CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 78 (SQ)MMMGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO JUtl tri »Tri srca« — Jutri bo v Kranju še ,^ nji izmed letošnjih maratonov srca«, ki ga pod pokrovitelj-01 Radenske iz Radencev prireja 10 .ki klub Triglav. Start bo ob Mtai!1 v športnem parku Stanka Wsi- r*a* Udeleženci bodo lahko iz-pf ,l med tremi različno dolgimi J>n> rr" ~ 10> 21 in 42 kilometrov. e«itev bo v vsakem vremenu. B. Simčič Začel se je sejem opreme Ena od novosti tradicionalne sejemske prireditve v Kranju je Kranjski praznik piva-Poleg opreme in različnih razstav tudi gobarska razstava Ud fcležencem izleta! Pjkleženci našega izleta na Primko, bodite jutri točni. Odhod ^fVZ škofje Loke ob 7.15, Kranja V«- c 1M> Jesenic 8.15, Bohinj-Vljf'strice ob 9. uri. Vlak v RADO-*LI in na BLEDU NE ustavi! Kranj — Danes se na prostoru Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem začenja 18. mednarodni sejem stanovanjske opreme. Na njem tokrat sodeluje 230 domačih in tujih razstavljavcev, ki poleg različnih dekorativnih izdelkov, notranjega in stavbnega pohištva prikazujejo tudi gradbene in izolacijske materiale, naprave za ogrevanje in podobno. Prireditelji so povedali, da je bilo za to sejemsko prireditev, tako med proizvajalci kot trgovskimi organizacijami (razen nekaterih redkih izjem) veliko zanimanje. Sestavni del sejma, ki bo trajal do 17. oktobra, so tudi različne razstave in prireditve. Najbolj zanimiva, posebno še zaradi letošnje suše, je tradicionalna razstava gob, ki jo je tudi tokrat pripravila Gobarska družina Kranj. Nekateri proizvajalci pohi- štva so pripravili še posebne razstave z opremo zaposamezne stanovanjske prostore. V sejemskih dneh bodo tudi različna strokovna svetovanja proizvajalcev grelnih naprav in izolacijskih materialov. Vsak dan bodo predavanja o gobah. Pri svetovanjih o opremi stanovanj sodelujejo tudi arhitekti. Na sejmu pa ne manjka tudi različnih obrtnih izdelkov. Novost in presenečenje hkrati pa je gostinsko-zabavni del letošnje prireditve. Gostilna Sejem in Pivovarna Laško sta v velikem šotoru poskrbela za bogato in tudi ne drago ponudbo pod naslovom Kranjski praznik piva. Popoldanski zabavni program se bo nadaljeval z večernim, vsak večer bo igral drug popularni ansambel. Več o sejmu na 13., 14. in 15. strani. A.Ž. V SREDIŠČU POZORNOSTI Ta vlak ne bo nikoli obstal »Saj vidiš, kaj bi ti pripovedoval... Človek ne more biti več kot prijatelj... Če zaslutiš, da je sosed v težavah, mu ponudiš roko in daš vse, kar potrebuje. Četudi sam nimaš... Tako je, odkar so ljudje, takšni smo tudi mi, tukaj v Bogojevičih, majhni vasi pred Ariljem. Daš... pa ne veš, aH bo dovolj za tistega, ki mu daješ in zate, ki daješ ... In kadar vsi nimamo, je vse to malo in mnogo ... Šele potem premišljuješ, kot jaz o temle, potem ko mine skoraj trideset let, pa pozabiš imena in ljudi in koliko si dal in če ti je bilo prav in ti je bilo težko ... In ko daš — \i je lepo ... In zakaj me sprašuješ, ali sem dajal? Kdo vse ni dajal. Tako, čutiš, da je človek sotrpin in da moraš dati, če imaš ali ne ...« Tako je govoril stari Pužić, eden izmed številnih gostiteljev slo-venskihizgnancevvSrbiji.Podobno jebilopovsod,kamorsoprislibratje Slovenci, lačni in utrujeni, umazani od živinskih vagonov, brez strehe nad glavo, ne vedoč, kaj jim bo prinesel jutri. V Valjevu, Mlade-novcu, Kraljevu, Užički Požegi, v Ćupriji, Aranđelovcu, Zaječarju, Kragujevcu, Brusu, Čačku in drugod, povsod, kjer se je ustavil transport, v sleherni hribovski vasici, kamor so z voli pripeljali nove skromne cule. Z njimi so delili svoje domove, svoj koruznjak in čorbo. Le ljubezni niso delili. Ta je bila skupna. V težavah spoznaš prijatelja, pravijo. Vojna je vedno za vse najtežji čas. Tudi ta je bila, a je združila toliko src, Veliko Slovencev je prišlo tisti čas v Srbijo - podatki govore,da 7000 - veliko gospodarjev in gospodinj jih je sprejelo — vsak ima svojo zgodbo. Zgodbo o bratstvu med ljudmi, o prijateljstvu, dragocenejšem od kruha, prijateljstvu, ki ne bo nikoli pozabljeno. Kajti srbski kmet tedaj ni le na ste-žaj odprl vrat svojega doma bratu iz Slovenije, vlil mu je tudi upanje, da ne bo dolgo trajalo, ker je vedel, da bo zlo minilo, kot so minila vsa dotedanja zla in nesreče. Slovenec bo njegov gost, z njim bo delil vse dobro in slabo, »dokler njegova nesreča ne mine«. Danes vlaki vozijo v obe smeri. Ta, ki gre na pot danes zvečer, že devetnajsti po vrsti, bo popeljal s seboj 1366 potnikov. Pomladil se je, kajti danes se na teh vlakih bratstva in prijateljstva ne vozijo le nekdanji izgnanci, temveč tudi njih otroci in otrok otroci. Ta vlak ne bo nikoli obstal. Prijateljstvo, tako trdno skovano, kot je bilo to med Slovenci in Srbi, ne more nikoli umreti. D Dolenc. --- 1 Stari Krim se je sesedel Bled — v torek, 8. oktobra.so poje v.stari del hotela Krim.' Prvič sti^°&k) ob dveh popoldne, nato še Posl ^° Petem poskusu se je pa. °Pje sesedlo. Minerjem je na- >ov od' .vednežev seveda ni manjkalo, Ha r,h besed, da pri nas tako nobe-^ stvar ne more iti gladko, prav lt0v ' 2a varnost so poleg milični-bjj0 skrbeli tudi gasilci. Ljudem je težko dopovedati, naj rušenje ki je prebijal dvajset mesta za aktiviranje. opazujejo z varne razdalje. Vrli blejski gasilec je neposlušnost kaznoval kar s krepkim curkom vode in ljudje so hitro odnesli pete tja do Uniona. Ruševine so v sredo in četrtek že pospravili. Slovenija ceste — Tehnika iz Ljubljane bodo v sedmih mesecih zgradile novo poslopje, v katerem bo 120ležišč visoke B kategorije, nova recepcija, 50 novih sedežev v restavraciji, nova zajtrko-valnica, kavarna in nova telefon- ska centrala. Gradnja bo veljala 610 milijonov dinarjev, 240 milijonov dinarjev bo bančnega kredita, ostalo so sredstva HTP Bled, kamor sodi hotel