruvmju ter ugotovila: I, Travna ruša je najbolj prizadeta na prodnatih tleh ter prisojnih legah gričevrratega obmo^a. Ugotavljamo, da so v celoti propadli bela detelja (Trifolium tepensj. črna detelja (Trifolium pratensc), mačji rep (Phleum pratense), mnogocvetne Ijnlka (Lolium mulci-Oorum) tet delno tudi travniška bilnica (Festuca pratensis). !. Na težjih tipih tal ugotavljamo, da je travna ruša dok^ dobro prenesla sušo. Delno sta bila prizadeta mačji rep (Phleum pratense) ter trpežna Ijnlka (Lolium pereime), skoraj v celoti je propadla črna detelja (Trifolium pratense), v celoti pa je propadla mnogocvetna ljulka (Lolium multiflorum). Dejstvo je, da so na obeh talnih tipih sušo prenesle nekatere nizke vrste trav, kot so travniška latovka (Poa pratensis). rdeča bilnica (Festuca rnbra) tet paqa trava (Dactylis glomerata). Brez širše družbene pomoči nastale škode zaradi suše ne bo mogoče odpraviti. Menimo namreč, da če travne ruše ne obnovimo s setvijo selekcioniranih trav in detelj, se bodo na praznih mestih razmnožili razni pleveli in zeli, ki bodo imeli v naslednjih letih vpliv na količino ter kakovost pridelane voluminozne krme ter tudi na gospodarnost pridelave. Uspeh setve travno-deteljne mešanice pa je zelo odvisen od kakovosti setve. Specialnih sejalnic v Pomuiju nimamo, zato uporabljamo obstoječo mehanizacijo, s katero pa ni mogoče opraviti kakovostne setve. Potreba po setvi trav pa bo vedno večja. Pri tem izpadu smo pridelali 160kg prebavljivih beljakovin manj, to je 19511 mleka. Pri trikosnem travniku je delež energije glede na beljakovine višji, tako bo pri 20% izpadu 1952 kg čistega Škroba manj, to je enako 39431 mleka, IZPAD PO OBČINAH Za izračun upoštevamo trikosni travnik in proizvodnjo 45001 mleka na kravo. Občina G, Radgona Izpad pridelka 60% lOOha travnih povrtin, to je 585.3001 mleka, 92.904kg sojinih tropin. Ljutomer Izpad pridelka 60% 60ha trav, površin, to je 351.1801 mleka ali 55.742kg sojinih tropin. Izpad pridelka 20% 8 ha trav, površin, ta je 23.6161 mleka ali 3748kg sojinih tropin. Skupaj 374.7961 mleka in 59.490kg sojinih tropin. Lendava Izpad pridelka 60% 44ha trav; povrSin, to je 257.5321 mleka ali 4(1.878kg sojinih tropin. Murska Sabata Izpad pridelka 60 % 234ha trav, površin, to je 1.369.6021 mleka ali 217.397kg sojinih tropin. Izpad pridelka 20% 158ha trav, površin, lo je 466.4161 mleka ali 74.034kg sojinih tropin. Skupaj 1.836.0181 mleka in 291.431 kg sojinih tropin. zato je nuja, da se Pomurje oskrbi s sejalnicami. Vpliv SUŠE na piMelek oziroma hranilne snovi v travi Pridelek hranilnih snovi na Stirikosnem travinju srednje intenzivno gnojenje 100% pridelek t2000kgSS Kmetijska svetovalna služba Jože Puhan, dipl. inž. kmet. Stanko Kapun, dipl. inž. kmet. koriščenje 50% trav, silaže 50% mrva količina kg 17000 6900 PB kg 595 483 1078 Sv kg 3230 2208 5438 pridelek 100% 80% 60% 40% PB kg 1078 826 646 431 mleka I 13146 10073 7878 5256 Sv kg 5438 4350 3226 2175 mleka 1 10985 8787 6517 4393 Varovalni posevki za nove travnike Pridelek hranilnih snovi na trik osnem travinju srednje intenzivno gnojenje 100% pridelek 10 000 kg SS koriščenje 35% trav, silaža 65% mrva količina kg 10000 7500 PBkg 350 450 800 Sv kg 1900 2250 4150 pridelek 100% 80% 60% 40% PB kg 300 640 480 320 mleka I 9756 7804 5853 3902 ŠV kg 4150 3320 2490 1660 mleka 1 8383 6707 5030 3345 Pri intenzivni izrabi travinja so pridelki hranilnih snovi dokaj visoki, saj pridelamo na IV, kosnem travniku 1078kg čistih prebavljivih beljakovin, to pa je enako koc 2836 sojinih tropin. Krava s 45001 mleka v laktaciji porabi dnevno 1,23kg preb, belj., to je za vzdrževanje in dnevno 151 mleka. Tako lahko dobimo z Iha intenzivnega travnika, ki ga kosimo 4 X 131461 mleka glede na PB in 83831 glede na energijo. Zaradi lanskoletne suše so močno prizadeta rastišča travinja, saj imamo ponekod Živega rastišča le 40%. to pomeni, da bomo imeli v tem letu le od 10%-50% pridelka v primerjavi z normalno letino, to pa znaša 39021 glede na beljakovine in 33451 mleka glede na energijo. Tako lahko mirne duše trdimo, da bo proizvodnja na trikosnem travniku, takih imamo največ, v večini nižja, na Iha za 58001 mleka da 1263kg sojinih tropin. Izpad hranilnih snovi je tako velik, da bi se morali odločiti za popolno obnovo travne ruše. če je suša prizadela le 20% travne ruše, se odtočimo za dosetev trav, tako da v tem letu dopolnimo manjkajočo travno rušo. Pri setvi travnu-deteljnih meSank moramo obvezno vključevati tudi varovalne posevke, kt naj bi ščitili posevke pred močnim razvojem plevelov. Pri novozasejanih travitikih moramo paziti na enoletne širokolistne in uzkolistne plevele, ki lahko močno ogrožrtju razvoj posevkov, To so predvsem bela metlika, Ščir, kostreba in muhvič, ki se v ugodnih razmerah močno razraščajo, posevku odvzemajo vodo, hranilne snovi in svetlobo, v najslabšem primeru jih lahko zadušijo ali zredčijo. V preteklosti so množično sejali oves in Jari Ječmen, Ugotavljamo, da Je bila priporočena količina 70% normalne setve previsoka, saj sta preveč ogrožala razvoj travno-deteljne mešanice, po drugi strani pa se je, če smo opravili čistilno košnjo nekoliko prerano, oves ponovno regeneriral in razraščal, Če imamo vključena omenjena varovalna posevka, moramo opraviti čistilno košnjo najkasneje do klasenja. Ker dajejo večji del pridelka prvega odkosa zelene mase varovalni posevek in pleveli, krmna vrednost čistilne košnje ni zadovoljiva, če pa ni pravočasna, oves in ječmen hitro olesenita, narašča odstotek surove vlaknine, prebavljivost organske mase pa se zmanjšuje. Zaradi tega bi priporočali, da bi kot varovalni posevek sejali mnogocvetno ljulko, ki se odlikuje po zelo hitri rasti, (nam dobro varuje posevek pred razvojem bolezni, hkrati pa dobimo s čistilno košnjo bogatejšo zeleno krmo, ki jo lahko siliramo ali zeleno pokrmimo. Visoka vsebnost lahko topnih ogljikovih hidratov v mnogocvetni ljulki omogoča dobto siliranje tudi čistilne košnje. Če seveda zelena masa prej ovene, da ima 35 do 40% suhe snovi. Prednost mnogocvetne ljulke kot varovalnega posevka bi bila Se, da v letu setve travno-deteljne mešanice pridelamo zadovoljiv pridelek suhe snovi. Vemo, da nekatere trave dosežejo maksimum prirasta Sele v drugem oz. tretjem letu rasti. Mnog, ljulke damo v mešanico samo 10%, če je damo več, v letu setve lahko naredi nepopravljivo škodo preostalim travnim deteljam. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje STANKO KAPUN, dipl. inž. agr. o*. DODKIBb H KRMI za preprečevanje drisk pri pujskih, prašičih, teletih, govedu. vsira^irsim kuncih in drugih domačih živalih ^nsSut je povsem naraven izvleček pridobljen iz zdravega kostanjevega lesa. Izdelan je na podlagi stoletnih izkušenj pri uporabi tanina v živinoreji. givMcea smv givMcea smviMmA nima karence - meso in mleko živali je za ljudi primerno brez omejitve. telefon; 0608 / 62 500. 82 646 le!efax; 0608 / 82 616 JL pot do zdrave hrane CD trimo; H r Prijatljeva 12,68210 Trebnje, Slovenija, tel. (068) 44-321 FARMSKI VRČ TA HLAJENJE IN PREVOZ MLEKA H ? u KAKOVOSTI IH OBOm ZBIRKA MLBKA - BOBIL JE OSKAR ZA EMBALAŽO 92 Toplotno izolirane posode iz nerjaveče pločevine izdelujemo v velikosti 100 580 litrov. Dobavljamo tudi vso pripadajočo hladilno opremo po sistemu VVESTFALIA. Cena in plačilni pogoji so konkurenčni. Priiatlieva 12,68210 Trebnje, tel.: (068) 44-321 J /na 7 S katerimi ukrepi bomo odprariii posledice suše na travinju Posledica suše na travinju je najbolj vidna na prodnatih tipih tal ter na prisojnih gričevnih legah. Propadle vrste rastlin bom« morali nadomestiti s setvijo novih vrst trav in detelj. Za TOTALNO OBNOVO travinja se bomo odločili takrat, če je v travni ruši propadlo veČ kot 60 % trav in detelj oz. so se močno razmnožili trdoživi , koreninski pleveli. Pri taki obnovi travinja uporabimo enega od totalnih herbicidov jboom efekt, cidokor, 5 do 61/ha), ko travna ruša ozeleni, zlasti če imamo na travinju probleme s Ščavjem in regratom. Omenjena herbicida uničita vse nadzemne in podzemne organe, njuno učinkovitost pa povečamo, če dodamo mineralno olje, kot sta npr. pinovit K 1%. hysprey 0.5% itd. Sejemo v drugi polovici marca oz. najkasneje do prve dekade aprila, če smo površino travinja jeseni že obdelali. Spomladanska uporaba herbicidov podaljša čas setve travno-deteijne mešanice. Setev bomo opravili ročno, lahko pa z žitno sejalnico. Pred uporabo jo moramo obvezno naravnati, priporočljivo pa je, da ob setvi sejalne cevi primemo obtežimo. Sejemo v vrste. 12era narazen. Na ha površine sejemo približno 35 do 40kg semena. DOSEJEVANJE travinja pride v poštev takrat. Če propade manj kot 20% trav in detelj in ni problema s trdoživimi koreninskimi pleveli. Ustreznih specialnih sejalnic za dosejevanje travno-deteljnih mešanic nimamo, zato bomo uporabljali obstoječo mehanizacijo. S krožno brano oz. frezo obdelamo površino, nato pa sejemo manjkajoče trave in detelje ročno ali z žitno sejalnico, ki jo prej naravnamo. Količina uporabljenega semena je odvisna od praznih mest na travinju in se giblje med 10 in 30kg semena na ha. Po setvi obdelamo površino z obračalnikom. Zakaj? Z njim delno zadelamo seme v tla, zravnamo površino, predvsem pa strosimo iz travne ruše tisto seme, ki je ob setvi padlo nanjo. Pri obeh načinih setve velja, da je zadnje orodje na površini valjar. Zakaj? Če po setvi zemlje ne stisnemo, jo stalni spomladanski vetrovi moino izsušijo. Zaradi izsušitve ta! je lahko problematičen vznik oz. že vznikla semena lahko propadejo. Z valjarjem torej dosežemo boljši stik semena z zemljo, posevek je odpornejši proti suši, saj vzpostavimo v zemlji kapilarni sistem, hkrati pa tudi zravnamo površino, to pa je zelo pomembno pri prvem odkosu. Katera gnojila in v kakšni količini jih bomo uporabili na travinju? Pravilna izbira in količina uporabljenega gnojila imata velik vpliv na uspeh obnove travinja, zlasti to velja pri setvi manjkajočih trav in detelj, da ne nastane velike konkurence med obstoječo travno rušo in sejančki. Pred minimalno obdelavo tal moramo potrositi setveno količino konce tri ranega mineralnega gnojila, bogatega s fosforjem in kalijem. Okvirne norme se gibljejo med 100 in 120kg fosforja ter 160 in 240kg kalija na ha. Količino uporabljenega dušika ob setvi in dognojevanju moramo zmanjšati od 55 kg na 40 kg na ha. da ne spodbujamo obstoječe travne ruše k močnejši rasti. V celoti ni mogoče odpraviti negativnega vpliva obstoječe travne ruše na razvoj sejančkov, saj obstoječi koreninski sistem lahko z izločki tudi zavira njihov razvoj. Konkurenčnost obstoječe travne ruše omilimo tudi s pravočasnimi košnjami. Travinja, ki