Šulvereiiiskiin zapaljeTancem v poduk. (Izvirni dopis u inaiiborske okolice.) Pamet je bolji ko žamet pravi slovenski pregovor. Pa žali Bog pri nekterih naših ,,paverskih" kmetih je prav malo pameti najti. Ce le iz kakega kota kaki nemčurski škric primiga, ki ima široka usta, brke in očale, ter jim slovenski jezik grdi in psuje in le nemškega hvali in priporoča, mu naši kmeti vse verujejo, čeravno bi jih bil petkrat za nos zvodil. ,,Bliže mesta, bliže vraga" to velja tudi za našo ubogo Kamco. Kmet za kmetom premine, na njegovo mesto pa pridejo meščani. Ne bo dolgo, pa bomo v Kamci kmete na prstih ene roke lahko prešteli. K vsem drugim nevoljam še si je pa ta peščica naših kmetov nnemški šulverein" nakopala. Nemčurski iz Tirolskega privandrani mariborski profesor Nagele, ki uže dolgo v Kamci okoli šnofa, je učitelju g. Grratze, ki je ob enem občinski tajnik ali ,,(xemeindesekretar, obljnbil lepo plačo, če mu pomore tudi v Kamci Ijudi naloviti za šulverein. Na Martinsko uedeljo je toraj občinski berič Pirker kmete lovil rekoč: da je nek profesor iz Marburga tu, naj se grejo zapisat za šulverein, da bode šola nemška in sloveuska, ker jo neki Slobenarji ali bindišarji celo slovensko napraviti hočejo. To pa res ni. Resnica je le, da šulverein slovenski jezik celo iz šol spraviti hoče in da bi se le nemški podučevalo. Prašam zdaj: kako pa bodo otroci, ko bodo enkrat odrastli, če se ne bodo tudi sloveuski učili sloveasko dobro brati, slovenski kršeauski nauk in pridigo razumeti mogli? Figamožera, narodnim Judežem, ki bi za groš Boga, vero, dušo, očeta, mater in otroke prodali, takim je se ve vse eno, ce se narodni jezik in krščanski nauk tudi iz šol izključi. Sicer pa se deca v nemčurskih šolah ne nauči dovolj uemški, ampak spači, da ne zna ničesar prav ne nemški ue slovenski, ne brati ne pisati, ne računati. To kažejo skušnje. Bode li nemščina ljudi srečne in poštene storila? Ali Kaniski Draž in Mariborski Brandstatter nekdajna zveličarja Kamških nemškutarjev nista dobro nemški pisati iu govoriti znala, in vendar sta kot hudodelnika slej v kajhi čepela? Da je človek pošten, temu je nekaj več treba ko nemščine. Kdo pa svoj\jezik, ki ga je mati učila, zametuje iu zanifeuje, takemu človeku tudi nič druga več sveta ne bo in utegne prav lehko tje priti, kamor j^a Draž in Bradstatter prišla. Slab otrok, ki se svoje matere bodi kolikorkoli uboge sramuje! Cem Vam pa povedati kdo je prof. Nagele, in kaj je šulverein. Nagele je privandrani Nemec in ljuti sovražnik vsega, kar je slovenskega, toraj tudi naših kmetov. Letos 7. aug. je v Grački Tagespoiti uekaj o Kamci pisal in kvasil in tam z velikim veseljem in zadovoljuostjo rekel: da meščani Nemci vKamci grunt za gruntom v roke dobivajo in da slovenski kmetje eden za ovim z gruutov preminejo. Clovek, ki ga toraj veseli, če slovenski kmeti ob posestva, in ta v tuje nemške roke pridejo, kteri bedak bo še trdil,da zamore taki sovražni človek Vaš prijatelj biti? Za tiste cote obleke in nemške bukve, kterih tako Vaši otroci ne razumejo, Nagele hoče Vašo samostalnost in narodnost imeti, hoče Vaše uboge otroke nemčurskenm Molohu v žrelo potisnoti. Kmetje! kteri še niste pameti zapili in zapravili, ne sprejmite sramotne ponudbe. Vaša gospodska so