Krim. Čez zimo bo hotel zaprt, stari del bodo odprli 1. maja prihodnje leto. novi pa 1. julija. Staro poslopje ni več ustrezalo sodobni turistični ponudbi, zgrajeno je bilo že pred vojno, popravili pa so ga leta 1952. M. Volčjak ef1 Gorenjski tekstilci za večjo strokovnost, produktivnost in kakovost Preživeli bodo najboljši Kranj — V Jugoslaviji je toliko konfekcijskih tovarn, da bi lahko oblekle petkrat več ljudi, medtem ko tekstilna proizvodnja dvainpol-krat prekaša jugoslovanske potrebe. Zato je Jugoslavija postala prostor za storitve razvitejšim gospodarstvom. Poceni prostor, saj je lani tekstilni delavec v Jugoslaviji za uro dela zaslužil bruto 0,65 dolarja, v Sloveniji 0,85 dolarja. Nizozemski je dobil 9,78, norveški 9,62 dolarja. Zasičenost trga je znižala ceno izdelkov tudi v večini gorenjskih tekstilnih tovarn in jim ob dragih materialih občutno zmanjšala izkupiček. V prvem polletju so skoraj povsod zaslužili povprečno manj kot 35.000 dinarjev. V zadnjih treh mesecih, od junija do avgusta, so se razmere bistveno popravile, vendar pa povprečja gospodarstva niso dohiteli. Zakaj skromni osebni dohodki, ki so sprožili odhajanja sposobnih delavcev v druge panoge in s tem kadrovske ter proizvodne težave v tekstilni, kakšne so ocene poslovanja do konca leta in načrti za prihodnost? O tem so v torek spregovorili direktorji iz večine gorenjskih tekstilnih tovarn pri Borisu Bavdkujsekretarju medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Tekstilci so že od nekdaj veliko vlagali v obratna sredstva, tudi na račun osebnih dohodkov. To se je tokrat spet pokazalo za pravilno, saj bi sicer zašli v izgube. Zdaj se obrača na bolje, čeprav bodo rezultati konec leta slabši od lanskih. Zaloge niso več skrb zbujajoče, izvoz je porasel za 24 odstotkov v trikotaži in za 15 v konfekciji. Vendar pa imajo čisti izvoz le v Zvezdi Kranj in Bombažni predilnici in tkalnici Tržič. Povsod drugje zaradi dragih materialov raje spreminjajo dode-lavne posle. Dobrodošli so v času, ko tekstilci iščejo druge, ekonomsko donosnejše rešitve. S tujim denarjem so se začeli modno in tehnološko krepiti, pravijo v Šeširju. Vendar pa to ne more postati dolgoročna usmeritev. Ta je za gorenjsko tekstilno industrijo samo v večji strokovnosti, produktivnosti in kakovosti dela. Strokovnost bodo dali predvsem v šolah usposobljeni domači ljudje, produktivnost sodobnejša tehnologija, ki jo v vseh tovarnah načrtujejo, oboje pa kakovost, ki bo lahko konkurirala na zahodnih trgih. jj Jelovčan Rdeča Tržiška Bistrica Tržič — Sredi prejšnjega tedna je začela teči od Lepenke navzdol rdeče obarvana Tržiška Bistrica. Ljudi seveda zanima, zakaj, kaj bo z življenjem v reki in kako dolgo bo še pobarvana. Odgovor smo poiskali v Lepenki pri vodji priprave proizvodnje Danilu Benediku. »Od 2. do 7. oktobra smo izdelovali roza krep toaletni papir, ki je v našem programu novost. Poskusno smo ga spomladi sicer že nekaj izdelali, vendar je bila takrat voda v Tržiški Bistrici višja in se je barva v njej porazgubila. Zdaj je vode malo, zato je barva bolj opazna,« je pojasnil Danilo Benedik. »Barve se ne da vezati, skupaj z odpadno vodo gre v strugo. Čistilna naprava je ne ujame. Res, da dela s komaj polovično zmogljivostjo — je prva domače izdelave in jo mora projektant še izpopolniti — vendar barve ne bi zadržala nobena čistilna naprava. Ne vemo še, ali bomo program roza krep papirja osvojili. Če ga bomo, se bomo skušali potruditi in najti kakšno boljšo rešitev, da Tržiška Bistrica ne bi bila rdeča. Za opravičilo in tolažbo pa naj povem, da barva, ki smo jo uporabili, ne škoduje življenj-u v vodi.« _' H. J. 18. sejem stanovanjske opreme kranj, 11. -17.10:83 Gostilna Sejem, Pivovarna Laško in PPC Gorenjski sejem letos prvič organizirajo vesele jesenske popoldneve in večere ob glasbi, kranjskih klobasah, pečenih piščancih in pivu, Razstava ogrevalne tehnike gradbenih in izolacijskih materialov notranje opreme stanovanj prodaja razstavljenega blaga s popusti prodajna razstava likovnih del velika gobarska razstava ozimnica Vstopnina še vedno 100 din ^S^JMISnGLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO PETEK. 11. OKTOBRA 19I5 Franjo Kragolnik, predsednik krajevne konference SZDL Cirila Tavčarja na Jesenicah: Kjer so problemi, tudi evidentiranje šepa Jesenice — V krajevni skupnosti Cirila Tavčarja na Jesenicah, v kateri živi prek štiri tisoč prebivalcev, od tega okrog tri tisoč vo-lilcev, so s pripravami na volitve začeli letos spomladi, ko so tudi izdelali načrt aktivnosti. »Program smo pričeli uresničevati po poletnih dopustih,« poudarja Franjo Kragolnik, predsednik krajevne konference socialistične zveze. »V SZDL se zavzemamo, da bi evidentiranje zajelo čimveč ljudi v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih in v vseh 31 družbenih stanovanjskih stavbah, kjer delujejo odbori Socialistične zveze. Osnovna organizacija zveze komunistov je že končala z evidentiranjem, za odgovorne naloge v občini in v krajevni skupnosti je imenovala prek petdeset svojih članov. Živahna razprava poteka v borčevski organizaciji. Mladinska organizacija navzlic našim prizadevanjem ni zaživela, mladi bodo morali uveljaviti svoje interese na zborih stanovalcev ali v organiza- cijah, kjer delujejo. Oktobra in prve dni novembra bodo zbori stanovalcev, na katerih bodo evidentirali kandidate za najodgovornejše dolžnosti v občini in krajevni skupnosti, spregovorili bodo o dejavnosti delegatov krajevne konference socialistične zveze, obravnavah bodo osnutek srednjeročnega in dolgoročnega načrta stanovanjske skupnosti in osnutek načrta krajevne skupnosti doJeta 1990.