smo jih dosejali, moramo obvezno kositi raneje, kot smo vajeni. Prvega odkosa ni priporočljivo sušiti, ampak ga moramo silirati. Pri totalni obnovi tal prav tako potrosimo setveno količino mineralnih gnojil v omenjenih koncentracijah. Z dušikom dognojujemo po vsakem odkosu v mejah normale, in sicer 55 kg oziroma 150 do 200 kg KAN-a na ha. Pri totalni obnovi travinja vas moram opozoriti Se na pravočasno čistilno košnjo, V letu setve ne smemo gnojiti z gnojevko ali gnojnico. ugotovili, da je sorazmerno zelo odporna proti suši. Bila je prva trava, ki je po prvem dežju v septembru regenerirala. Če je vključena v travno-deteijno meSanico. se pri prvem in drugem odkosu moramo glede na fenološko etapo obvezno ozirati nanjo. Pri prvih dveh odkosih je namreč zelo hitre rasti, podnebne razmere pa jo silijo v generativno ta po. Če s košnjo zamudimo (kosimo konec maja), uide v generativno etapo, takšno seno pa ima slabo hranilno vrednost, v mnogih primerih je celo slabše od dobre ovsene slame. Kdaj je najprimernejši čas za košnjo? Kot sera že omenil, je čas košnje odvisen od fenološkega razvoja vodilne trave v travni ruši. Ob latenju je skrajni čas, da travno rušo pokosimo, ker je količinska rast trav končana, začne pa se proces staranja. Prebavljivost organske mase pade s 83% na 50%. V Pomurju je lahko optimalni čas za prvi odkos že okoli 5. maja, odvisno od gnojenja in vremena. Prav gotovo prvega odkosa ne bo možno posušiti, ker imamo v začetku maja Se premalo sončnih dni, zato ga moramo obvezno silirati. Za siliranje se Že najdejo 2 do 3 sončni dnevi, da lahko trava ovene, tako da ima 35 do 40% suhe snovi. Če kosimo prepozno (na vsak način želimo sušiti), konec maja oz. v začetku junija, imamo S pasjo travo veliko problemov. Zaradi velikih konkurenčnih lastnosti močno izpodriva nižje trave in detelje (zaduši), če pa je še močan poudarek pri gnojenju z dušikovimi gnojili, pa so konkurenčne lastnosti še izrazitejše. Zaradi tega nastanejo na travinju prazna mesta (najbolj so vidna pri odkosu), v katera se naselijo regrat, ščavje in nekatere manj kakovostne trave. Po nekaj letih smo prisiljeni travnik obnoviti. Zaradi navedenih argumentov priporočamo vključevanje pasje trave v travno meSanico tam, kjer kmetije zgodaj kosijo oz. prve od kose silirajo. Mogoče je tudi naročiti travno-deteijno mešanico brez pasje trave. Za setev bi prišle v poštev tele mešanice: Intenzivni travnik - bela detelja - nokota - tr. bilnica - tr. ljulka - tr. latovka “ rd, bilnica - mačji rep - mnog, ljulka Pašna trava, sušna območja; - bela detelja - rož. nokota - tr. bilnica - trpežna ljulka - trav, latovka - mnog, ljulka 15% 5% 20% 20% 10% 15% 5% 10% rdb% 3.0 kg 1,0 kg 14,0 kg 7,0 kg 3,0 kg 6,0 kg 1,0 kg 5,0 kg 40,0 kg 15% 5% 19% 31% 20% 10% 100% 3,0 kg 1.0 kg 13,3 kg 9,3 kg 6,0 kg 5,0 kg 37,6 kg Katere travno-deteijne mešanice bomo sejali? Standardnih normativov glede količine uporabljenega semena pri dosejava-nju travno-deteljnih mešanic ni, zato je priporočljivo, da se posvetujete o sortimentu, vrstah in količini uporabljenega semena s terenskim svetovalcem. Pri totalni obnovi travinja bomo uporabili travno-deteijne mešanice, ki se dobijo v kmetijskih trgovinah pod imenom TRAVNIK II. ki vsebuje tudi do 8% pasje trave, vendar po naročilu lahko dodajo namesto pasje trave tudi , mnogocvetno ljulko. Na terenu je vedno več dilem glede vključevanja pasje trave v travno-deteijno mešanico. Iz večletnih poskusov na območju Goričkega ugotavljamo, da je pasja trava po pridelku suhe trave ter hranilnih snovi med boljšimi, če celo ne med najboljšimi. Spomladi zgodaj regenerira, ob lanskoletni suši pa smo tudi Pašna trava, vlažna obmoga - bela detelja - črna detelja - mačji rep - trpežna ljulka - trav, bilnica - trav, latovka - mnog, ljulka 15% 5% 10% 40% 10% 10% 10% 100% 3,0 kg 2,0 kg 2,0 kg 12,0 kg 7.0 kg 3.0 kg 5,0 kg 34,0 kg Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Stane Kapun dipl. inž. agr. J I T ll ZDRAVE ŽIVALI * GOSPODARNAŠA REJA PIRITEL " vodotopni prah — za odpravljanje želodono-črevesnih glist pri • prašičih • teletih • konjih * ovcah, kozah Uporaba: pujski; takoj po odstavitvi in vsaj 10 dni pred teleta: 15. dan življenja in po potrebi prestavitvijo v pitališče; po potrebi čez žrebeta, odrasli konji in breje kobile: 4-6 tednov ponovimo plemenske svinje: 3 tedne pred porodom plemenski merjasci: 2 do 4-krat na leto 2 do 3-krat na leto ovce, koze: pred izgonom na pašo; na paši pred močnim deževjem; pred hlev-Ijenjem Pred zdravljenjem priporočamo laboratorijski pregled blata. Piritel dobite brez recepta v lekarnah in kmetijskih zadrugah. T T 17^ I POLJOOPSKRBA MARIBOR, d.o.o. trgovina MURSKA SOBOTA tel.: (069) 21-046 trgovina MARIBOR tel.: (062) 303-984 Pri nas lahko kupite vse stroje za vaš vinograd in sadovnjak TRGOVSKO PODJETJE KUPSIKCI d.o.o. AOROBUTIK LIPA Stefan Režonja, dipl, inž. Kupsincl 67, 69000 M, Sobota, tel.; 069/23 06? Mi skrbimo za vaš večji pridelek! PRODAJJLMO: e umetna gnojila • krmila • vsa zaščitna sredstva za kmetijstvo e semensko koruzo, krompir in drugo v zalogi vsa kmetijska mehanizacija, semena in reprodukcijski materiali O POLJOaPSKRBA ZBIRAMO NAROČILA ZA SEMENSKI KROMPIR ELITA! Obiščite nas v Kupiin-cin ali t idpi od 8. do 18. ure ali nas pokličite po tel.t 88067. knietijsku panttritma f Kako zagotoviti manjkajočo krmo Suša v jonskem letu močno vpliva na zaloge krme, saj so silosi ponekod že skoraj prazni, b senom pa varčujemo že vso zimo. Prva krma^ ki jo pričakujemo, je trava. Krmili obroki z mlado travo ali deteljo ss PB ŠV Pomen trave v prehrani govedi Mlada trava ima zelo veliko hranilnih snovi, saj vsebuje v suhi snovi v začetku vegetacije, to je ob bilčenju in začetku latenja, 110 do 130g prebavljivih beljakovin, to je enako kot pri otrobih in 630 g škrobnih enot, to pa je enako kot pri ovsu. trava ali črna detelja koruzna silaža seno žita (nad 13 1 ml.) vit. rud. meS. 50 kg S-10 kg 2 kg 1-2 kg 0,08-0,12 8 2,9 1,8 1500 117 120 5000 1800 600 Tab. 1: HRANILNA VREDNOST TRAVE V RAZLIČNIH RAZVOJNIH ETAPAH Osnovni obrok zadostuje za 16 1 mleka. Kravam, ki imajo viSjo mlečnost, dajemo koncentrat, ki ga zmešamo sami. Dopolnilu lomu meiinki suh. snov % sur. pr. bel. % Škr, vr, % 1. zelo ml. tr. 2. tr. v bil. 3. tr. v iat. 4. tr. v cvet. 5. str. trava 16,7 17,6 18.0 20.25 22.8 3,6 2.9 2.4 2.2 2.0 11,5 11,1 11.6 11.3 10 fosfor g/kg 0.76 0,65 0,61 0.6 0.6 kalcij gAg '■ 1,8 1.3 1.3 1,3 1.2 Irma SS g sAe PB Jv g S Si.Vl Ca g g g^tg P g g^g Na 30 365 £ dni dni soja. Trcipi. kor. OTO 0.32 g90 2S4,S J80 i:i,( 71S IH.S 0,65 STO 565.5 vit mil HKS. dob. 0.(3 880 16.4 65 42.25 800 52( 6821,26 -S,- 1,504 6,!) 1,2(8 6.03 0,(1 MIH.8 apnenec $kupai nor. za 1 lit ml. 0 m o 0 876.7 0 ( 0 0 163,9 60 2,751 0 0 0 D 749.8 275 2.726 23 14,95 (.S 0,52 0 3 1,95 (.020,013 19,5 137.3 0 140 4.1 70 2.1 130 3.9 (.910.95 0 380 36.71 0 6,224 3 2.075 ( 0 6.258 3.119 d 0 3.923 1 3.913 Ker je v obroku iz mlade trave zelo veliko beljakovin, malo pa suhe snovi in vlaknin, se pogosto pojavljajo prebavne motnje in padec mlečne masti. Mlada trava ima zelo visoko prebavljivost in velik delež surovih beljakovin, ki so ponavadi topne 70-80%. to pomeni, da te beljakovine razpadejo v vampu v araonijak. Da se izognemo tem problemom, priporočamo postopni prehod na poletni obrok. Poleg mlade trave moramo vključiti v obrok krmo, ki ima veliko energije in surovih vlaknin. S tem ko smo dodali obroku energijo, smo dali mikroorganizmom v vampu možnost, da se razmnože in porabijo amonijak, ki je nastal iz mlade trave. Tako je naš obrok popoln in lahko pričakujemo dobro izkoriščenost beljakovin iz trave in s tem tudi višjo mlečnost. Da bo ob prehodu iz zimskega na poletni obtok čim manj težav, vključimo v obrok taka krmila, ki bodo dopolnjevala mlado svežo travo. V ta namen si pomagamo s koruzno silaio, mletim koruznim storžem in suhimi pesnimi rezanci. Paziti moramo tudi, da v obroku ne padejo pod 18% surova vlakna, bolje je. če jih je v obroku od 20 do 22%. Ob zmanjšanju surovih vlaken se pojavijo driska in z njo se poveča tudi izločanje mineralov. Istočasno pa je posledica padca vlaišnin znižanje odstotka masti v mleku. Pred pokladanjeni mlade trave ali izpustom živali Tia pašo jim damo slabše seno ali slamo. Ob tako bogatem prebavljivem obroku, kot ga daje mlada trava, slabše seno ali slama uravnata prebavljivost obroka. Ob prehodu iz zimskega na poletni obrok ne smemo pozabiti na vitaminsko-mineralne mešanice, ki jih pokladamo vse leto. Količina mi neralno-vi ta minske mešanice je odvisna od proizvodnje in sestave mešanice. Običajno se giblje količina od 0,08 do 0,15 kg. Dopolnilu kratu mešuii« knna kg ss g g'kg PB £ BTsg Sv s g^g St.\1 f Ca g gfkg P g g(kS Sj 30 365 g dni tlni ^a.. trop. miD 1,11. Tort. dob. apncTKC skupaj [»r. za 1 lit.nl. 0.15 890 211.5 360 0.72 87( 626.4 (,Q2 880 17i 95 716 179.5 66 61.92 749 539.3 66 17 4,7 1.175 6.9 1.725 0.(3 C.#« 91.15 (.01 900 0 9 B75J 0 S o 0 0 156.9 60 2.615 D 0 0 ( 7183 275 2,614 49 35.26 0.5 0.36 3.4 2.446 0.01 0.614 11.6 161.9 0 5218 0 IM 2.S 0 38( 3.8 1.135 3 2112 70 1.4 136 2,6 0,6 7,3 ( 0 5573 2 3.787 ( ( 2,621 I 2.671 Dupoliiilna tmitia mesMlca krma l^g g(!g SS s g(:g PB 8 gft^g Sv g gigg Sv.VI g gkg Ca g Bfkg F g eOsg Na 30 365 £ dni dni soja., trop. kor. zmo m.-min.mei.-dob. otrobi apnenec $kupaj nor. za 1 ht. ml. (.15 890 212.5 380 95 718 179,5 68 0.52 970 452.4 65 33.9 800 416 23 11.96 (.8 0.416 11 4.7 1.175 6,9 1.715 0,030.0(8 7,591,25 ( saj 0 0 0 0 0 0 0 140 0 70 3 1.56 0.02 0.01 15.6 189.8 0 130 0 0 0 0,3 870 261 123 36.9 497 149.1 105 31.5 5.3 1,59 11.4 3.42 0.1 (.03 2.25 27.38 0,(1 900 0 9 944,9 0 0 o 165.7 60 1,762 ( ( 7+4.6 275 2.708 60.46 0 380 3.8 6.981 3 1.327 0 Q 6.7(5 2 3.353 ( C 0.