—-   262    ------
O sviloprejkah in dobrih jajčicih za seme.
Odgovor na vprašanje v 29. listu. (Konec.)
Ako hočemo stalen in zdaten dobiček od sviloprejk imeti, sasadimo si najprej dovolj murbovih dreves; zakaj zanašati se nikakor ni, da bomo vselej galeto za seme prodajati mogli; kdor pa perje kupuje, daje dosti dobička drugim iz rok. Kokonov za seme se je na Laško le pretekla leta zato mnogo prodalo , ker so imeli dom& bolezen in so drugod iskali semena.
Umni gospodar vsak prevdari: kaj mu več dobička v kratkem času donese. Gotovo je, da skoraj nobena reč toliko ne vrže, kakor sviloprejke tistemu, kdor jih prav gleštati umi in ki ima sam dosti perja. Tudi oseba, za nobeno težko delo pripravna, si lahko kaj zasluži, če črvičem streže.
To spoznajo vsi bistroumni Lahi, ter svilorejo cenijo za najboljo prihodnino; zato nekteri celo trte sekajo in raji murbe sade.
Hvalimo tedaj južni Slovani previdnost Božjo , da nas je posadila v kraje, v kterih se po lahki poti di veliko pridobiti.
Slišim pa, da marsikdo pravi: „Saj bi se še ukvarjal s svilorejo, ako bi le tiste hudobne bolezni ne bilo, ki mi pobere veči del črvičev, in ves moj trud je potem zastonj, vsi stroški za perje grejo rakom žvižgat!" — Res je sem ter tje zdaj ena leta taka; ,al te kuge ni bilo poprej in bode sčasom tudi nehala. Ce zato obupa svilorejec, bi moral tudi živinorejec obupati, ker mnoge bolezni in kuge pobero tudi konje, vole, prešiče in drobnico.
Slišim tudi tega in unega ugovarjati, rekoč: „svi-loreja se prišteva obrtnosti, živinoreja je za kmeta."
Ne tajim tega, da živinoreja je podlaga kmetijstvu, posebno v tacih krajih, v kterih njiv drugače gnojiti, rahljati in rodovitnost jim obdržati ne znajo, nočejo ali ne morejo kakor z živinskim gnojem. Pa tudi, če je kmetija daleč od velicega mesta/ kmet drugače solda ne vidi, ako ne prodd masla, kako govedo ali kakega ščetinca.
Obrtnost naj kmetijstvo podpira! Premisli na pr. le-to: Ce tudi 21etnega voleka za 100 forintov prodaš, si dobil komaj vrednost krme, ktero je volek povžil, voleka si pa dal zastonj, komaj da ti gnoj za dobiček ostane.
Trda je za denar povsod; treba je tedaj umno gospodariti in računiti.