« »V socialistični zvezi opažamo, da v okoljih, kjer se pojavljajo problemi z vzdrževanjem stanovanjskih zgradb in z vrednotenjem stanovanj ter v medsebojnih odnosih, tudi samouprava ne zaživi,« pravi Franjo Kragolnik. »Kjer je slaba udeležba na zborih stanovalcev, tam tudi ne moremo pričakovati, da bi se občani ustvarjalno vključevali v volilne postopke. Nekateri so namreč že izgubili zaupanje v moč delegatskega sistema — tudi zato, ker se nekateri problemi, ne le v državi, republiki in občini, temveč tudi v krajevni skupnosti, prepočasi razrešujejo.« V krajevni konferenci Socialistične zveze so tudi ocenili delovanje sedanjih delegatov. Tretjino so jih že zbrisali s seznama možnih kandidatov, ostale so ponovno evidentirali. »Menili smo, da delegat, ki se ni udeležil niti polovice delegatskih razprav, kaj da bi v njih ustvarjalno sodeloval, ne more še naprej zastopati svojega okolja oziroma organizacije,« je poudaril Franjo Kragolnik in dodal, da bodo v krajevni skupnosti v sedanjem volilnem postopku največ pozornosti namenili evidentiranju mladih in žensk, ker so bili le-ti doslej preslabo zastopani. C. Zaplotnik Sporno podpisovanje dogovora o porabi turistične takse Zdaj ima besedo še socialistična zveza Dogovarjanje, kako bodo v radovljiški občini podpisali družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse, postaja že smešno, saj se nikakor ne morejo zediniti, ali naj ga podpišejo vsa turistična društva ali le občinska turistična zveza RADOVLJICA — Srednjeročno razdobje se izteka, v radovljiški občini pa jim nikakor ne uspe sprejeti družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse, ki naj bi veljal zadnja štiri leta. Najprej so odlašali, nato se je zapletlo pri vprašanju, kdo ga bo podpisal, vseh U turističnih društev ali le občinska turistična zveza. V imenu turističnega gospodarstva ga je pripravljena podpisati Turistična poslovna skupnost Bled, izmed krajevnih skupnosti pa sta podpis odklonili krajevni skupnosti Lesce in Bohinjska Bela. Izvršni odbor občinske turistične zveze je konec lanskega leta sklenil, naj dogovor podpišejo vsa turistična društva. Vendar do tega ni prišlo. Ker jih je čas prehitel, so zdaj pripravili besedilo družbenega dogovora, ki naj bi veljal prihodnjih pet let, saj bi ga bilo za nazaj že smešno sprejemati. Nedavno ga je obravnaval občinski izvršni svet, ki vztraja, naj ga v imenu turističnih društev podpiše občinska turistična zveza. Takšno stališče pa je dal v presojo občinski konferenci socialistične zveze, ki naj presodi, ali je res po- Srečanje mladih gasilcev Slovenije Kranj — Konec minulega tedna je bilo v Zagorju ob Savi 5. srečanje pionirjev, ki so člani prostovoljnih društev Mladi gasilec. Srečanje je bMo zelo pestro. Ze prvi dan so mladi gasilci reševali teste, pri čemer so pokazali veliko znanja o požarnem varstvu. V soboto, 5. oktobra, so se pomerili v praktičnih vajah z ve-drovko. Dopoldan so se srečali tudi gasilci likovniki, ki so v poljubni tehniki ustvarjali na temo požarne varnosti. Popoldan je sledil kviz, na katerem so izbrali najboljše ekipe. V nedeljo so se mladi zbrali skupaj z zasavskimi gasilci na svečani paradi. Srečanje so sklenili s slovesnostjo, na kateri sta spregovorila predsednik Zveze pionirjev Slovenije Franci Kržan in predsednik Gasilske zveze Jugoslavije Branko Božič. Srečanja se je udeležilo 66 ekip mlajših in starejših pionirjev. Kranjske pionirje sta zastopali ekipi iz Žabnice in s Kokrice. Prvi so v veliki konkurenci zasedli drugo mesto in prejeli pokal. Pionirji s Kokrice so s skupnim rezultatom zasedli 16. mesto, za svoj likovni izdelek pa so prejeli srebrno plaketo. A. Bitenc trebno, da dogovor podpišejo tudi vsa turistična društva. Upajmo torej, da jim bo uspelo dogovor podpisati do konca leta, da se zgodba in prerekanja ne bodo ponovila. Saj bomo sicer res začeli misliti, da je spor le navidezen, v resnici pa varujejo posamične koristi na račun skupnih. Je pač tako, da često nered komu zelo ustreza. Povedati velja še to, da so bili prav tako neuspešni pri podpisovanju ustreznega družbenega dogovora na ravni Slovenije. V radovljiški in piranski občini poberejo največ turistične takse, znatno več kot v drugih. Zato sta se upirali temu, da bi podobno kot druge prispevali 10 odstotkov sredstev republiški turistični zvezi in kot pogoj postavljali program dela, ki naj bi ga sofinancirali. V Piranu zdaj v pripravah na sprejemanje družbenega dogovora za naslednjih pet let pravijo, naj bi ti dve občini prispevali po 5 odstotkov sredstev, ne vztrajajo pa več pri programu kot pogoju za nakazilo denarja. M. Volčjak Mladi vabijo na predavanja KRANJ — Tudi letos center za idejnopolitično usposabljanje pri kranjski občinski konferenci ZSMS prireja predavanja.s katerimi namerava zajeti najpomembnejša družbena, gospodarska in politična dogajanja. Prvi krog (tri predavanja) bodo pripravili ta mesec. Vse, ki se bodo udeležili predavanj, bodo povabili tudi na kratko srečanje, ogled kino-p red stave in podelitev diplom. Tretjo, četrto in peto sredo v oktobru, torej 16., 23. in 30. oktobra ob 16. uri se bodo v sobi 16 občinske skupščine v Kranju zvrstile teme: gospodarska in politična situacija ter razvojne perspektive v občini Kranj, subverzivna dejavnost proti SFRJ (s filmom) in aktualne naloge in akcije kranjske mladine pred 12. kongresom ZSMS. D. Z. Gorenjska mreža srednjih šol pisana na kožo fantom Osmošolci razprodani Nekateri poklici v gumarski, gradbeni in elektro stroki so za osnovnošolce še vedno premalo privlačni, o čemer pričajo tudi trije prazni oddelki v šolah — Čeprav uspeh ni zagotovljen, bo moralo združeno delo storiti še več za vključitev svojih bodočih delavcev v redno izobraževanje Kranj — V tem šolskem letu so na Gorenjskem ostali prazni trije oddelki usmerjenega izobraževanja; skrajšanj program gradbinca v kranjski srednji gradbeni šoli, srednji program gumarstva v Kranju in srednji program elektroenergetika v Žicu na Jesenicah. Gorenjska