(48 1 0,048 lolt PUH,65’ dipl, kmet int. Kako je vplivala suša na kakovost krme v letu 1992 Večino Slovenije je v prvih osmih mesecih minulega leta prizadela suša - na nekaterih območjih prav katastrofalna. saj je bila količina padavin ponekod razpolovljena. V Prekmurju je bilo v tem času glede na dolgoletno povprečje kar 52 odstotkov manj padavin (Kapun 1962). Suša se je začela pravzaprav že v mesecih januarju in februarju, kot je prikazano na sliki St. 1. Za pravilno razumevanje podatkov o kakovosti krme, ki sledijo v pregledu, je treba poudariti naslednje: Vsi podatki so bili zbrani v laboratoriju Živinorejsko^veteri-narakega zavoda za Pomurje v M. Soboti in predstavljajo kakovost tistih vzorcev krme, ki so po načrtnem delu kmetijske svetovalne službe in drugih prispeli v analizo. Pomurski laboratorij je odprt tudi drugim naročnikom in - kot je prikazano na šliki it. 2 - analize krme opravlja za naročnike precejšnjega dela Slovenije in tudi dda Italije. Vzorci krme, obravnavani v tem članku, zato izvirajo iz precej različnih krajev z različnimi podnebnimi razmerami, pedološko in botanično sestave ter drugimi faktorji. TRAVA 1- • l a 1 11D< f I f Itn- ,L. 60 60-M- ODLOOIZTNO novpnEčjt ZA M.SOBOTO M 30 ao-r t04 04- I 1902 7 G B foTEVJLO VZOacEV [ POOaČJNAH latn iaaz DOSTI BBi NEKAJ □ Nrč 2 3 4 G utsec Slika Št. 1; Količina padavin na meteorološki postaji M. Sobota v letu 1992 v prtmeijavi z večletnim povprečjem Slika št. 2: V laboratoriju ŽVZ za Pomurje analizirajo krmo s precejšnjega dela Slovenije, nekaj pa celo za Italijo. Vzorci trave, analizirani v minulem letu, so izjemni, saj izvirajo pretežno iz Pomurja ter iz natanCno in strokovno vodenih preskusov (S. Kapun 1992). Tudi koSnja je bila opravljena v optimalni fazi rasti. Le manjSi del vzorcev je iz drugih predelov in običajne prakse, zato pa toliko bolje kažejo na vpliv suSe. Kot je prikazano na sliki (Št. 3), tudi v »normalnem«: letu suha snov v travinju narašča od pomladi do poletja V lanskem sušnem letu pa je bilo to zviSevanje suhe snovi mnogo izrazi tej Sc - To jc vplivalo na spremenjene razmere biokemizma rastline in se je na koncu videlo v različni hranilni vrednosfi C^avne značilnosti lani pridelane trave so naslednje: Ob povijanju suhe snovi za okoli 35 relativnih odstotkov seje zvijala vsebnost surovih vlaknin, vse druge hranilne snovi in energija pa so se znižale. Tz tal se je resorbirab bistveno manj rudninskih snovi in trava je vsebovala manj prav vseh elementov in tudi pepela. Bistveno pa se jc povišala vsebnost nitratov, ki za zdravje niso ugodni. WXQ igiiliM MRVA Tabela st, 4: POVPREČNA SESTAVA TRAVE V LETU 1W1 IN 19W Vsi analizirani vzorci mrve so iz vsakdanje prakse, ko so strokovnjaki v kmeiijsko-svetovalnih službah na osnovi analiziranih hranilnih vrednosti izračunavali uravnotežene dnevne zimske obroke. Večina vzorcev je bila pridelana na kmetijah vsega območja - prikazanega na sliki št. 2 tretjina celo v Italiji. Če upoštevamo, da je bilo seno pridelano Se pred največjimi vplivi suše in da otave ter kasnejSih odkosov na najbolj prizadetih območjih sploh ni bilo, je pravzaprav razumljivo, da kakovost lani pridelane mrve ni bistveno drugačna od običajne. To kažejo glavne hranilne snovi: beljakovine, ogljikovi hidrati, vlaknine in tudi energija, saj sprememb v kakovosti do 5 relativnih odstotkov ob vseh naštetih razlogih ne moremo šteti za statistično značilne. Glavna značilnost mrve pridelane v letu 1992 je za približno 7 relativnih odstotkov zmanjšana vsebnost pepela in nižja vsebnost posameznih elementov. Glavni problem je pravzaprav v tem. da je količina pridelka bistveno manjša. Na te podatke pa ne smemo gledati le s prehrambene strani, saj gre pri analizi elementov v mrvi in travi ' pravzaprav za podatke »foliarne analize«, ki pokažejo, katere elemente je rastlina resorbirala in izkoristila iz tal oziroma katerih elementov je v tleh že primanjkovalo ali pa jih je bilo morda preveč. TRAVNA SILAŽA suha snov (g/kg) sur, beljakovine (f—6.25) (g/kg) sur vlaknine (g/kg) pepel (g/kg) preb. s. beljakovine (gov.) (g/kg) škrobna vrednost (g/kg) ‘ kalcij - Ca (g/kg) I fosfor - P (gikg) magnezij - Mg (g/kgj kalij - K (gOcg) natrij - Na (g/kg) cink - Zn (mg/kg) mangan - Mn (mg/kg) železo - Fe (mg/kg) baker - Cu (mg/kg) nitratni dušik NOj-N (m^/^ 1991 n 273 273 273 273 273 273 273 273 13 13 13 10 10 10 10 195,5 27,9 47,6 19,6 20,4 121,3 1,4 0,6 0,7 6,1 0,6 12,1 16,8 114,3 4,9 110,4 /SS 1000,0 142,7 243,5 100,3 104,3 620,5 7,0 3,7 3,5 31,3 3,1 61,9 85,9 584,7 24,9 564,9 Tabela št, 5; POVPREČNA SESTAVA MRVE V LETI) 1991 IN 1992 1991 1992 n "150' 150 150 150 150 150 150 ISO 6 6 6 6 6 6 6 18 266,8 34,2 70,5 21,9 21,0 150,1 1,6 0,8 0.7 5,3 0,1 10,3 17,0 60,3 3,7 310,5 /SS 1000,0 128,2 264,2 82,1 78,7 562,6 6,0 >,1 2,5 19,9 0,3 38,6 63,7 225,9 13,3 1163,8 'A 1 Praktično vsi analizirani vzorci travne silaže izvirajo iz prve košnje in vključujejo torej travo iz obdobja, ko učinek suše še ni bil problematičen. Tako kaže tudi primerjava analiznih vrednosti za oba letnika silaže: kakovost lani pridelane travne silaže ni slabša od prejšnjih let. Vsebuje več suhe snovi (v povprečju skoraj 400g/kg). drugih hranilnih snovi in energije pa je praktično enako. Kot smo ugotovili pri kvaliteti travinja, je tudi tu bistveno manj »mineralnih snovi« ali elementov (v povprečju so znižani za skoraj 10 do 20 odstotkov). Lanske travne silaže so celo za spoznanje bolje fermentirale, saj je narava sama poskrbela za pravilnejše vene-nje travne mase. Vsekakor pa so travne silaže v Pomurju še vedno slabe in zastaviti bi si morali cilj, dvigniti njihovo kakovost: namesto povprečne ocene 40 točk (od skupno 100 možnih) bi morali doseči vsaj nad 60 točk. Posamezni kmetje, ki upoštevajo navodila in silirajo dovolj mlad, primemo ovenel material z dovolj ogljikovih hidratov in prostih sladkorjev ter z nizko vlaknino, dosegajo tudi prek 90 točk in 1. kakovostni razred ter bi lahko bili vsem drugim za spodbuden zgled! KORUZNA RASTLINA IN KORUZNA SILAŽA Koruzna rastlina uporabljena za koruzno silažo je bila izpostavljena praktično celotnemu obdobju suše, Ob razlagi podatkov o kakovosti pa moramo upoštevati tudi drugačnost v naravi rastline in njenega koreninskega sistema. Kljub ekstremni suši v avgustu in povsem suhemu videzu (v Pomurju) je rastlina vsebovala Se vedno okoli 600g/kg vode. Vendar je njeno izsuševanje hitro napredovalo suha snov se je od 250g/kg v začetku avgusta sredi meseca že dvignila na 350g/kg. posamezne vrednosti pa so presegale 400 in celo 500g/kg. Mnogi so tako zamudili vsaj tisto optimalno vsebnost vlage za siliranje Svetovalna služba jim je na temelju analize svetovala dodajanje potrebne količine vode, da bi dosegli 330 do 350g suhe snovi/kg, kar je najugodnejše za siliranje. Analize koruzne rastline so na mnogih predelih pokazale povišano vrednost surovih beljakovin (tudi do 133g/ kg suhe snovi, kar je nenavadno visokol). Toda pokazalo se je, da se je povišal neproteinski dušik, »čiste beljakovine« pa so ostale v okviru normale. Povečal se je tudi pepel (določitev, ki predstavlja skupno vsebnost vseh anorganskih hranil), to pa kaže - obratno kot pri travinju - na koncentriranje elementov v steblu med sušo; globok koreninski sistem rastline je še omogočal resorhcijo, medtem ko je bilo v nadzemnem delu intenzivno odparevanje vlage in koncentriranje elementov. Surova vlaknina se je dvignila daleč nad normalo, pri siliranju takega materiala pa se je to Še bolj poudarilo. V suhi snovi koruznih silaž v prejšnjih letih je bilo v povprečju 210g/kg surove vlaknine, v lanskem letu pa se je ta vrednost dvignila na povprečnih 254g/kg, na posameznih področjih pa tudi na 29()g/kg SS. Energetska vrednost in prebavljive surove beljakovine so se zaradi bistveno višje vlaknine znižale in so tudi v povprečju nižje kot v normalnih letih. Treba je poudariti. da gre za - na temelju poznanih Kellnerjevih prebav-Ijivostnih faktorjev - izračunane (in ne analitsko določene) vrednosti, Kellnerjevi faktorji pa ne vključujejo primerov koruzne silaže s tako visoko vlaknino in mislimo, daje »prava« energetska vrednost letošnjih koruznih silaž verjelno Se nekaj nižja. Poznali oziroma določiti bi morali prebavljivosti tudi za tiiko kakovost silaže in nas je torej lanska suša tudi pri tem našla nepripravljene. Koruzno rastlina - pozneje uporabljena za siliranje -je bila najdalj izpostavljena suši, ki se je odrazila tudi na njeni kakovosti - predvsem na izrazitem poraslu surove suha snov (g/kg) sur, beljakovine (f=6,2S) (g/kg) sur. vlaknine (g/kg) pepel (g/kg) preb. s. beljakovine (gov ) (gOcg) škrobna vrednost (g/kg) kalcij - Ca (g/kg) fosfor - P (^g) magnezij - Mg (g/kg) kalij - K (g/kg) natrij - Na (g/kg) ocena (točke) ocena (kak. razred) n 224 224 224 224 224 224 185 185 53 54 56 224 224 vlaknine. ADOLF PEN. dipl, inž kem. 873,0 100,2 279,4 73,0 /SS 1000,0 114,8 320,0 83,6 1992 n n? 135 104 135 874.3 100,8 277,9 68,0 /SS 1000,0 115,3 317,9 77,8 60,2 317,0 5,94 2,27 1,96 15,93 0,68 56 3 69,0 363,1 6,80 2,60 2,25 18,25 0,78 83 90 104 104 51 50 54 101 101 58,5 316,5 4,62 2,09 1,92 15,56 0,67 56 3 66,9 362,0 5,28 2,39 2,20 17,80 0,77 Tabela št, 6: TRAVNA SILAŽA, primeijava kakovnsti za leti 1991 In 1992 suha snov (g/kg) sur. beljakovine (1 = 6,25) (g/kg) sur vlaknine (g/kg) pepel (g/kg) preb. s. beljakovine (gov.) (g/kg) škrobna vrednost (g/kg) kalcij - Ca (g/kg) fosfor - P (^g) magnezij - Mg (g/kg) kalij - K (g/kg) natrij - Na (g/kg) cink - Zn (mg/kg) mangan - Mn (mag/kg) ■ pH ' amoniak NH3 (mg/kg) skupne kisline Čg/kg) ' mlečna kislina (g/kg) ociova kislina (^g) propionova kislina (g/kg) maslova kislina (g/kg) ocena (točke) ocena (kak, razred) n 12 92 92 90 90 90 91 91 15 22 25 8 8 40 37 27 27 27 27 27 27 27 1991 366,0 57,0 94,3 41,2 37,9 199,1 2,78 1,22 0,86 9,30 0,21 16,9 60,7 4,63 507,0 23,4 8,0 11,4 0,7 3,2 37,0 37,0 /SS 1000,0 155,7 257,7 112,6 103,6 544,0 7,60 3,33 2,35 25,41 0,57 46,2 165,8 1385,0 63,8 21.9 31,1 1,9 8,8 n 7t 47 47 47 47 47 34 34 5 5 7 4 4 25 9 7 7 7 7 7 7 7 1992 398,4 61,5 99,9 36,2 42,2 207,9 2,54 1.28 0,85 8,34 0,33 13,9 33,3 4,60 579,0 23,6 12,4 7,1 0,7 3,4 45,0 3,0 /SS 1000,0 154,4 250,8 90,9 105,9 521,8 6,38 3,21 2,13 20.93 0,83 34,9 83,6 1453,0 59,3 31,2 17,7 1,7 8,6 I Tabela it. 7; KORUZNA SILAŽA, primerjava kakovusti za leti 1991 in 1992 suha snov (g/kg) sur. beljakovine (f = 6,25) (g/kg) sur vlaknine (g/kg) pepel (g/kg) preb, s, beljakovine (gov.) (g/kg) škrobna vrednost (g/kg) kalcij - Ca (g/kg) fosfor - P (g/kg) magnezij - Mg (g/kg) kalij - K (g/kg) natrij - Na (g/kg) cink - Zn (mg/kg) mangan - Mn (mg/kg) Železo - Fe (mg/kg) baker - Cu (m^kg) pH amoniak NH3 (mg/kg) skupne kisline (g/kg) mlečna kislina (g/kg) ociova kislina (^kg) propionova kislina (g/kg) maslova kislina (g/kg) ocena (točke) ocena (kak razred) n Tie" 218 218 218 218 218 202 202 23 27 34 9 9 40 41 23 23 23 23 23 23 23 1991 313,5 21,3 69,1 12,4 11,3 194,6 0,61 0,58 0,43 2,77 0,04 9.4 20,6 3.75 229.0 21.4 16,5 4,4 0,2 0,3 86 1 /SS 1000,0 67,9 220,4 39,6 36,0 620.7 1.95 1,85 1,37 8,84 0,13 30,0 65,7 730,0 68,3 52,6 14,0 0,6 1,0 n 251 250 250 250 250 250 206 206 25 25 32 24 24 12 12 133 26 26 26 26 26 26 26 26 1992 346,1 25,7 88,0 14,9 12,6 185,7 0,90 0,67 0,57 3.62 0.08 11,5 11,5 39,11 4,78 3,98 284,0 24,4 16,0 8,0 0,3 0,0 37 1 /SS___ 1000,0 74,3 254,3 43,1 36,4 536,6 2,60 1,94 1,65 10,46 0.32 33,2 33,2 821.0 70.5 46,3 23,1 1,0 0,1 I kmetijska pam/rama 11 on i [LEK4RNE- p. o. MURSKA SOBOTA: ISIAJBOLJŠE Z:A vaša