od svetlega cesarja Vam zato po.stavljeui možje, barusačem ki Vas le za nos voditi hočejo, pa krepko vrata pokažite. To bo častno in pošteuo za Vas. ,,Sulverein" je bil pred nekaj leti v Berlinu na Lutrovskem Prajzovskem ustanovljen. Cesarski naši vladi sovražni nemčurji so potem to društvo: . šulverein", tudi pri nas razširjevati začeli. Cesarska naša vlada pa že zdaj sprevidi, da ima šulverein še druge namene ko samo ubogi deci knjige iu obleko deliti in za uk nemškega jezika skrbeti, ter je že cesarskim uradnikom naravnost prepovedala nadalje se tega društva: ,,sulvereina" udeležiti. S tem je pae dovolj dokazauo, da je ,,šulverein" draštvo, ktero ni pravo in priporočevanja vreduo inači cesarska vlada aebi branila uradnikom se tega društva udeležiti. Kdo je toraj pošten Slovenec in prijatelj cesarski vladi, kteri smo pokorščino dolžni, se ne bo k ,,šulvereinu" pripisati dal. Prajzovskega in Lutrovskega pa mi nič nečemo. Mi smo Austrijanci, Prajz in njegovi pomagači nič zastoaj ne dajo, kakor vrag tudi denarja ne da, kakor pravljica pravi, če mu duše ne zapišete. Vse sorte dobrote se Vam bodo obetale. Ce bote verovali tem prerokom, ostali bote slednjič na cedilu. kakor norci. Pravijo Vam, da duhovnikov ne smete poslušati. Koga pa tedaj ? Kdo je Vam za svetovalce in pastirje postavljen, ali privaadraai škrici ali pa dubovniki? Duhovniki iu krivi preroki se ve da nikoli niso prijatelji. S pastirji najpred proč in čeda je volkova. Ko bi duhovniki Judeževili šulvereinskih grošev lačni bili in se nebi sramovali je sprejeraati, o tedaj bi si je tudi laliko zaslužili, potem se ve da bi se Vam pa reklo: le duhovnike poslušajte. Duhovniki so Vaši prijatelji, od Boga Vam postavljevi, ki imajo dolžnost Vas opomniti ia o.pozoriti, če Vam nevarnost preti. Od Vas druga ae tirjajo, kakor dolžao krščaasko pokorščiao ia to, kar jim gre. Odirajo Vas le drugi ljudje*. Vaši ia jihovi sovražaiki. — Koaečuo toraj rečem: Šola naj ostaae v Kamci slovenska ia nemška. Obadva jezika sta potrebaa. Naj se Nemci tudi sloveaski ucijo, kakor se mi nemski ucimo, jim lie bo aic škodovalo. V šolskib zadevah pa ima cesarska gosposka govoriti, a no razni ropotavji in škriei, ki jib je veter Bog zna od kod prinesel. Nemir med Nemci ia Slovenci pa ravno le taki privaadravci delajo, ki bi vse druga ljudstva radi aa Prajzovsko, lutrovsko nemško kopito nabili. Varujte se toraj takih krivik prijateljev, meritiljev iii dobrotuikov. Volk ai bil iiikoli ovcam prijatelj, ia tudi nikoli dobrib. pastirjev bvalil ae bo. U o s t a v e k v r e d u i š t v a. V Kamci so šulverein krpali v kičaii pri g. Joštu, pa so meada za liišo dolžni ostali. Navzoei so bili: tirolski Nagele, koroški učitelj Grat/.e, stari Seidl iz Pemskega, aemci: Poscb z Murskega polja, Zvvotler, meljar v Mariboru, iz spodaje Aastrije, dalje 2 "VVicstlialerja. aek Stromayer, Lipp, Klinar iz Srbskega, mariborski trgovec Grubitscli, advokat dr. Lorber. Ediai pravi Kamčaa je meada le berič Pirkar bil pa Rožpaški Kramberger ia Habit, katerega je Wiesthaler seboj potegnil, češ aaj da 1 H. ubogej deci za obleko. Pravi Kamški Slovenci Hlebič, Mole, Repaik, Raaar, Gaube aečejo o šulvereiaskej ropotiji aičesar vedeti. Tako je prav. Slava pravim Kamškim Sloveacem!