mreža šol je pisana zlasti na kožo fantom-Teh pa je samo polovica od približno 2500 osnovnošolcev, ki vsako leto končajo osmi razred. Hitro zapolnijo prostor v najzanimivejših programih, za druge jih zmanjka. Dekleta vanje ne gredo, ker so kljub vse večji feminizaciji še vedno premalo ženski. Prazen oddelek gumarstva je za Savo, ki veliko naredi za informiranje oziroma pridobitev osmošolcev, pomembna izguba. Učencev niso privabile niti privlačne štipendije, ki zagotavljajo zaposlitev, niti možnost nadaljevanja izobraževanja na peti, tehniški stopnji. Morda jih šola ne zanima« ker je možnost zaposlitve v gumarstvu omejena predvsem na Savo. Za vsega deset otrok oddelka ni upravičeno odpira' ti. Normativ je trideset, manj le, če je stroške pripravljena kriti panožna posebna izobraževalna skupnost. V srednji gradbeni šoli so par vpisanih fantov v skraj; šani program gradbinca s primerno omiljenimi zahtevami vključili kar v srednjega. Informacije o perspektivah zapO' slovanja v gradbeništvu so različne. Po eni strani je gradbeništvo deficitarna panoga in bi rabila usposobljene delavce, po drugi strani pa se govori o krizi v gradbeništvu, o preža; poslenosti. Prezaposleni so, kjer so, samo nekvalificiran1 delavci. Število razpisanih štipendij namreč kaže, da ljudi s srednjo stopnjo izobrazbe še manjka. Na Jesenicah je zdaj elektrikarjev ravno prav, medtem ko bosta nova jeklarna in karavanški predor odprla velike potrebe po delavcih tega profila. Na to bi združeno delo mp" ralo misliti že zdaj. V šoli nameravajo vztrajati in naslednje leto odpreti oddelek elektroenergetika, razen iz Železarne pa pričakujejo številčnejše štipendije, ki bodo morda pomagale k večjemu vpisu, tudi od drugod. Učence, ki so se vpisa' li letos, so usmerili v matično kranjsko šolo ali pa preusme' rili v druge programe. Ob vsem tem se odpira vprašanje, kako in kje bo zdrU' ženo delo vendarle dobilo strokovno podkovane ljudi za de' lo. Nekaj jih bo že lahko z usposabljanjem ob delu, s pren* smeritvami, vendar le v okviru stroke. Mizar gotovo ne bo šel za elektrikarja. Če pa že, bi bilo tako dvojno izobraževa' nje sila drago. Zato tovarnam, četudi uspeh ni zagotovljen' vendarle ostaja edina pot, da se z načrtno kadrovsko poli*1' ko, s čim aktivnejšim usmerjanjem in štipendiranjem zaV' zamejo za redno šolanje svojih bodočih delavcev in si s tem zagotovijo nadaljnji lastni razvoj. H. Jelovčan Problematika družbenih dejavnosti v radovljiški občini Center za socialno delo ni naredil vsega Radovljiški izvršni svet je zavrnil pobudo o spremembi letošnje resolucije, kar je zaradi pomanjkanja denarja v zdravstvu, otroškem varstvu in socialnem skrbstvu predlagala strokovna služba sisov Radovljica — V torek, 8. oktobra, je radovljiški izvršni svet obravnaval problematiko sisov družbenih dejavnosti, ki jo je v zajetnem gradivu posredovala njihova skupna stro- Razstava inovacij in razvojnih dosežkov — Raziskovalna skupnost Radovljica je v avli občinske skupščine pripravila razstavo inovacij in razvojnih dosežkov, odprli sojo v torek, 8. oktobra, ogledate pa si jo lahko do sobote, 12. oktobra. Razvojne dosežke in novosti predstavljajo Kemična tovarna Podnart, Plamen Kropa, Iskra Otoče, Elan Begunje, Veriga Lesce in LIP Bled. M. V. družbenih dejavnosti — V vseh treh, v zdravstvu le deloma, je posledica uveljavitve republiškega dogovora o socialnih nadomestilih, na kar se Center za socialno delo ni dobro pripravil kovna služba, ki je zaradi pomanjkanja denarja v zdravstvu, otroškem varstvu in socialnem skrbstvu predlagala spremembo letošnje občinske resolucije. Razpravljalci so gradivu takoj na začetku očitali pomanjkljivosti, predvsem manjkajo primerjalni podatki z gibanji gospodarstva v letošnjem letu, kar bi bilo v pobudi za spremembo resolucije potrebno. Kakor se je izkazalo v razpravi in sklepih, gradivu manjka tudi lastna kritičnost in vsestranska presoja problemov, značilno je še vedno zgolj jadikovanje o pomanjkanju denarja. Po drugi strani pa je seveda tudi res, da delež sredstev za skupno porabo v radovljiški občini upada hitreje kot znaša slovensko povprečje. V razpravi se je izkazalo, da do po-■ manjkanja denarja v zdravstvu, otroškem varstvu in socialnem skrbstvu prihaja zaradi uresničevanja republiškega dogovora o socialnih nadomestilih. V otroškem varstvu in socialnem skrbstvu zgolj zaradi znatno višjih nadomestil, v zdravstvu pa je tekoča izguba že tako ali tako kronična. V oči je zbodel podatek, da 80 odstotkov staršev, ki imajo otroke v vrtcih, po novem prejema socialno pomoč. To je resnično visok odstotek, saj bi težko trdili, da le vsak peti ni socialno ogrožen. Po eni strani torej pritisk na višjo prispevno stopnjo, ki delavcu vzame denar iz plačilne kuverte, po drugi strani pa socialna pomoč, ki ima dostikrat tudi slab predznak. Motiv za boljše delo in večji zaslužek vsekakor ni. Ostre očitke so v razpravi i2^,, na delo Centra za socialno delo> ^ pripravah na uresničevanje rep V škega sporazuma o socialnih n J mestihh ni naredil vsega. Nima J dence, kdo je resnično socialnoi Ogj žen, kar bi za razdeljevanje na~Lif stil na področju otroškega varstv^ socialnega skrbstva vsekakor & p imeti, če za področje zdravstvefU' varstva lahko rečemo, da naj delavci pri bolezenskih nadome^ kar najbolj izenačeni v vsej b niji. Treba pa je tudi reči, da je izrečena pobuda o sprememb1 0 $ ske resolucije pozna, saj bi i°^f izpeljali do konca leta, argume? 