TELETA INNTALER MLEČNI NADOMESTEK ZA TELETA (uvoz) Prednosti: — nadomešča mleko — namenjen je za pitanje in vzrejo telet — pospešuje rast - pospešuje razvoj prežvekovainega sistema — je ekonomičnejši v primerjavi z mlekom — uporablja se od 10. dneva starosti PRODAJA: VSAK TOREK IN ČETRTEK (MED 10. IN 13. URO) Pomurske mlekarne, Industrijska 10, Murska Sobota, telefon: (069) 22-330 ABROSERV/S Murska Sobota SERVIS PRODAJA TRANSPORT jsom lUkuBi'« SobaV. ttivdk* c M 7 PROIZVODNJA ■ •. m PRODAJA VOZIL: RENAULT - VW - AUDI -LADA - TAM - IVECO SERVIS VOZIL: l 4 RENAULT - TAS VW - CIMOS CITROEN -ZASTAVA - TAM - IVECO - LADA TRAKTORJEV IN KMETIJSKIH STROJEV: ZETOR - TORPEDO - URSUS - IMT - TOMO VINKOVIČ v marcu, mesecu priprav na poljska dela, vas vabimo, da si pripravite traktorje in kmetijske stroje v naših delavnicah ob pomoči naših kakovostnih servisnih storitev in po spr^mljivih cenah. Storitve opravljamo tudi na domu. Do 40 km pa vam po potrebi stroj prepeljemo brezplačno na popravilo v naše delavnice. Ponudba velja od 15. marca do 30. aprila IW3. Priporočamo vam tudi, da si naročitč kabino za vaš traktor. Serijsko izdelujemo kabine za traktorje UNIVERSAL in ZETOR, vinogradniški tip. Odločile se lahko za ktdrino v enostavni izvedbi in opremljeno kabino z ogrevanjem. Priporoča se AGROSERVIS - vas servis! =1 d.o.a marketing - proizvodnja - trgovina Skakovci 15, 69261 Cankova SL Ste pripravljeni na spomladansko setev? Pri nas lahko kupHe vse za nstsv po zate - semenska koruza z regresom že od 1.700,00 tolarjev - seno prav tako z regresom - umetna gnojila - krmila - soja, bučni sir - SPREJEMAMO NAROČILA ZA KORUZO, OVES IN SENO. - pnevmatske sejalnice BECKER po tovarniških cenah - predsetveniki - Tehnostrojev program - vsa druga kmetijska mehanizacija GRADBENI MATERIAL: - cement, apno - malt it, opeka - strešniki, salonitne plošče - betonsko železo, armaturne mreže - nosilci... t Italijanska posoda, komplet 1.400,00 SIT telefon: (069) 40300 2, Ciste na jajčnikih - pogost razlog plodnostnih motenj pri kravah mlekaricah Ciste na jajčnikih je mogoče najti pri vseh pasmah krav. Pogosteje se pojavljajo pri kravah mlekaricah, posebej pri visoko proizvodnih živalih. V nekaterih Čredah lahko dobi tudi do 40% krav enkrat ali večkrat v življenju ciste na jajčnikih. Tudi v Pomurju so se zaradi vse bolj intenzivne reje, pomanjkanja gibanja živali in napak v prehrani začele pojavljati ciste ria jajčnikih pri večjem Številu živali kot v prejšnjih letih. Ciste niso bolezen, ne povzročajo jih ne bakterije ne virusi. So simptom motenj v delovanju sistema spolnih žlez, to pa negativno vpliva na plodnost živali. V večini primerov so običajni znaki cist (odsotnost pojatve, nenehno gonjenje) zabrisani. Pri živalih opazimo neredne, predvsem skrajšane poj at ve ne cikluse, nabreklost sramnice in napadalno, bikovsko obnašanje. Razloge za nastanek cist delimo na zunanje in notranje. Med zunanje spadajo: napake v prehrani živali, pomanjkanje vitaminov in mineralov, pomanjkanje gibanja in svetlobe, presežki kalija v krmnih rastlinah. Med notranje razloge štejemo: dedno nagnjenost, visoko mleč- povezavo z napaka mi nost, v prehrani, presnovne bolezni, vnetja maternice ter moteno ali nedokončano in vol učijo maternice. Ciste na jajčnikih zdravimo s hormonskimi zdravili. Možnost ozdravitve je manjša, če živali dajejo veliko mleka, če imajo ciste na obeh jajčnikih ali pa se C Z H b J 3 C K 0 N b U ! u H to 3 Jt SBHOOEDHRUirm ueMe ml ozojtfluiruE ITI eo o CHRTICHI pri KHZ HOŽHOSTI ZDRHULJElUn CIST Nft JHJCmIKIH.U FWEZmJl z IMZUl FO PORODU. ciste kljub zdravljenju ponavljajo. Preden pričnemo žival zdraviti. je potrebno približno ugotoviti, kako dolgo so ciste že na jajčnikih. Če ugotovimo, da je žival dedno nagnjena k cistam, jo je potrebno čimprej izločiti “ IZ Črede, Z laboratorijskimi analizami je mogoče ugotoviti razlog nastanka cist. V rejah, v katerih istočasno z zdravljenjem odstranimo tudi razlog nastanka cist, se uspešnost zdravljenja močno zviša. Vedeti pa je treba, da je nastanek cist na jajčnikih bolje preprečevati kot zdraviti. HRNJŠE nOŽHOSIl CZDHHUIIUE 90 DNI FO PORODU Kaj lahko stori rejec, da v svoji čredi prepreči pojavljanje cist na jajčnikih ali da ciste strokovnjak pravočasno odkrije in ustrezno zdravi? Predvsem mora vedeti in skrbeti, da: - reja tetic do pubertete in po puberteti ne bo preveč intenzivna; - telice, ki so s cistami dedno obremenjene, izloči iz reje; - je vsako vnetje maternice potrebno čim prej pozdraviti; - se sme na prvo pojatev po porodu čakati največ 60 dni od dneva poroda; če se žival v tem času ne goni, ji je treba ginekološko pregledati rodila; - če se dolžina pojatvenega ciklusa pri govejih plemenicah spreminja, je takšne živali potrebno takoj pregledati; - plenienic ne pripušča prehitro po porodu, najboljši Čas za pripust za živali, ki so skotile brez zapletov in se pravočasno očistile je 55 do 60 dni po porodu; - po dveh neuspelih pripustih zahteva veterinarski pregled; - poskrbi, da bodo piemeniee pozimi in spomladi pri krmljenju z vsakodnevnim obrokom dobile dovolj kakovostnih, mineralno-vitaminskih mešanic. ŽVZ za Pomurje IGOR TERNAR, dr. vet. med. O slinavki in parkljevki Slinavka in parkljevka sla bolezni, kiju v Sloveniji n^mo imeli že od leta 1968. Pa vendar sta v zadnjem Času tudi pri nas spet aktualni, saj ju italijanski obmejni veterinarski oi^ani sumijo pri živalih, uvoženih iz republike Hrvaške. Obidimo sumničenja o neresničnosti bolezni pri teh živalih, saj še vedno nista potijeni, in poglejmo, za kakšni bolezni sploh gre. Dejstvo je, da ogroženost le obstaja, saj je realni sum v okolici Neaplja. Razdalja pa že dolgo ne predstavlja več varnostnega mehanizma. Za slinavko in parkljevko velja prepričanje, da se od vseh bolezni širita najhitreje. Glavna značilnost so izpuSčajske spremembe na ustni sluznici in svitku, redkeje tudi na vimenu. Za boleznijo obolijo predvsem goveda, ovce in koze, tudi prašiči in divjad, pa celo človek, zlasti otroci. Zaradi bolezni sicer ne pogine dosti živali (do 5%), nastaja pa ogromna gospodarska škoda zaradi manj mleka (do 50%), hujšanja, »zvrgavanja«, ncvitalnih telet in gospodarske blokade. Slinavko in parkljevko povzroča virus, ki ima več tipov. Vsak tip pa lahko privede do ponovnega izbruha bolezni. Virus je zelo odporen proti nizki temperaturi, saj pri -40°C ostane živ nad leto dni. Hudo pa jc občutljiv na visoke temperature. Na pašnikih vzdrži poleti do 2 tedna. Antibiotiki nanj nc vplivajo. Glavni vir infekcije so bolne živali, V slini teh živali se pojavi povzročitelj že 10 ur po okužbi, pa tudi v krvi ga najdemo. Mlade živali so za bolezen dovzetnejSe in tudi več jih pogine. Hudo nevarnost predstavljajo tiste živali), ki postanejo kliccnosci in s tem prikrito izločajo povzročitelja Še dolgo po navidezni ozdravitvi. Povzročitelj se tudi rad zadrži v prakljih. Živali se najpogosteje okužijo prek gobca, z okuženo krmo ali vodo, lahko pa tudi prek nosne odprtine ali zunanjih spolovil. Čas od okužbe pa do prvih znakov je od 2 do 5 dni. Na mestu vdora povzročitelja se oblikuje mehurček, poln tekočine. Živali postanejo nejeŠČe, mleka jc manj, so otožne in lenobno prežvekujejo. Temperatura naraste na 41,5“C. Sčasoma živali postanejo čisto otopele. Ne jedo, ne prežvekujejo, stojijo mirno s povešeno glavo in se slinijo v dolgih tankih nitih. Jezik je prilepljen na trdo nebo, zato živali gobec rade namakajo v vodo. Če so izpuščaji tudi na svitku, se Živali pogosto prestopajo z noge na nogo in hudo šepajo. Pri pritisku na svitek boleče reagirajo. Živali, ki so prebolele slinavko in parkljevko, postanejo nedovzetne za tip virusa, ki je bolezen povzročil do enega leta. Lahko pa v tem času zbolijo za drugim tipom. Prave terapije proti tej bolezni ni, zato je toliko pomembnejša preventiva. Najuspešnejši preventivni ukrep je neškodljivo odstranjevanje vseh bolnih živali in tistih, ki so sumljive, da so okužene. Po ugotovitvi bolezni naj so Živali zaprte v hleve in ograde. Pse imejmo privezane. Izogibati se je treba tujih hlevov, pa tudi v svoje ne puščamo nikogar. Prostor, kjer je bila bolna žival, moramo dobro razkužiti. Tudi pred vhodom v hleve imejmo »desbariere«. Virus je najbolj občutljiv na formalinska razkužila in močne luge (2% raztopina natrijevega ali kalijevega luga ga uniči v 1-2 minutah). Lastnikom, ki imajo pri zatiranju slinavke in parkljevke škodo (pobite živali, uničenje krme in nastilja. sežiganje raznih predmetov, razkužbe ...) jo je država dolžna poravnati. Ob pojavu bolezni občinski veterinarski inšpektor odredi blokado dvorišča z vsemi potrebnimi oznf^kami, Le-ta daje kmetu tudi navodila in ukrepe, ki jih mora izvesti. Po vseh ukrepih izda ta organ tudi odločbo o sanaciji dvorišča* Osemenjevalni center pri ŽVZ-ju JOŽE ČRNKO, dr. vet. med 1 J kmetijska panorama 13 Kako do kakovostne travne silaže Siliranje je pomemben korak pri pridelovanju in izboljšanju kakovosti krme. Za intenzivno pridobivanje mleka in prirejo mesa je kakovost osnovne krme zelo pomembna. V vefinl naših rej je kmu s travnikov, travni silos in seno, večji del osnovne krme, zato moramo dati pridelavi le-te večji pomen. Nedvomno prispeva h kakovosti krme s travnatega sveta poleg botaničnega sestava travne ruše še čas košnje. Siliranje je način konzerviranja, ki je najprimernejši in prilagojen zgodnji prvi košnji zaradi nestalnega vremena konec aprila oziroma v začetku maja. Uvedba travne silaže v obrok ni vprašljiva in pomeni eno temeljnih možnosti za intenziviranje pridelovanja krme, Manj razširjeno pa je vprašanje, kolikšen naj bo delež sena v obroku in ali je možno seno v celoti nadomestiti s siiažo, Seno in travna silaža sta iz istega materiala - to je trava - razlikujeta pa se po kakovosti in vrsti lastnosti. Seno je slabo v večini primerov zaradi prepozne košnje, ki pri nas še vedno prevladuje. Pri sodobnem načinu spravila s siliranjem in prevetrovanjem lahko kosimo seno prej kot običajno, saj nismo toliko odvisni od lepega vremena. Uspešno siliranje sveže trave, ki vsebuje 80-82% vode ter 15-20% surovih beljakovin v suhi snovi, Je mogoče le ob uporabi silirnih dodatkov - konzervansov, to pa je za naše razmere zelo drago, NajcenejSe, pa tudi zelo dobro je, če trava ovene, tako da ima 35-40% suhe snovi, Če to dopuščajo vremenske razmere. Ce pa ni takega vremena, da bi trava ovenela v dveh, najkasneje treh dneh tako da bi imela 35—15% suhe snovi, potem naj ovene vsaj toliko, da ima 30% suhe snovi in travi dodamo 2—4% melase. Z melaso smo dodali sladkor, ki je nujen, da se dobro razvijejo mlečnokislinske bakterije, ki ščitijo siiažo