0t bi morali biti zelo močni, saj činska povezana z republiško re cijo. •stop* Izvršni svet je sklenil, da o°r j4 nja od resolucije niso možna«1 jf merij delitve pa je moč izvzet1 ^ katere socialne pravice, ki iz dela in so nastale po uve^j^' novih rešitev v okviru rePue|j^ Vendar le v obsegu, ki je uteH^i) Če bo dohodek gospodarstva $r ščal, problemov ne bo, kar Pa veda še težko napovedati. M bi lahko z združevanjem atfli0^( cije naredili več. Podobno s° '"h digitalnih storitev povedni računalniki, tiskalniki, di-9'talni telefoni in prenosni di-9'talni sistemi; modeli za preji055 podatkov, digitalni POM ^ultipieksni sistemi in digital-*a linijska oprema, ki omogo-a večkratno koriščenje iste-j!a Prenosnega medija; nada-Je različni prenosni sistemi, L0t So radio relejni sistem z grenim kablom in sistem z JPtičnim kablom in končno ^9'talne telematske centrale, (.s° srce sistema. vsi prikazani računalniki, b°demi, multipleksni sistemi, I l"j; s'stemi, centrale z izjemo l sa*rer,ega in optičnega kabla 0 iz redne proizvodnje in ne ^rototipi, zato jih bodo takoj P° končanem sejmu poslali ,uPcem, kjer bodo delovali °* samostojni sistemi. v Jugoslaviji se obdobje in-nj9r|ranih sistemov in digital-I 'n storitev še ni začelo. Tudi , lujini eo s tem šele na začet-Kljub temu v Iskri pričaku- int°' da bodo prva narocila za 1 tegrirane sisteme dobili še . !°s, saj je moč njihovo opre j 0 Povezovati tudi na obsto k, e računalniške sisteme, c*Jati pa na nov način izkoristi*1 nekatere obstoječe kabel p '.n radio relejne zveze, cii Lkazani lskrin teleinforma-to*!t sistem Je na.nenjen s.ecJvsem posebnim telemat-byjj. Mrežam, kakršne potre-lejo velike organizacije kot *a bDK, banke, JLA, tajništva 6| pranje zadeve, železnice, I Ktrogospodarstva, turisti-sta 0rganizacije in velike se fiftn 6ne organizacije združe «a dela. Wft obna komunikacija in ve?rrnatika zahtevata vedno jjf vidno oblikovanih sporo-|w dokumentov in sporočil, ^digitalne tehnike prene- C ina paPir ali s,ike na ra_ 5i0a'niškem zaslonu. Profe-ln° komuniciranje je da-t^a yse bolj optično in zavze ^un*6 okoli 80 odstotkov koalicijskih zvez. Samo kla nje 0 telefoniranje, prenaša- vZari6Sti Z9o|i z 9,asom- se ie r^ajaniem času omejilo na ko dok 20 odstotkov zvez. So komukacija je hkrati gi^Un'kacija po telefonu z 9a>0rTl in Prek računalniške-kar as,ona s tekstom ali sliko, rwse v skladu z mednarodni^ standardi omogoča *ki*n digitalni teleinformacij /,stem. datLVna mreža za prenos po Dr^0* JU PAK ter kasneje Bitai PTT "a popolnoma di-tra|6ne 2veze in digitalne cen-9r9(j Pa bo omogočil tudi *W teleinformacijskih si tev (ISDN — Integrated Services Digital Netvvork) je lani dobila prvo uzakonitev v mednarodni standardizaciji. Strokovnjaki petih Iskrinih delovnih organizacij — Telematike, Delte, Elektrozvez, Elektroop-tike in Mikroelektronike — so s prikazanim sistemom višjega reda že uporabili znanje in profesionalnost v kompleksnem področju informatike. Iskra ni samo proizvajalec sistemov najvišjega reda kot je DITIS, temveč tudi sistemov manjše stopnje kompleksnosti. Tako se na svoji stojnici pojavlja s številnimi novimi izdelki. To so nekateri novi tipi telefonskih terminalov, sekretarske naprave ISICOM 80, novi aparati za javne telefonske govorilnice, novi instrumenti ISKRACOPE LCD, industriski konduktome-tri, različni podsistemi za avtomatizacijo in robotiko, novi izdelki s področja avtoelektn-ke itd. Novost so tudi litijeve baterije, namenjene za uporabo v profesionalni elektroniki. To pomeni, da so razen naštetih,na sejmu prisotne tudi vse druge Iskrine delovne organizacije: Kibernetika, Merilna elektronika, Avtomatika Elementi, Baterije Zmaj, Široka potoršnja, Kondenzatorji, Av-tolektrika in Ročna orodja z nekaterimi svojimi pomembnejšimi izdelki. Iskra Mikroelektronika na sejmu prikazuje proces načrtovanja integriranih vezij in ponuja svoje storitve drugim proizvajalcem, ki se hočejo usposobiti za razvoj lastnih in-tegrirnih vezij po naročilu. Na specializirani razstavi JUROB-85 predstavlja Iskra svoje dosežke v robotiki. Dosežki na področju računalništva pa bodo prikazani na sejmu Interbiro Informatika, ki bo prihodnji teden v Zagrebu. Telefonska garnitura ISICOM 80 ISICOM 80 z mikroraču-nalniško tehniko omogoča hitro, zanesljivo in gospodarno komuniciranje. Mogoče ga je priključiti na javne in zasebne telefonske linije. Vgrajeni mikroračunalnik mu omogoča zanesljivo izvajanje več kot 60 funkcij in deluje tudi pri izpadu električnega toka. ISKRACOPE LCD ISKRACOPE LCD je instrument za posnemanje, prikazovanje in obdelavo električnih signalov. Uporabljamo ga lahko kot in- strument za terenska merjenja ali kot laboratorijski instrument za spremljanje in obdelavo fizikalnih pojavov. vsej ib»f razvejenih po Q s,aviji in v svetu. ^ 'britev razvoja v digital mrežja integriranih stori Električni pastir VNP 50 in VNP 100 Električni pastir je namenjen za elektriziranje trajnih ali začasnih električnih ograj do dolžine 50 ali 100 kilometrov. Učinkovitost je odvisna od izvedbe ograje, strukture tal, ozemljitve ter vrste živali, ki jih ograja varuje. Z električno ograjo ogradimo ali razde limo travnike na primerne površine in s tem zagotovimo mirno in gospodarno pašo. Namenjen je za pašo govedi, ovac, koz, svinj, perjadi, za zavarovanje iovskih rezervatov, plan taž, sadovnjakov in vrtov, za električna vrata v odpr tih hlepih, za ograje ob av tomobilskih cestah itd Nadzor in upravljanje iz prometnega centra v Ljubljani V Ljubljani že od leta 1978 postopoma dograjujemo sistem za avtomatsko vodenje prometa, ki bo zaokrožen v celoto z izgradnjo prometnega centra. Do konca leta 1985 bo nanj vezanih skoraj 90 ljubljanskih semaforiziranih križišč. Važnejše cone bodo delovale v odvisnosti od prometnih zahtev. Multipleksne naprave sistema PCM-30 Multipeksna naprava sistema PCM-30 se upora blja za digitalni prenos te lefonskih in drugih infor macij. Industrijski konduktometer V sodobnem času se vse bolj veča potreba po industrijskih merilnikih specifične prevodnosti elektrolitskih raztopin. Uporabljajo jih v ekologiji, laboratorijih, v različni industriji itd. Povratna žaga Povratna žaga ima močan, 400 VV motor. Z žago lahko ravno in krivuljno režemo vse vrste lesa, iver-ke, barvne kovine, mehko jeklo, umetne mase, gume, trd papir in keramiko. Za zdravo in učinkovito pamet V času sejma Sodobna elektronika 85 je za ljubitelje mikroračunalnišva vsak dan od 9. do 18. ure odprta tako imenovana računalni-ca. V Cankarjevem domu sta jo letos drugič organizirali Iskra in Zveza organi zacij za tehnično kulturo Slovenije. Letos sodelujejo tudi Avtotehna z računalni kom ORIC, Mladinska knjiga, Bit in Cankarjev dom. Namen računalnice je, prikazati računalniško opre mo in programe v vzgoji in izobraževanju pod geslom ZA ZDRAVO IN UCINKO VITO PAMET. Prikaza do sežkov, namenjenih izo- SeZHUV, liomvnj-..... braževanju, se bo v tem tednu poleg drugih obiskovalcev udeležilo okoli 1.500 šolarjev in 500 učiteljev iz vse Slovenije. V računalnici deluje ra-čunalnioška učilnica, kjer mikroračunalniki Partner Iskre Delte, povezani z osebnimi računalniki (Commodore, Spectrum, Oric), prikazujejo različne aplikacije za šolske programe. V igralnici prikazujejo uporabne programe za pouk in interesne dejavnosti. Kibernetika je s svojim programom pripravila učilnico za elektroniko, skupaj z Iskro Delto pa so organizirali fizikalni laboratorij. V sklopu računalnice so organizirali tudi prodajo računalniške literature, predvajajo videokasete, pripravili so razstavo založniškega programa ZOTKS, revij BIT itd. Posebej zanimiv je seminar za osnovnošolske učitelje, ki se ga udeležuje več kot 200 učiteljev iz vse Slovenije. Obravnavajo naslednje teme: računalnik kot orodje v vzgojnoizo-braževalnem procesu, priporočila in standarde programske opreme za šole in tehniko uporabe programske opreme za šole. iESGLAS 8. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO PETEK. 11. OKTOBRA 1985 r TRE5AVICA Tone Košir Na prvi pogled je naslov nejasen: gre za tresenje ali drhtenje, strokovno tremor-rok, glave, jezika, včasih vsega telesa. To ni bolezen, je zunanji znak motenega delovanja možganov, ki mišicam pošiljajo po živcih zmedene ukaze. V večini primerov je možno odkriti vzrok tresenja, včasih pa ne. Ko se tresenje pojavi, bo potreben pregled pri zdravniku, ki bo imel obilo dela, da bo odkril vzrok. Neredko je potreben pregled pri specialistu z napotnico domačega zdravnika. Izkušnje kažejo, da je včasih tresenje celega telesa bolezenski znak — na primer pri nastajanju vročine zaradi vnetja v telesu. Dokler vročina raste, se bolnik trese, ko pada, se znoji. Najpogosteje se bolnik trese pri vnetju ledvičnih čašic, pa tudi pri predolgo trajajočem, običajno spregledanem vnetju slepiča. Torej gre za pomemben zunanji znak, ki bolnika in zdravnika opozori na resnost bolezni. Tresemo se, ko nas zebe. To je obramba proti podhladitvi — torej koristno tresenje. Druga vrsta in oblika tresenja pa je posledica resnih sprememb v možganih in potrebno je poiskati prave vzroke. Zaradi sprememb na ožilju pri poapnenju pride do slabše prekrvavitve možganov, ki sproži tresenje. V visoki starosti je to običajen pojav, kaže pa tudi na prezgodnje staranje. Kot vzrok odkrijejo tudi vnetje možganovine, poškodbe možganov, nekatere notranje bolezni, zastrupitve (svinec, živo srebro, dolgotrajno jemanje pomirjeval in uspaval). Največkrat tresenje zajame roke, glavo, jezik, redkeje noge ali celo telo, včasih le desno ali levo polovico telesa. Tresenje je hitro ali počasno. Vse to naštevam zato, ker je pomembno za ugotavljanje vzroka in razgledan bolnik prej opazi spremembe na telesu in lažje sodeluje pri ugotavljanju vzroka. Parkinsonova bolezen je poznana predvsem po izrazitem drhtenju glave in udov, kaže pa tudi druge znake, predvsem v drži telesa (nagnjen naprej), hoji (koracanje), izgledu obraza (napet, trepanje vek), zato je ni težko spoznati. Tresenja rok kroničnih alkoholikov ni težko spregledati zaradi drugih znakov te težke bolezni. Vzrok je sprememba možganov zaradi škodljivega delovanja alkohola. Kot zanimivost: med spanjem tresenje, ki je posledica sprememb možganov, popolnoma preneha. Marsikdaj tudi ob fizičnem delu. Razburjenje in strah pa tresenje močno povečata ali ga celo povzročita. NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO I e š s i NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO PRAV )E. DA VEHO") Kako porabimo staro volno Staro pletenino iz čiste volne sparamo in volno spet porabimo. Sparano volno navijemo okoli dlani in komolca v štrene, ki jih vsaj na dveh mestih povežemo. Posamezne štrene operemo v mlači vodi s praškom za pranje volne. Dobro splaknemo in obesimo, ne da bi ožemali. Teža vode niti zravna. Odcejene, toda še vlažne štrene zavijemo v čisto brisačo in jih položimo na ravno ploskev, da se do kraja posuše. Kako negujemo pletenine Ali veste, da zrak zelo lepo osveži oblačila iz čiste volne? Pletenino sprašimo, skrtačimo in na obešalniku obesimo na senčno zračno mesto. Kadar je pletenina umazana, jo operemo v komajda mlačni vodi s praškom za pranje volne. Volne ne namakamo in med pranjem je ne zvijamo in drgnemo. Lahko je le stiskamo med dlanmi. Večkrat splaknemo v mlačni vodi. Zadnji izplakovalni vodi lahko dodamo kanec kisa, da se barve osvežijo. Pletenino nato zvijemo v čisto brisačo in nekoliko stisnemo, da izcedimo vodo. Raztegnemo jo na ravno površino in pustimo, da se posuši. Ne smemo sušiti na soncu in tudi ne obešeno. Če pletenino pravilno operemo in sušimo, likanje ni potrebno. Gamaše iz starega puloverja Star, mehko pleten pulover lahko uporabimo za izdelavo gamaš. Puloverju ravno odrežemo rokava v višini rokavnega izreza, zarobimo in vstavimo elastiko, še prej pa izmerimo obseg beder. Sivo-rumeno — Na pleteninah je izredno lepa kombinacija gladke volne in moherja ali angora volne. Pri takem pletivu nežni moher še bolj izstopa. Naš model je povsem klasična siva jopica, gladko