pred delovanjem škodljivih mikroorganizmov. Naj večja nesreča je, če se silaža pokvari zaradi pomanjkanja topnih ogljikovih hidratov. To se lahko zgodi pri vlažni travi, ker voda redči koncentracijo topnih ogljikovih hidratov - sladkorjev, ali pa zaradi stare trave, v kateri se spremenijo topni ogljikovi hidrati v surovo vlaknino. V takem primeru pride do delovanja maslenokislinskih bakterij, ki tudi razkrajajo beljakovine. Živali pojejo premalo take silaže, ker močno smrdi, poveča se možnost presnovnih motenj in poslabša se higienska kakovost mleka. Dodatki pri siliranju krme Pri siliranju primerit« uvele krme v dovolj ugodnih razmerah konzervansi niso potrebni. V naših razmerah bi morali uporabljat) silimi dodatek pred* vsem: - če vremenske razmere ne dopuščajo, da bi se dovolj hitro osušila, - če pričakujemo poslabšanje vremena, pokošena krma pa še ni dovolj uvela, - če je krmo namočil dež. Za konzerviranje trav imam« n^jrazliCnejŠe dodatke: - anorganske kisline - organske kisline - antibiotike - mlečnokislinske bakterije - iahkotopne ogljikove hidrate Z dodatkom mineralnih ali organskih kislin pospešimo in povečamo kislost silaže, ki preprečuje hidrolizo beljakovin in razmnoževanje neugodnih mikroorganizmov. Delovanje mlečnokislinskih bakterij ob običajno dodani količini kislin ni zmanjšano. Zelo učinkovito je delovanje mešanice raznih soli, ki preprečuje delovanje škodljivih mikroorganizmov, predvsem klostridijev in maslenokislinskih bakterij. Žal se te soli pri nas ne dobijo, imajo pa jih v sosednji Avstriji pod imenom Kofosil plus. Dodajanje mlečnokislinskih bakterij omogoča usmeijanje fermentacije. Uporabljajo mlečnokislinske bakterije, ki so selekcionirane za hitro rast in dobro prenesejo tudi nizek pH, delujejo v precejšnjem temperaturnem območju ter spremenijo vso glukozo in fruktozo v mlečno kislino. Pri nas imamo Krkin izdelek pod imenom PLAN-TANAZE. Za hitro rast in delovanje mlečnokislinskih bakterij pa je potrebna zadostna količina sladkoija v krmi. Predvsem zaradi premajhne koncentracije sladkorja v vlažni krmi in precejšnje izgube sladkorja z odcednim sokom je dodajanje melase zelo uspešno, V deželah, kjer je siliranje trav močno razširjeno, to so Anglija, Irska in Nizozetnska, imajo preizkušene najrazličnejše dodatke. V naslednji tabeli bomo videli količine organskih kislin, ki jih najpogosteje najdemo v silažah. Poskus siliranja z različnimi dodatki Ce primeijamo dosedanje poskuse, vidimo, da je v naših travnih silažah za več kot 1% oziroma lOg/kg manj mlečne kisline, kot v zgornji tabeli. S tem poskusom bomo tudi ta problem razvozlali. 1, Ugotavljaitje uvelosti silimega materiala Suha snov v % 15 - sveže pokošena trava 20-25 - pri stiskanju krme so roke vlažne, od krme kaplja 30 - pri zvijanju krme so roke Se precej vlažne 35 - pri zvijanju je v rokah samo še občutek vlažnosti 40 in več - tudi pri močnem zvijanju ostanejo roke suhe Ugotavljanje uvelosti rezane krme (Cabon, ITCF, 1984) Približna suha snov v % 15 - od krme na prikolici kaplja 20 - kaplja pri stiskanju krme z roko 25 - kaplja pri zvijanju krme 30 - pri zvijanju se navlažijo prsti 35 - pri zvijanju je občutek vlažnosti na prstih 40 - prsti ostanejo pri zvijanju krme suhi 2. Izgube hranilnih snovi v silosu pri silažah z radično vsebnost suhe snovi Naslednja skico naj ponazori izgubo hranilnih snovi v silosu pri naz- ličnih silažah: mokra £i1aža ovela silaža senaža IS—IS ’/e suiine 25—35% suSine 35—15 % suiine iv zatesnjenih silosih) 50 m«kra tf«Jn ««1*12*1« ;o 10 ud>4ol«k »utine tvorba alal-mh pKoovie Itnanjiu^ n« p«ju in »r^i O«’ ve. tv« net« tolch icto nui^ dodajamo brez dodatka melasa AIV NaHSO4 ^^2^205 mravljična kislina ovela sirotka ss % 18,9 19,0 17,8 18,3 19,3 17.4 25,3 15,3 kislina g/lOOg SILAŽE MLEČNA OCETNA MASL, NH3-NV pH 1,19 2,28 0,83 1,68 1,49 0,84 0,74 0,36 0,63 0,41 0,22 0,01 0,01 0 0,08 10,7 7,8 4,2 5,0 10,8 4,6 4,0 3,4 4,7 4,7 1,30 2,71 1,54 0,59 0,72 0,76 0,01 0,21’ 0,26 6,3 10,5 13,7 4,2 4,5 4,7 IZGUBE PRI KONZERVIRANJU OZIROMA SUŠENJU SENA Izgube pri spravilu sena so velike, saj s sušenjem na tleh v lepem sončnem vremenu izgubimo 40-50% hranilnih snovi. V slabem vremenu pa so te izgube še dosti večje, tudi do 70%, S sušenjem na sušilih izgube zmanjšamo, tako da so na kozolcih, ostrgah in žičnih kozolcih 25-30%. Najmanj izgub je pri prevetrovanju (s hladnim zrakom 25-30%, s toplim v predoru iz folije ali v komori pod streho, ki se ogreje od sonca, pa le 15-20%). Vzroki za nust^jiaiije izgub zaradi sonca so: Drobljenje sena je tem večje, čim več obračamo seno, ko je že suho. Seno naj bi se obračalo čim več, ko je Se zeleno. Takoj ko pokosimo, moramo travo raztrositi, nato pa obračati vsaki 2-3 ure (stari pregovor pravi: Seno se suši na vilah), ko pa gre sušenje h koncu, obračamo manj in pazljivo, da bo drobljenja z obračalnikom čim maj. Največ hranilnih snovi, to je beljakovin, energije in vitaminov, je ravno v listju trave in detelje, ki tudi pri sušenju najhitreje odpade. Izgube nastajajo še zaradi dihanja in drugih kemičnih procesov. S sušenjem se spreminja sestava krme, zmanjša se predvsem delež dostopnejših in bolj prebavljivih nest ruk turi ranih ogljikovih hidratov (sladkor, škrob), delež strukturnih ogljikovih hidratov, predvsem celuloze, pa se relativno poveča. Splošno priznano pravilo, naj bo košnja čim zgodnejša, da bo kakovost krme Cim boljša, je v naših razmerah ključnega pomena za smotrno prirejo mleka in mesa. Za kakovostno seno bi morali kositi dovolj zgodaj, ko je trava v začetku latenja. Takrat bi seno vsebovalo 30-90g prebavljivih beljakovin. 350“380g čistega škroba in ne več kot 25-27% surovih vlaken. S tako kakovostnim senom lahko nadomestimo dobro koruzno ali travno silazo in se energetska vrednost obroka bistveno ne zmanjša. Taka kakovost osnovnega obroka je za krave po telitvi in v pretežnem obdobju laktacije potrebna, posebno še če hočemo doseči velike učinke z majhno porabo koncentrata. IZGUBE ŠKROBNIH ENOT, KI NASTANEJO PRI SILIRANJU Kot je vidno iz tabele, je najboljSa silaža iz ovelega materiala, saj je imela ta silaža 2,7% mlečne kisline, takoj za njo pa je silaža, ki smo ji dodali melaso, ta pa je imela 2,28% mlečne kisline. - sveža silaža - 20 % suhe snovi - ovenela silaža - 25—30% suhe snovi - silaža - 35 % suhe snovi 25-40% 20-34% 17-27% F KAKO POTEKA FERMENTACU A SILAŽE? Na vsaki rastlini je na tisoče različih mikroorganizmov, ki s krmnimi rastlinami pridejo v silos ne glede na to, ali je trava sveža ali ovenela. Med drobnoživkami oziroma mikroorganizmi so tudi miečnokislinske bakterije, ki so v naravi že tako ali tako močno razširjene. Človek jih že od nekdaj uporablja pri uživanju hrane (kislo zelje in kisla repa). Miečnokislinske bakterije tvorijo organske kisline. Med njimi je seveda najpomembnejša mlečna kislina. Tako se v krmi poveča kislost in s tem zagotovi obstojnost silaže. Skisanje si lažne mase lahko dosežemo po drugi poti, z dodajanjem različnih konzervansov, ki ravno tako skisajo silažo do kislosti pH l.g-.l.b Za konzervanse uporabljamo predvsem organske kisline ali njihove soli. Miečnokislinske bakterije - označujemo jih gram pozitivne nesporogene mikroorganizme - fermentirajo lahkotopne ogljikove hidrate v mlečno kislino, Razdeljene so v dve skupini: v prvi so homofermentativne miečnokislinske bakterije, ki fermentirajo sladkor s 6 atomi ogljika (grozdni sladkor, sadni sladkor) v mlečno kislino. Druga skupina so heterofermentativne miečnokislinske bakterije, ki pa iz sladkorja poleg mlečne kisline fermentirajo Se alkohol in ocetno kislino. Za miečnokislinske bakterije je poleg ugodnega okolja (hrana, to je slad kor) pomembna Se ugodna temperatura (med 15 in 3O’Cj. Pri mleen«ki$liii$kih bakterijah razlikujemo dve skupini: - bakterije hladnega vrenja - bakterije toplega vrenja 15-30“C 40-45’C Običajno imamo opravka s hladno fermati taci jo Na začetku vrenja se zelo burno razvijejo aoli bakterije, vendar je zaradi naglega padca pH (kislosti), ki ga povzročajo miečnokislinske bakterije, življenje teh škodljivih mikroorganizmov mlečne kisline ogroženo. Ta količina zadošča, da pH-vrednost hitro pade pod 4,2. V takšnem kislem okolju pa razen glivic kvasovk ne more uspevati noben škodljivi mikroorganizem. ŠKODLJIVOST NEZAŽEUENIH MIKROORGANIZMOV V SILAŽI Maslenokislinske bakterije razgrajujejo poleg produktov iz sladkorja Se mlečno kislino. Povrh vsega pa napadajo tudi beljakovine, pri Čemet nastajajo razkrojni proizvodi, ki oslabijo kislo reakcijo silaže. Maslenokislinske bakterije se razvijejo ie pri temperaturah od 28 do 40°C. Kislost silaže pa ne sme biti višja od 4,2. Ce se hočemo izogniti tem bakterijam, moramo paziti na temperaturo v silaži, da ne bo višja od 28“C, in v silažo ne vnašamo zelja. Zaželjeno je, da bi bile silaže brez maslene kisline, vendar je tako silažo težko narediti. Če je maslene kisline veČ, silaža močno smrdi po njej in amoniaku. Take silaže živali malo pojedo in zelo vpliva na kakovost mleka. Mimo lahko trdimo, da je uspeh pri siliranju odvisen od dveh dejavnikov; - čim bolj popolno iztisniti zrak iz silosne mase, - dati ugodne razmere mlečnokislinskim bakterijam, da silažno maso iim-prej zakisajo z mlečno kislino in zavrejo delovanje škodljivih mikroorganizmov. Poleg mikrobov delujejo v silaži, zlasti na začetku siliranja, rastlinski encimi. Rastlina diha, dokler ima na voljo kisik, in z dihanjem izgubljamo hranilne snovi. Teh izgub je silaži toliko vei, kolikor vei je v silosni masi zraka; tem intenzivnejše je namreč dihanje in tem bolj se segreje silosni material, to pa seveda povečuje izgube. Pri dihanju, ki je značilno za prvo obdobje po polnjenju silosa, se porablja sladkor, hkrati pa nastaja ogljikov dioksid, ki iztiska preostali zrak. Rastlinski encimi, ki delujejo v silosu še nekaj časa, razgrajujejo sladkor, hkrati pa nastaja ogljikov dioksid, ki iztiska preostali zrak. Rastlinski encimi, ki delujejo v silosu Se nekaj časa, razgrajujejo beljakovine na njihove sestavne dele. Sprva nastanejo v silaži razna vrenja in razkroji, ki so delno rastlinskega, delno mikrobnega značaja. Ker je temperatura zelo pomembna za pravilen potek vrenja, pregledno prikažimo temperaturne razpone za najugodnejši razvoj drobnoživk v silaži: ZAKAJ MORAMO SILOSNI MATERIAL TEMELJITO POTLAČITI IN IZTISNITI ZRAK? Na rastlini so poleg zaželjenih mlečnokislinskih bakterij vedno tudi taki mikroorganizmi, ki lahko krmo pokvarijo, npr. plesni, maslenokislinske bakterije, gnilobne bakterije in kvasovke. Pri Rilečnukislinskih bakterijah razlikujemo torej dve skupini; - bakterije »hladnega« vrenja, - bakterije »toplega« vrenja. Naša naloga je, da ustvarimo ugodne okoliščine za hiter razvoj in delovanje mlečnokislinskih bakterij, s tem oviramo ter ohranimo vpliv in delovanje tistih mikroorganizmov, ki kvarijo silažo. Ko silosni material dobro stlačimo v silos, oviramo dostop zraka Tako ustvarimo ugodne okoliščine za razvoj koristnih mikroorganizmov. Vrhnjo plast silaže pa zavarujemo pred kvarjenjem s plastično folijo, ki jo moramo obtežiti z gumami, ob robu pa s peskom. Ce silos ni dobro pokrit, ob vetru folija plapola in deluje kot črpalka, ki v silos dovaja zrak. S tem je zgornja plast silosa za nas in za naše govedo izgubljena. Literatura je na voljo pri avtorju. Kmetijska svetovalna služba ZVZ Murska Sobota JOŽE PUHAN, dipl. inž. kmet. Kako bomo gnojili Poljščine odnašajo iz tal veliko količino gnojil. V povprečju odvzamejo okupavine letno okrog 200 kg dušika in prav toliko kalija (korenovke več) in 00 kg fosfotja, 50 kg kakija in v manjših količinah tudi druga hranila. Odvzeta hranila se delno vračajo prek živali (gnoj, gnojevka) nazaj na polja, vendar je potrebno večino hranil, predvsem makioelementov, vračati zemlji v obliki mineralnih gnojil. Na kmetijah, ki redijo 2 do 3 glave velike živine na hektar, lahko večino potreb po hranilih pokrijemo z gnojem in gnojevko. Kadar je reja živine vezana pretežno na dokupljeno krmo in ima maht obdelovalnih površin, se lahko v zemlji pojavijo telo presežki določenih hranil, medtem ko se na površinah, ki so namenjene tržni pridelavi poljščin, srečujemo le z odvzemom hranil in organske snovi. Upoštevajmo gospodarnost in ekologijo Ob vedno večjem zapiranju cenovnih Škarij v kmetijski pridelavi smo prisiljeni ravnati vedno bolj racionalno. Ali bomo zmanjševali količino gnojil in tako pocenili stroške pridelave? Ne, to bi nam zmanjšalo pridelek, rajši poskusimo optimalizirati gnojenje. To pomeni, da moramo načrtno gnojiti, pri tem pa moramo upoštevati in ovrednotiti zaloge hranil v tleh, ugotoviti potrebe posamezne poljščine po hranilih glede na pričakovan pridelek, količino organskih ostankov v tleh in razpoložljive količine in vsebnosti domačih organskih gnojil, mincralizacijsko sposobnost tal in kolobar. Kadar pridelujemo poljščine v monokulturi ali v ozkem kolobarju, je črpanje hranil enostransko in je potrebno obilneje gnojiti, V težkih, zbitih, nestrukturnih tleh je oviran sprejem hranil za rastline, s pravilno obdelavo in izbranimi okrepi za povečanje godnosti tal (apnjenje. organsko gnojenje, kolobar z metuljnicami, pod rahla vanje) lahko povečamo rodovitnost in s tem dostopnost hranil rastlinam, Organska gnojila, predvsem hlevski gnoj in gnojevka, imajo na njivah neprecenljivo vrednost. Z njimi ne samo, da vračamo tlem odvzete dušik, fosfor in kalij, vračamo tudi zelo pomembne mikroelemente in mikroorganizme ter organsko snov za tvorbo humusa. Živali izkoristijo za vzdrževanje in produkcijo v povprečju le 20% hranil iz krme, vse drugo sc izloči v seču in blatu. Okvirne vrednosti hranil v organskih gnojilih Živalskega izvora so v tabeli 1. Organska gnojila rastlinam niso takoj dostopna, najprej jih morajo drobno-Živke v tleh razkrojiti do mineralne oblike (v 1, letu lahko računamo na 50% izkoristek hranil), vendar se z večletnim rednim gnojenjem založenost tal s hranili iz organskih gnojil povečuje. Za načrtno gnojenje pa je potrebno l najprej vedeti, kakšna je založenost tal s hranili, predvsem s fosforjem, I kalijem, kalcijem in dušikom, to pa ugotovimo s kemično analizo tal, ki bi jo I bilo zaželjeno opraviti vsaj enkrat v kolobarju. I Kadar bomo imeli podatke o založenosti tal s hranili in bomo upoštevali I hranilno vrednost organskih gnoji! ter ugotovili, s katerimi okrepi lahko I pozdravimo utrujeno zemljo (Če je to ovira za normalno rast rastlin), bomo I lahko poljščinam omogočili ugodne agroekoloSke razmere za uspevanje in I nemalokrat prihranili tudi izdatke za mineralna gnojila, I Za strokovno pomoč pri izračunih bilance hranil in izdelavi gnojilnega E načrta se lahko obrnete na vašega kmetijskega svetovalca, I Kadar nimamo opravljene analize tal, gnojimo po odvzemu hranil in taka so I tudi najpogostejša priporočila za gnojenje za Širšo prakso, ki jih objavljamo I v strokovnih navodilih, I Izbor mineralnih gnojit I v zadnjem Času pa so na našem trgu tudi tako imenovana posamična I gnojila, ki jih lahko smotrno uporabimo, ko zemlji primanjkuje samo določen I element, drugega pa je preveč. V pregledu navajam gnojila, ki so na voljo pri I nas na trgu. I Dušična gnojila I KAN - kalcijev amonijski nitrat je narejen iz amonnitrata in apnenca ali i dolomita (2-4 mg), vsebuje 27% dušika. Polovica dušika je v nitratni obliki in I je takoj dostopen koreninam, deluje hitro, drugi amonijski del pa bolj počasi, Amonnitrat vsebuje 34% dušika, ne vsebuje kalcija. I UREA ali sečnina vsebuje 46% dušika, ki je v amidni obliki, deluje I počasneje kot KAN, zato je nc priporočamo za prvo dognojevanje ozimin, I dokler je zemlja Se mrzla. Ureo pred setvijo jarin vdelamo v tla. Raztopljena I v vodi se lahko uporablja za zalivanje in namakanje ali gnojenje skozi list I (10-20% razstopina). I Fosfatna gnojila Supcrfusffll vsebuje 16-18% fosforja, ki je topen v vodi in hitro deluje, in sadro, ki je bogata z Žveplom. Priporočamo ga za osnovno gnojenje na nevtralnih iu bazičnih tleh, za kisla tla (pH pod 5) ni primeren, ker sc veže v nedostopno obliko za rastline. Thomusuv fosfat vsebuje do 16% fosforja in približno 45% apna ter 15 r mikroelemente. lahko ga uporabljamo pri vseh vrstah zemlje, pri kislih tleh ima prednost pred drugimi gnojili. MAP mono smon fosfat vsebuje 51 % fosforja in 11 % dušika, priporočamo ga za osnovno gnojenje koruze in dopolnilno gnojenje ob gnojevki Kalijeva gnojila Kalijevi kloridi (KCI) so primernejši za gnojenje poljšftn kot kalijevi sulfati, ker pride v zemljo dovolj sulfatov s padavinami (onesnažen zrak z žveplom), kloridi pa se izpirajo iz tal. Kulijevu sol je sol sivo bele barve, klorid, vsebuje 40 do 60% kalijevega klorida. Na našem trgu sla kalijeva sol (60% K^O) in KORN-KALI 40/6, ki vsebuje 40% K2O, 6% MgO in 5% NajO (v obliki NaCl), primeren za gnojenje vseh poljščin in travinja. Kalijev sulfat vsebuje 50% K;O v obliki sulfata. Ptent kali je trgovsko ime za kalijev magnezijev sulfat, vsebuje 30% K2O in 10% MgO, primeren za gnojenje trajnih nasadov in vrtnin. RELATIVNA GNOJILNA VREDNOST ORGANSKIH GNOJIL Magnezijeva gnojila Dolomitna moka vsebuje magnezij-kakijev karbonat, uporabljamo ga za gnojenje kislih zemljišč in tam. kjer primanjkuje magnezij. Grenka sol (Bittersalz) vsebuje 16% vodotopnega magnezijevega oksida, uporabljamo jo za foliarno gnojenje poljščin in vinogradov. Apnena gnojila Mleti apnenec vsebuje kalcijev karbonat, 50% CaO, deluje počasi. Hidratizitano apno Ca(OH)2, 70% CaO, deluje hitro. Žgano apno v prahu vsebuje 90% CaO in deluje hitro. Apnene mešanice vsebujejo kalcij v različni kemični obliki, dolomitni apnenci vsebujejo tudi nekaj magnezija. , Agrarvital SPS je novo apnenčevo gnojilo, vsebuje kalcij, magnezij in mikroelemente, primeren je za apnjenje vseh vrst tal in rastlin, deluje hitro, povečuje rodovitnost tal. Vsa zemljišča, katerih pH vrednost je pod 6, bi morali apniti, za to pa je najprimernejši čas po žetvi ozimnih žit. Spomladi uporabljamo apnena gnojila v manjših količinah (500kg/ha apna) in ločeno od preostalih gnojil. Kombinirana mineralna gnojila NPK Letos so na našem trgu gnojila iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Bolj koncentrirana gnojila, ki jih pridobivajo po novejših postopkih, vsebujejo Količina vrsta gnojila 101 hlevskega gnoja lOt nerazredčene goveje gnojevke lOt gnojevke 1:1 lOT gnojnice 101 prašičje nerazredčene gnojevke/krompir glavna krma 101 prašičje nerazredčene gnojevke/koruza m žito glavna krma lOt suhih kurjekov/pribl. 20% nastila 10t perutninske gnojevke (s 15% sušine) Skupni dušik N v kg 40-50 45-55 23-28 20-30 50-60 60-70 200-300 90-100 N + + Enakovredno hranilom iz mineralnih gnojil P205 K20 20-30 20-25 50-60 I 20-30 13-20 20-30 30-40 30-40 80-150 55-70 18-20 9-10 1-2 60-70 30-35 60-80 20-30 30-40 200-300 70-90 50-60 4(t-50 150-200 50-60 v 100 kg več kot 50% hranil, v starejSih tovarnah pa izdelujejo gnojila z manj kot 50% hranil v 100kg, zato so ponavadi cenejša. Vsebnosti hranil so odločite za nakup. Gnojila iz Madžarske: NPK 15-15-15 NPK 2-18-18 NPK 5-10-15 različne, pa tudi cene, preverite oboje, preden se Avstrije: NPK 10-10-15 NPK NPK NPK 5-12-15 9-15-15 5-12-14 Hrvaške NPK 7-20-30 NPK 8-26-26 NPK 10-30-20 NPK 11-11-16 Žita FLISAR-NOVAK.dipl. inž. kmet. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA Program dela kmetijske svetovalne službe v letu 1993 Kmetijska svetovalna služba Živinorejsko-veterinarskega zavoda Murska Sobota deluje za vse območje občin Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota. * Pridciuvalnu območje Pontuija; - njive in vrtovi - travniki - pašniki - sadovnjaki - vinogradi 51.850 ha 27,023 ha 2.654 ha 4.484 ha 2.640 ha - vse kmetijske površine 88.651 ha Od vseh kmetijskih povrSin jih je 87,5% v lasti občanov - kmetov in 12,5% v lasti kmetijskih posestev. Kmečka posest je zelo razdrobljena, saj ima večina kmečkih gospodinjstev manj od 5ha kmetijskih in gozd- mh površin. Kmetijska svetovalna služba spremlja dogajanje v kmetijstvu. Ne ukvarja se samo s tehnološkim svetovanjem. ampak tudi z organiziranostjo kmetov, trženjem in iskanjem novih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Osnova za uspešno delo kmetijske svetovalne službe in kmetovanja je trdna in stabilna agrarna politika. Predlog za strategijo razvoja kmetijstva v Sloveniji je v razpravi. Da bomo dosegli pravilno tolmačenje predloga razvoja kmetijstva, bomo organizirali predstavitev predloga strategije razvoja kmetijstva v Sloveniji kmetom, vodstvom zadrug in občinskim vodstvom. Za uspešno kmetovanje mora biti znana tudi strategija razvoja kmetijstva v občinah. Kmetijska svetovalna služba skupaj s sekretariati za kmetijstvo v občinah pripravlja in predlaga smernice in cilje razvoja kmetijstva v posameznih občinah. Največ dela v letu 1993 bomo namenili organiziranosti kmetov, ne samo organiziranosti v zadrugah, ampak tudi v vseh interesnih povezavah od rejskih skupnosti do povezav v skupno blagovno znamko za posamezne pridelovalce. Na našem območju delovanja imamo na osnovi zakona o zadrugah sedaj 20 kmetijskih zadrug. Nastale so z reorganizacijo sedanjih zadrug in ustanavljanjem novih specializiranih zadrug. Iz šestih kmetijskih zadrug jih je nastalo z reorganizacijo šestnajst. Specializirani pridelovalci so ustanovili eno