pletena, poživljajo jo le nežni rumeni rombi na prednjikih. Če imamo dovolj volne, si omislimo še pulover s kratkimi rokavi. Lep komplet bomo imele in kar je še pomembnejše — brez letnice bo. VODA HE REDI Pravijo, da se človek redi, če pri jedi pije. O tem reku so že veliko razpravljali. Nekateri pravijo, da živila prehajajo bolje skozi prebavno cev, če človek pri jedi pije vodo. Vendar to pomeni, da tedaj tudi več poje. Drugi trdijo prav nasprotno. Pijača naj bi človeku ustvarila občutek sitosti in zato človek, če pije, je manj. Pravijo, da pijača, tudi navadna voda, »pretrga tek«. Ko so to vprašanje nedavno preučevali živilski strokovnjaki, so ugotovili, da pijača, ki ni hranilna, le nekoliko upočasni prebav-ljanje živil, vendar jih ne bogati, ni redilna in tudi ne vpliva na hujšanje. TA MESEC N/V VRTU Vinsko rutico in druge podobne trarjne dišavnice lahko od začetka oktobra razmnožujemo z delitvijo in jih presajamo. Vinsko rutico sadimo v razdalji 30 x 25 cm, druge pa v oddaljenosti, ki ustreza višini in obsegu rasti. Po sajenju rastline takoj zavarujemo s 5 cm debelo varovalno odejo iz vlažne šote ali dobro preperelega hlevskega gnoja. Kdor ima rad krešo in krebuljico, lahko dišavnici tudi oktobra seje v lončke, skodele in plitke zabojčke. Posode postavimo na svetlo mesto, ker le tako lahko pričakujemo uspeh. Dišavnici imata mnogo vitaminov in zaslužita več pozornosti. Ker kapucinčki pozebejo že ob prvi slani, do sredine oktobra še enkrat poberemo vse cvetne popke in napol dozorele plodove. V kisu vloženi popki in plodovi so odlična začimba za krompirjeve in ribje solate, za jedi s slanikom in podobno. Konec septembra povezana zimska endivija je sredi oktobra že dovolj ubeljena in je pripravljena za spravilo in uporabo. S spravilom beljene endivije ni treba pretirano hiteti, saj prenese tudi nekaj stopinj mraza. Kdor je belil endivijo s pokrivanjem cele gradiče, lahko mirne duše pusti endivijo na prostem do konca oktobra. Za zimo spravimo beljeno endivijo v zračni kleti. V suhem vremenu, ko ne zmrzuje, izkopljemo endivijo s čim večjo koreninsko grudo in jo posadimo v kleti v vlažen pesek. Če listov že prej (pred beljenjem) nismo povezali, storimo to zdaj. Liste zvežemo v tesne šope, sicer bi rastline zavzemale preveč prostora. Endivijo lahko ohranimo do januarja ali februarja, če rastline v kleti posamič posadimo v lončke. Zato vsekakor potrebujemo več prostora, to pa tudi zanesljiveje prepre; čuje razvoj gnilobe. Med dovolj narazen postavljenimi lončki lahko zrak neovirano kroži. Pri zalivanju posebno pazimo, da ne zmočimo listov. PARADIŽNIKOVA JUHA Z VLIVANCI Potrebujemo 200 g svežega paradižnika, 40 g maščobe, 150 g jušne zelenjave, 50 g paradižnikove mezge, sol, zelen peteršilj ali drob-njak (moko, kislo smetano), za vlivance pa 2 jajci in 60 g moke. Na maščobi prepražimo paradižnikovo mezgo, dodamo drobno naribano jušno zelenjavo (korenje, gomolj zelene, korenino pe-teršilja), svež paradižnik, solimo in vse skupaj duši-mo. Zelenjavo pretlačimo ali zmeljemo. Juhi prilije-mo malo vode ali kostne juhe, zavremo in zakuhamo še vlivance. Tik preden postrežemo, dodamo juhi še sesekljan peteršilj ali drob' njak. Juho lahko zagostimo z moko in kislo smetano (naredimo podmet). Tedaj vzamemo za pripravo juhe malo manj maščobe. RUBRIKO SO TOKRAT SESTAVILI IN OBLIKOVALI UČENCI OSNOVjj* ŠOLE SIMONA JENKA V KRANJU S POMOČJO MENTORIC JOLANu PIBERNIK IN LIDIJE ŠELIGO RADA BI ŠLA...— Ko to pišem, imam glavo že polno angleških besed, matematičnih neznank in zgodovinskih letnic ... Ob tem stavku mi pride na misel samo ta želja: rada bi šla v svet sanj. Ampak, kako priti tja? Ob koncu šolskega leta so na vrsti dolge kot dan, moreče, naveličane, nepotrpežlji-ve ure spraševanja. V misli se mi nepričakovano prikrade želja: rada bi, da me ne bi bilo v razredu. Ko berem knjigo, napeto kriminalko, bi šla rada na kraj zločina. Včasih b: šla rada v disko, rada bi šla okoli sveta, rada bi šla k stari mami, rada bi šla smučat, rada bi šla k prijateljici... Petnajsti dan je, odkar sem odšla. Ležim na plaži in se sončim. Premišljujem. Kako zelo sem se veselila, bila polna pričakovanj z rdečim, nasmejanim obrazom poskakovala od veselja, čakala ure, premišljevala in se pogovarjala s prijateljico ... Z mamo sva se že veliko prej pogovarjali, kaj bom vzela s sabo. Spomnim se, da sem hotela vso omaro, pa to in ono. Mami mi je stalno govorila: »Pa saj ne greš za pol leta!« Koliko majic, kratkih hlač... Za vse to sva se z mamo prepirali. »Alenka! Daj ti dve majici nazaj v omaro!« »Mami, zakaj? Poglej, kako lepi sta!« »Potem pa daj ti dve, ki nista tako lepi!« »Kaj pa, če pride kaj takega, ko bosta prav prišli?« Malo na smeh mi gre. Koliko takih prepirov in prepirčkov je sledilo. Pogledam okoli sebe. Nekateri sovrstniki berejo, nekateri kartajo, se pogovarjajo, smejejo ... No, ravno sedaj sem ujela Matejo, ko se je zasmejala na ves glas. Zopet si primaknem knjigo, da bi brala, a me spomini na odhod znova predramijo. Še pet, štiri, tri, dva dni. Končno: zadnja noč, ki jo bom prespala v svoji postelji. V skupini nas je bilo osem punc. Razumele smo se. Ni bilo minutke, da bi se dolgočasila. Kaj to, še dnevi so bili prekratki. Na dom še časa nisem imela pomisliti. Čez čas pa besede niso več tako hitele z ust, tudi smeh je bil prisiljen. V meni je nekaj raslo in raslo. Začelo se je čisto nekje v najbolj skritem kotičku. A nekega dne vseeno privre iz mene. Prijateljici rečem: »Veš, rada bi šla domov.« »A, res! Jaz pa še ne.« Nisem ji več odgovorila, samo tistih polževo dolgih pet dni sem stalno po tihem in na samem govorila: »Rada bi šla domov.