mlekarsko zadrugo, tri vinogradniške, zadrugo za vzrejo prašičev in zadrugo pridelovalcev sladkorne pese. V ustanavljanju je zadruga za vzrejo žrebet v Ljutomeru. Kmetijska svetovalna služba organizira predavanja in posvete o povezanosti kmetov v zadruge, pomenu zadružnih načel in osnovnega cilja povezanosti kmetov v zadruge. S stalnim izobraževanjem kmetov o pomenu in bistvu zadružništva bomo dosegli, da bo zadruga last kmetov ustanoviteljev zadruge, ne pa da bo kmet stranka v zadrugi. Končni cilj vsakega svetovanja in pridelovanja je uspešno trženje. Uspešno trženje je možno, Če poznamo tržne razmere in če smo organizirani od pridelave prek predelave do trgovine. Zato predlagamo večjo povezanost kmetijskih zadrug, in to splošnih in specializiranih, in vzpostavitev informacijskega sistema za poznavanje zahtev trga. Vsem kmetijskim zadrugam in drugim zainteresiranim s področja kmetijstva bomo predlagali in pripravili predlog za ustanovitev kmetij sko-gozdarske zbornice. Organizirana predstavitev naših kmečkih dobrot bo 3, in 4. aprila 1993. Ob razstavi kmečkih dobrot bo tudi prodaja. NaS cilj je, da iščemo kupca, a ne da samo razkazujemo, kaj znamo napraviti. Razstavo in prodajo kmečkih dobrot za povezovanje vsega turizma, s tem tudi organiziramo kmečkega. vedno v drugem zdraviliškem kraju. Lani je bila razstava v zdravilišču Radenci, letos bo v Moravskih Toplicah, v letu 1994 v zdravilišču Banovci in v letu 1995 v lendavskih toplicah. Naša predstavitev dela in uspehov bo na kmetijskih razstavah. Razstave svetlo lisaste pasme bomo pripravili julija skupaj z rejsko zvezo v občini Gornja Radgona v Sp. Ščavnici, avgusta v Ljutomeru in septembra v občini Murska Sobota v Prosenjakovcih, Vse razstave in prireditve niso namenjene samo kmetijcem. ampak bomo z njimi dosegli boljšo pozornost med pridelovalci in porabniki. Kmetijska svetovalna služba bo izvajala kmetijski del urejanja podeželja v vseh občinah, kjer bodo zasnovani programi. V letu 1993 se bodo izdelovali programi celotnega urejanja podeželja v Bučkovcih v občini Ljutomer in na Stari Gori v občini Gornja Radgona. Aktivno delo kmetijske svetovalne službe pri uvajanju novih dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu bo v letu 1993 obsežnejše. Ob dopolnilnih dejavnostih na kmetijah bo največja aktivnost pri uvajanju semenarske proizvodnje, še posebno pridelavi in dodelavi semena hibridne koruze na območju občin Gornja Radgona in Murska Sobota. Predstavitev dela kmetijske svetovalne službe bo avgusta na kmetijskem sejmu v G. Radgoni ob razstavi semenarstva Slovenije. Ob vsem drugem bomo strokovno usposabljali pridelovalce, da bodo s pravilno tehnologijo dosegli boljše rezultate na svoji kmetiji in s tem tudi večji profit na enoto proizvoda. Vodja kmetijske svetovalne službe Janko Slavič, dipl, inž, agr. v scdeiev^n odpira w«MeM«*Me«e«ee0MM«Mn«eMeMeMweMmMM«m«ewMMM«MM«WMMeM> TOSAMA Prednosti VRTEKSA! 1. Zaradi enakomerne propustnosti svetlobe, zraka in vode se pod VRTEKSOM ustvari ugodna mikroklima, ki omogoča optimalne pogoje za uspešno rast. VRTEKS nadomešča rastlinjak! Zaradi izboljšanih pogojev za rast, lahko manj gnojimo in vseeno dosežemo dobro in zgodnjo letino. 2. Omogoča zgodnjo setev in s tem zgodnjo letino, ker VRTEKS ščiti rastline pred pozebo. 3. VRTEKS je ekološko ndoporečna zaščita rastlin pred insekti -brez kemikalij - in drugimi rastlinskimi škodljivci, kot so glodalci in ptice. 4. Pri visokih poletnih temperaturah VRTEKS ščiti pred izgubo vlažnosti, izsušitvijo in zaskorjenjem tal. 5. ščiti pred vetrom, erozijo tal in blaži posledice toče in neurij. 6. Podaljšuje dobo rasti ~ omogoča poznejšo presaditev in dozori-tev kultur. 7. Omogoča prezimovanje rastlin (por, zelje, motovilec...). VRTEKS JE NA VOLJO V DIMENZIJAH: 1,55 m X 10 m. 1,55 rn X 100 m. 2, IS m X 200 m. VRTEKS lahko kupite v trgovinah za vrtičkarje in poljedelce, najugodneje pa ga dobite v Tosaniiiii trgovini na Viru pri Domžalah. Po.šljemo vam ga tudi po pošti. Pokličite nas po telefonu: 06J/T]43HS, 721404 ali nam ]»iSite tin naslov: TOSAMA, Vir, Šaranovičeva ,15, 612.11) Domžale. R a st linam pokritim z VRTEKSOM tako omogočimo najboljše pogoje za zdravo in uspešno rast. VRTEKS uporabljamov poljedelstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu. VRTEKS - vrtnarska vlaknovina je evropske kakovosti: čvrsta, prožna in večkratno uporabna. Za shranjevanje priporočamo suh in temen prostor. V. ■ L “ t I Uporaba VRTEKSA! VRTEKS uporabljamo takoj po setvi, saditvi ali presaditvi, saj so takrat rastline najbolj potrebne zaščite in kar najboljših pogojev za uspešno rast. Z njim pokrivamo kulture kot so solatnice, kapusnice, kore- nje, peteršilj, redkev, paradižnik, papriko, kumarice, kolerabo, špinačo, zgodnji krompir, vrtne jagode, vse vrste zelišč in seveda vse vrste rož in okrasnih rastlin. V sadjarstvu pokrivamo z VRTEKSOM zlasti drevesa, ki zgodaj cvetijo in grmovnice kot so ribez in maline. VRTEKS polagamo ohlapno čez vrtne grede, samo ob robovih ga obtežimo z zemljo ali kamenjem, vrečkami napolnjenimi z zemljo ali deskami. Pozor! Rastline med cvetenjem odkrivamo, da se oprašijo. Odkrivamo jih med okopavanjem, rahljanjem zemlje. Korenje, redkev, zelišča ipd. odkrijemo, ko so visoka 5-10 cm. Solato, zelje ipd. odkrijemo, ko glavice zrastejo do želenega obsega. Po uporabi VRTEKS očistimo, zložimo in ga shranimo za naslednji) sezono v suhem in temnem prostoru. ZARADI PREDNOSTI, KI VAM JIH PONUJA VRTEKS, BODO VAŠI PRIDELKI BOLJ ZDRAVI IN OBILNEJŠI! / /igffgga™ w/ct- vaš zanesljivi spremuevalecJ I Sosedstvo it ,a\w’ I TT/arna hASAnT iz ' - L- ;HWANBERGA « AvsUsp že 20 let izdeluje speciatne .stroje za kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništva Hfibevitost je bita izziv za naž razvoj In dokazali smo, da je strme površine mogoče obdelovati z našo metianizacijo. Svoje dosežke ponujamo Piijaleljem in sosedom. VSE ZA KMETA DOBITE PRI AGROOSKRBI MARIBOR! AGROOSKRBA MARIBOR laurus d p. O. AGROOSKRBA VAS REDNO OSKRBUJE S KAKOVOSTNIMI GUMAM! TAURUS VSEH DIMENZIJ ZA TRAKTORJE IN PRIKOLICE ' r a .5 4 ■t GENERALNI ZASTOPNIK TRAKTORJEV^^ RASANT — AGROOSKRBA MARIBOR 62000 MARIBOR, Vodovodna 7 Telelon (062)301-781, fax (062) 303-435 OPREMILI SMO SE Z UNIVERZALNIM STROJEM ; BONDIOLI & PAVESI za SERVIS KARDANOV! '41 tH t’« 1^ V naših prostorih v Mariboru na Vodovodni 7 za vas oprauliamo servis kardanov; — zamenjava križev, — zamenjava cevi. — zamenjava vilic, — zamenjava zatiča z vzmetjo, — zamenjava plastične zaščite, — zamenjava obrabljenih delov _ znotraj sklopk. Ge je kardan prekratek, lahko zamenjamo samo cevi in zaščito. Če imate kardan brez sklopke, lahko zamenjamo samo zunanje vilice in * f i BONDIOLI & PAVESI vgradimo vilice s sklopko Za različne vrste sklopk opravimo pravilno nastavitev Vgradimo lahko tudi dvojni zglob, ki omogoča, da se kardan vrti do 70 stopinj — na koncu njive tako rekoč nikoli ni potrebno izklopiti pogona na kardan. Za večje potrebe bomo organizirali servis kardanov tudi na območju vaše KZ oziroma našega poslovnega partnerja. Pokličite Agrooskrbo Maribor, tel.: 062/301-864 ali 303-781 (Marjan Stok) AGROOSKRBA MARIBOR — VAŠ ZANESLJIVI SPREMLJEVALEC TRGO, EX PO P T 'PREVOZ PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE e2230 LENART V SLOV. GOR. PTUJSKA C. 16 I M P O P T TELEFON: 062/724 675, TELEFAX: 062/724 61 7 GENERALNI ZASTOPNIK ZA TRAIO^JE I rs ‘T. I ' A f. 1 i' CENE TRAKTORJEV UNIVERSAL VRSTA TRAKTORJA CENA ZA CENA ZA KUPCA BREZ KUPCA STATUSA KMETA S STATUSOM KMETA f 'J 1010 S KABINO 640 DTC J 643 DTP ' (vinogradniški) : 55 a DTC 445 DTC 445 U 31.130 DEM 15.960 DEM 19.650 DEM 14.890 DEM 13.740 DEM 11.100 DEM 29.650 DEM 15.200 DEM 18.710 DEM 14.190 DEM 13.120 DEM 10.570 DEM CENE KOSILNIC BCS SO Z 10% PREDSEZONSKIM POPUSTOM KOSILNICA BCS ACME 622, bencin KOSILNICA bes tombardinl 622, dizel KOSILNICA BCS ACME 602, bencin MOTOR ACME, bencin, levi MOTOR ACME, bencin, desni MOTOR ACME, dizel, 1evl 5.800 DEM 6.900 DEM 3.100 DEM 1.450 DEM 1.550 DEM 2.500 DEM BCS I 4 UGODNE CENE GUM BARUM! Obiščite nas v Lenartu na Ptujski cesti 16 ali pokličite po telefonu; 062(724617 BUŠK LIVARNA IN PROIZVODNJA, ti. o. 0. MURSKA SOBOTA, Plese 9 Telefon: 069/31 715 Telefaks: 069/31 715 Žiroračun: 51900-601-18610 'Sl 7 SOLNICA Solnica je podstavek za lizalni kamen - solnik. Uporaba solnice ima naslednje prednosti: - lizalni kamen je stabilen, vendar vrtljiv. To omogoča enakomerno obrabo kamna. Podaljšana je življenjska doba kamna, zmanjšana je možnost okužbe živine (v hlevu), izključena je možnost zastrupitve živine (divjadi) s soljo (kamen se ne I drobi). J -- DROBILEC DB-350 .^Drobilec je namenjen predvsem za drobljenje svežih koruznih storžev ali zrnja za pripravo kakovostne silaže. Z njim lahko drobimo tudi suho koruzo in vsa druga žita. Drobilec se vključuje v vrsto strojev za pripravo kakovostne in cenene živinske krme. J 1 NAPAJALNIK ZA SVINJE (»CUCLA« Z JEZIČKOM) »Cucio« z jezičkom montiramo v vse sodobne hleve. Izdelana je iz medenine, odlikuje pa jo zanesljiv, enakomeren in miren tok vode. Ventil lahko odpremo tako, da je curek majhen, zato je »cucla« primerna tako za velike kot za male živali. VINOGRADNIŠKA OPREMA - NAPENJALNIK ZA ŽICO Napenjalnik je namenjen za zategovanje žic v vinogradih, na ograjah ipd. Prednost je v tem, da za napenjanje žice ni potrebno prekinjati. POLŽNt TRANSPORTER - KOMBINIRAN a ] ur Dodstm ce* 4 ElekLramolor: 2.2 kH. 1400 min-l Kapacitela : dol3t/h Slevilo obralov polta • 1400 min-l ' NAPAJALNIK (GOVEJI) ■ Goveje napajalnike montiramo ! v vse sodobne hleve in rabijo za napajanje Živine. Izdelani so iz sive litine in so emajlirani. Na cev jih pritrdimo z navojem R 1/2”, Montaža je hitra in enostavna. Uporablja se za transport sipkega materiala (pšenica, ječmen, koruza...). Po potrebi se lahko priključi dodatna cev na poziciji 1, s tem se poveča dolžina transporterja na 6 m. Naše izdelke lahko kupite v vseh prodajalnah s kmetijskimi stroji in na sedežu podjetja v Murski Soboti. Pokličite nas po telefonu: 069/31 715 . , __________ Izdelujemo še oljne garniture za centralno ogrevanje - Previjamo vse vrste elektromotorjev in servisiramo črpalke (IMP, Elektrokovina). Naše storitve: obdelava kovin in livarstvo barvnih kovin. [! l< ,£ ? J mi ■ R k 7? i h .■4 I I f 1 A. , J t I iS Si **^ Si.’^ § 5 £ S s; Š S c c t -Sl a '*• ^ & •S -a a a o .c -S S, -.^ o g £ Š ž ■3 '5 e 1 P 5 -ž 2’ S Š -se c ’N 2 s §^S3Ž-0 o " i; i+ '( u £ S £ B Ts ^ § E ' ■ ■■ s s s * s za š; e S -^ o p a 'c ■* a £ 3 5 i, .£ S ■- 3 ? ‘-' Q “ -C S 3 s S S o' £ S o I §s^Q’ £ § S .Si -S s 5 a "S s s <■2^ S t 2 KS '2 § -S, ■O S> ®^3g'33<''£ ■-S B 'a ^5-aQSz:^a;^ :: - > p- ;' ^i) a ‘M tM 5 K s r -g’ 'C p '^i 'S o 2 P S 3 S 5 P c i £ 3 Ž’ -n ^2 il- * 3 'S i: B S B'o p o s O ■S5. Cl? « .p\ s 2 £ -t' S P a Sj § k- -5 ir £ H~ s' s o S § S'. r. p P 5 s \f5 g^ J** ** ■'■^ -:< O ’** fco Os tu 23 k N z^ S -S £ jJ tM *>* .'-o n. o J t ' £ s Si, a £ a g ts 3 'š a — c •S 3 11 . n s s 5’ g TJ '3 «4 ■g '§ -5 d ;? £ § s g T, < § I < ^o o X CN C C\ oo' fN s fe D Cl. p 2 50. S s § o. o n o rs c 's «' I s « tiO □ 6 u i "S ~ -^ g a Š -N ~ . h -sf "i? S ,ii £ ^ -.. -i £‘2^^-5s;s;i’5;'Sw^ . I s o “ Š t s t = ? -Š I ^HPIS H|8.1 ®gs-| 5^1 4 5 i B c ts s; 't; ■D o i: P Zj -a O c c? S .?$ S § r-c Tu -S a 5 S t-šl S,-S -5 3^2 .S N 2 .F* c "S g ? 'ii a # ** 12 1^ 3 S2 5; s osoci,ci. a-£ .1 -S IPJJ’’ i '< hii lj š v Ci. 5 O ■■^ C\1 ~ h £ O ■ Š S S >,^ -š ? s o 'C5 t? -c N <3 - ; < ’ Jr 1 s v ■ I ...■.-■Z J •rt 'i I DAR MATERE ZEMJE W MGA S(MO j'!'"'' I Naffitmtwčno{)|£(^)epneM>|6n(>po!taii^si,&K&dRi^ffiC3{^,saffios;M3hrjemi4dkskH^b(^ pnirionti n Poda^^ler«£emn, a(wAfwn cAubi It sond. SESTAVA LIČNEGA OUA [>Ak^ a>-35%, feoirak^AO-ee^, ^Sanat E: eOmg v fSKIKi) v lag. ft^tooletaa zaradi sestale n»tasičaa! iFaseotr^la^ b naatrogaE-^tetB^^ bk^ «wfe»st. tH*ORASA ZaaS o(Sf&iega otessat arane frpmčaru GEA piipf?j«aw raSuSt sotal (iriaa, ^ia(Jt&a«w«. feiit^asa, tBoto¥as^zdjBm,.,)tfip(^t^.Bub»d!(6n^bQvra8fQ690 : y '■ •T 1 Nakup kurilnega olja za gospodinjstvo. 8 F h b J- Na vseh Petrolovih bencinskih servisih in v skladišču prodajamo po zelo ugodnih ' cenah avtoplaŠče vseh velikosti - možno je naročiti tudi avtoplaŠče za tovorna vozila. Nakup je možen tudi na tri obroke s čeki - brez obresti. Montaža avtoplaŠčev pri poo- blaŠčenih brezplačna. vulkanizerjih je Vabimo vas na naša prodajna mesta, da vaše jeklene ko- njičke pred spomladjo obu-lovp Plime in vam že- jete v nove gume in vam ze- limo srečno vožnjo! PETROL ll I 3 IN V ROGAŠOVCIH I. EVROPSKA KAKOVOST - strdišče pod -10“C - vsebnost žvepla do 0,3% — s standardom dovoljen 1 % Ugodni plačilni pogoji za količine nad 1000 litrov: — Plačilo na tri obroke s čeki - brez obresti - Ob takojšnjem plačilu 50% popusta pri prevozu Pohitite in se oglasite v Petrolovem skladišču v M, Soboti. I ! I •-•<3 Da se boste z vašimi avtopiobili vozili varno, da bo njihova življenjska doba čim daljša in da bodo Čim manj onesnaže- vali okolje, vam Petrol na vseh svojih bencinskih servisih Na bencinskem servisu se ozrite tudi po ponuja olja svetovno znanih izdelovalcev: AGIP, MOBIL, B. ' prodajnem prostoru, kjer vam med LIQUI MOLY, INA, VALVOLINE, CASTROL, OMV j drugim ponujamo: žarnice. prodajnem prostoru, kjer vam med P. - Mapetrol, ki so izdelana po vrhunski tehnologiji In primerna za vse motorje z notranjim izgorevanjem. akumulatorje, razne čistilce za zrak in olje, snežne verige, papirno galanterijo, avtokozmetiko, brezalkoholne pijače. igrače za vaše najmlajše in drugo blago. 1^1 X.C1 v O9C I ■ ■ ■ MI f Prijeten zvok in mirno delovanje vašega avtomo- ki vam bo naredilo vožnjo prijetnejšo in bila spremeni tudi vaš značaj. PETROL varnejšo, petrol SREČNO GENERALNI ZASTOPNIK TRAKTORJEV Posredniška prodaja rabljenih traktorjev. RADENCI t:- f v I ' NovF licenčni MASSeV I" S» It FERGUS^H. 30 do 66 KM, 4VD eo do 160 KM hirbc,; program V zalogi vedno: - rezervni deli 1 s 1 S A L', ."'J' iNTeR:?2!S d.0.0. 069 - traktorji z nizkoprofilnimi gumami za zelene površine - za košnjo, pobiranje listja, pometanje in pobiranje prahu - kompletno opremljeni za zimsko službo, za čiščenje snega - 14 do 58 KM, pogon na vsa 4 kolesa - traktorske gume •IlOtHO^ I GENERALNI ZASTOPNIK TRAKTORJEV IN KOMUNALNE OPREME Kuboio NAMAKALNA OPREMA FERRALIT Sistemi ROLO; ROLO 75 ROLO 63 ROLO 50 FERRALIT o.«. Cesta žalskega tabora 10, 63310 Žalec; SLOVENIJA, tel.: +38 (0) 63 71 31 31, fax: +38 (0) 63 71 14 07 Traktorske črpaike: TS-1Q0D, TS-2000 TŠR-500, VTP-12 TŠF-1300 'if; .7 I i r •HIV Gruppe OMV-MAPETROL Da boste delo na polju oprai.dli gladko in tekoče, dačo vaš traktor deloval brezkibno, vam naši strokovnjaki za olja priporočajo MOTORNA OLJA ZA TRAKTORJE IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO OLJA ZA MENJATTIIKE ZAVORNE TEKOČINE HIDRAVLIČNA OLJA J ru i-i-l I [ij 1?'. STROKOTOAKI TA MOTORNA OLJA 6K000 Maribor. Linharbova 17i prodna: 062/301341. fax: 31860 3 GENERALNI ZASTOPNIK IN SEBriSEB a nUKrORJE V naših prostorih smo uredili tudi sodobno skladišče nadomestnih delov. Skupaj s servisno in prodajno mrežo v Sloveniji smo vredni vašega zaupanja: o 4^' ^3 »i kmetijska zaoruga p.o.K,^ S11liN^Cfl~x ( W OTBT J £i Pri nas so vam na voljo tudi: UMETNA GNOJILA ZAŠČITNA SREDSTVA KMETIJSKA MEHANIZACIJA REZERVNI DELI KRMILA... .O SLIVNIŠKA , 62312 SLIVNICA PRI MARIBORU TELEFON: (062) 605233, 605464 ■ Nov veleprodajni center v Turnišču EXPORr-IMPORT Sokolska 19, Maribor Tel. Q62/l02-331. 104-764 Fa>: 062/104-764 00 ŠKARIJ 00 TRAKTORJA V soboto bo podjetje Aklej iz Maribora v Turnišču predalo namenu nov veleprodajni center kmetijske mehanizacije. Mehanizacija ruskih proizvajalcev in široka ponudba za vinarje je novost, ki bo predvsem zaradi ugodnih cen in velike izbire pritegnila marsikaterega potrošnika. Investicijo in ponudbo novega prodajnega centra nam je predstavil direktor podjetja Srečko Verzel. - traktor, dvoosni, 12 KS, s priključki - traktor, dvoosni, 30KS - traktor, dvoosni, 50KS - traktor, dvoosni, 57 KS - traktor, dvoosni, 82KS »V Turnišču bodo kmetje v določenem obdobju dobili »Podjetje Aklej iz Maribora je mlado podjetje, kate- v'se, kar potrebujejo za vsak- ' rega program temelji na trgo-danje kmetovanje. Odpiramo vanju s kmetijsko mehaniza- veleprodajni center na površini 1000 ni< v katerem bo široka paleta kmetijske meha- cijo in drugimi izdelki, katere kmet potrebuje pri vsakdanjem delu, Škrata, v našem nizacije - motokullivatorja ' zelenem programu smo naj-do traktorja, to je mehaniza- prej začeli s prodajo kmetij- do traktorja, to je mehaniza- cija ruskih proizvajalcev - in pestra ponudba za vinarje in sadjarje, velika izbira vinogradniških in sadjarskih Škarij, škropilnic pa vse do cistern iz nerjavečega jekla velikost' do 10,000 litrov,« Vašo ponudba zajema vse - od Škarij do traktorja. Kaj to pomeni? r J ) i S ske mehanizacije in ponudbo za vinarje in sadjarje, prodajali pa bomo Še gnojile in molzne stroje. če se podrobneje dota- I knemo ponudbe, imamo ge- T ' neralno zastopstvo ruske me- hanizacije - traktorjev za Slovenijo - ki obsega: TBISHOP Trimllni d.o.o. t 69^ LKISmAVA na debelo in drobno PO ZELO UGODNIH CENAH VAM PONUJAMO; - semensko koruzo PIONER, EVA, DEA, PANONIJA - semensko koruzo ETA 272 - semensko koruzo NSSC 444 - umetna gnojila NPK 15-15-15 - umetna gnojila NPK 6-21-21 - umetna gnojila KAN 28% - umetna gnojila UREA 46% - sadike trte - dvobrazdne pluge OLT (10- in 12-colni) - dvoredni kultivator za koruzo - betonsko železo 0: 6, 8, 10, 12 - armaturne mreže za^aike armaturne mreže 4,2/4,2; 6/4; 6/6 In dru^e - strešnike BRAMAC - termoputz - ppČi FERROTHERM35 10 kg 10 kg lOkg 100 kg 100 kg 100 kg 100 kg kos SIT 3,535,00 2.266,00 2.490,00 2.220,00 2.570,00 1.700,00 1.990,00 50,00 kos kos *g kos kg kos vreča 59.935,00 83,167,00 45,40 703,00 115, 55,20 72,60 623,00 ,636,00 < ene so brez prometnega davka. Vsa druga kmetijska mehanizacija In gradbeni material. Telefon; (060) 76078 jekla. Podjetje Oral iz Maribora nam dobavlja bogato paleto kovaških izdelkov - nosilce žlebov, različne dimenzije tečajev, tesarske spone, sidrne vijake, kline za brane ter priključke za traktorje - od bran do plugov. Vsi izdelki so kakovostni in bodo velika pridobitev v ponudbi trgovine. Sloga iz Škocjana je dobavitelj luščilnikov koruze, dognojeval-cev koruze in planirnih desk, Skupaj z njo bomo v drugi polovici leta ponudili tržišču dve inovaciji pri izdelavi plugov, ki bosta zmanjšali škropljenje in čas obdelave. Dobrodej ponuja v naši veletrgovini vitaminsko-mineralne dodatke, npr, lizalne kamne, S to ponudbo dajemo fld kmetovalcem možnost, da se tz-JH boljšata kakovost mleka ter pridelava mesa.« ----A Vsa mehanizacija je najcenejša v Sloveniji, po kakovosti pa je boljša ali enaka, kot je konkurenčna ponudba v Sloveniji, Dokaz za takšno trditev je dejstvo, daje na število prodanih traktorjev malo popravil, in pa mnenje kmetov, ki takšne stroje že imajo ali pa so jih kupili pri nas. Ob Široki ponudbi traktorjev in priključkov uvaža naše podjetje iz Slovaške bogat program traktorskih gum Barum, kakovostne vinske hrastove sode, od 3- do 800-litrske, ki jih zaradi kakovosti na veliko izv'ažajo tudi v Ameriko, vinske steklene balone, od 5- do 50-iitrske, ročno orodje, ki je kakovostno in cenejše od domačega ter široko paleto sadjarskih in vinogradniških Škarij, Poleg lastnega uvoženega programa ponujamo tudi programe dobaviteljev, ki so kakovostni in zanesljivi, To so Koper-Jadran iz Sežane, ki je generalni zastopnik za motokultivatorje in kosilnice znamke SEP (italijanski proizvajalec), ter zastopnik motornih žag in kosilnic znamke Opem (japonski proizvajalec). Podpisano imamo pogodbo o dolgoročnem sodelovanju, ki nam zagotavlja zastopstvo in prodajo teh izdelkov v Prekmurju ter servis in rezervne dele. Sodelujemo tudi s podjetjem Roto iz Nove Gorice, ki izdeluje kakovostne EK-filtre, ukrafiltre. vinske črpalke za prečrpavanje vina in cisterne iz nerjavečega Kakšni so vaši načrti v prihodnosti? »Zelo veliki, saj smo se za slovensko tržišče pripravljali dobro leto, in to tako, da srno poskušali natančno ugotoviti probleme in potrebe naših kmetovalcev. Tržišču srno ponudili poceni blago, ki je kakovostno in, kar je najvažnejše, smo neposredni uvozniki in prodajalci ruskega in slovaškega blaga, To pa pomeni, da so tudi cene temu primerno nižje,« Omenili ste partnerje iz Rusije. Kakšno Je to sodelovanje? »Sodelovanje s partnerji iz Rusije je zelo dobro. Veliko pove podatek, da je naj večji kupec ruskih traktorjev Amerika, to pa je samo dokaz, da gre za blago, kije zelo vzdržljivo in kakovostno. Odločili smo se, da bomo organizirali učinkovito servisno mrežo in prodajo rezervnih delov in Šele nato prodajo ruske mehanizacije, To nam je uspelo, tako da z novim centrom v Turnišču odpiramo centralno trgovino za vso Slovenijo, kjer bo možno kupiti vse dele za ruske traktorje, V lem trenutku najtesneje sodelujemo s tovarno iz Lipetzka, od koder dobivamo dva tipa traktorjev T 40 in LTZ 55 z 55 KS, ki sta med najcenejSimi na svetu, po kakovosti pa ne zaostajata za konkurenco, To rusko podjetje nam je priskočilo na pomoč tudi s serviserji, ki so nam v veliko pomoč pri organizaciji servisne mreže,« Ag, VENERA