« Alenka Žagar, 8. a SANJARJENJE - SANJARIM O BELIH CVETOVIH, KI SO NAJLEPŠI NA SVETU. SANJARIM O BELEM METULJČKU, KI LETA PO BELEM CVETU. SANJARIM O SVETLIH KRESNIČKAH, KI SPOMLADI SVOJE LUČKE PRIŽGO, SANJARIM O PTIČKU MAJHNEM, KI GNEZDO SI SPLETEL BO. SANJARIM O MNOGIH STVAREH, KI SE POMLADI GODE, SANJARIM O ČUDEŽNI SREČI KI ZDRAMI VSAKO SRCE. Špela Žepič, 6. a e BILA SEM ROŽA V PARKU— Nekoč sem bila tudi jaz roža v parku. Imela sem bele žametne liste, živorumene prašnike in vsi so me klicali Marjetica. Metulj in čebele, to so bili mOji prijatelji. Darovala sem jim med, s katerim so se prehranjevali. Živela sem v cvetlični gredi Ne hodi po travi, v stanovanju, ki je bilo ograjeno z belimi kamenčki. Tukaj nisem živela sama, temveč s svojimi sestricami. Prav prijetno smo se počutile, ko nas je oče — voda-požgečkal pod nogami in ko nas je naša mama — sonce-pogrela z vso materinsko ljubeznijo. Zvečer pa, ko smo ostale same, so nas varovala drevesa in veter je rahlo pozibaval naše glavice. Nekega dne pa je mimo prikorakala deklica lepih modrih oči, dolgih svetlih las, ki so bili spleteni v dolgo kito. Počepnila je k nam in rekla: »Lozice!« Svojo glavico je sklonila tik nad nas, povohala naše cvetove in utrgala eno izmed sestric. Nekaj časa jo je gledala, premišljevala, potem pa stekla k mami. Pokazala je rožico. Mama se je sklonila, utrgala še eno in še eno rožo iz sosednje gredice, ki se je imenovala Ne meči odpadkov. Ko jih je imela dovolj je svoji hčerkici spletla venček in ji ga posadila na glavo. Poslej smo vse čakala dan, ko se bo tudi naše življenje tako lepo končalo. Tako sem bila nekoč utrgana tudi jaz. Utrgal me je živahen mladenič in me podaril prelepi gospodični. Takratni mladenič je danes moj oče, mlada gospodična pa moja mama, zakaj potem sem prišla na svet kot nova roža v parku — otrok v družini. Tanja Faletič, 6. a «1« i Mm M, Suzana Devva, KJER SE PREPIRATA DVA, r TRETJI DOBIČEK IMA Bilo je zgodnje pomladansko jutro. Ptičke so Pe5 budnico, toda nisem jih slišala, kajti sanjala sem o če njah, prvih spomladanskih češnjah. Skozi okno je P° kal zlat sončni žarek in mi nagajal toliko časa, da sem n posled le odprla zaspane oči. Moja slaba volja je splahn la, ko sem skozi okno uzrla sončno jutro, začetek lepe& dne. : Stekla sem ven in pogled mi je obstal na sestrici Agjj Nepremično je gledala v krošnjo češnje. Stopila sem m1 in ugotovila, da si željno ogleduje prvo rdečo češnjo. ^a,e-zaverovana je bila, da me še opazila ni. Kot da ne bi ve^n, la, sem jo vprašala, kaj je v krošnji tako zanimivega. P0- glej, tam gori je moja češnja,« mi je odgovorila. Razje2 »In ZaK**' 'p />£»<žnifi rnvnn t\/mnV« «t»m vnrU^** ± »Zato, ker sem ji zakaj je ta češnja ravno tvoja?« sem vPraS^at em jo jaz prva videla in sem jo hodila gleC vsak dan, ko je ti še opazila nisi in lansko leto si ti poje .Q prvo češnjo in in in ... in sploh je češnja moja. Zato bom jaz pojedla,« se je razburila Ana. Na vratih se Je,^13 kazal očka in vprašal, zakaj tako vpijeva. »Jerca je vid mojo češnjo in začela sitnariti, naj ji jo dam, pa je ne h° ' ker je moja,« je razložila Ana. Hotela sem ji nekaj za b siti nazaj, pa se je oglasil očka: »In zakaj je potem ne P . ješ, če je tvoja?« »Zato, ker je ne dosežem. Očka, utrgaj, češnjo«, je prosila Ana. Očka je res utrgal češnjo. »M- Strauss. Tillove dogodivščine Miti in legende - Biblijski miti: Očaki židovskega ljudstva-Abraham, Izak, Jakob, nanizanka TV Beograd Življenje v kapljici vode, oddaja TV Zagreb P. Rudolf: Trnuljčica, 3. - zadnji del predstave SMG Ljubljana Periskop Računalništvo II, 6. del angleške serije Živi planet: Novi svetovi, 12. - zadnji del angleške serije Zadnji Mohikanec, ameriški risani film Boks-Kačar. Osbv, posnetek P J v košarki - CZ : Bosna, prenos Zgodbe iz življenja rastlin: Zavojevanje kopnega in razvoj lesa, 2. del francoskega niza Pop satirikon: Tone For- nezzi-Tof Zrcalo tedna °r. NO, angleški film Poročila M^jdajnjkM|, TV mreže: H'20 76St . fvoncki in sposobneži, 1545 £ oslovaški film hestival otroške kajkavske 16.45 g°Pevke Zlatar 85 ^otnoč očetu, vzhodno-"emški mladinski film 18.10 Tale, ponovitev TV nadaljevanke 19.00 Narodna glasba 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavnoglasbena oddaja 20.30 Človek in čas, dokumentarna oddaja 21.10 Športna sobota 21.30 Šahovski komentar 21.50 Feud, 2. del angleške nadaljevanke 22.45 TV galerija TV Zagreb I. program: 8.50 TVvšoli 15.00 7TVdni 15.30 Narodna glasba 16.15 Boks-Kačar: Osby, posnetek 17.00 PJ v košarki - CZ : Bosna, prenos 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja 20.00 Bojni voz, ameriški film 21.55 Za konec tedna NEDELJA 13. oktobra 8.20 Poročila 8.25 Živ žav: Risanke, Mačkon in njegov trop 9.20 Obiskovalci, ponovitev 13. dela češkoslovaško-za-hodnonemške nadaljevanke 9.50 F. Švantner: Življenje brez konca, 3. del slovaške nadaljevanke 11.05 Domači ansambli: Ansambel Rž 11.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 Ljudje in zemlja 14.05 V. Majer: Očenaškov dnevnik, 4. - zadnji del humoristične nadaljevanke TV Zagreb 14.50 Mozaik kratkega filma: Po sledeh bledega lisjaka, francoski film Udio ROBOTA, 12. oktobra >^rn- - Jutranji program -3^b» - 8.05 Pionirski tednik -I2in sobotna matineja ^'"-H.OO Naši poslušalci česti-J°lr> pozdravljajo - 14.05 Glasba Panorama - 16.00 Vrtiljak in . - 20.00-23.00 Slovencem po Btu - 23.05 Od tod do polnoči j^JjEOEUA. 13. oktobra 7^ Program ■°0 Jutranji program ■ 8.07 Radijska igra za ■ 905 Še pomnite, tovari-- U 10 05 Nedeljska matineja Mit,- 13 00 Naši poslušalci če-rr3° 'n pozdravljajo -14.30 Hu-il Ska te9a tedna - 17.50-18 Gl°avr>a radijska igra - 19 45 JO^ne razglednice 2l5rV2200 v nedeljo zvečer -W» 24 00 Glasba za prijeten nec tedna II 'sba ^NEDEUEK.14 oktobra_ "^Program '.•to-8.00 Jutranji program -' J?ba - 9.05 Glasbena matineja 'on servirano za - 13.50 U^eljkov križemkraž ,^-15.25 Popoldanski mozaik SH° Vrtiljak želja in EP - 17.00 "W'° ob 17.00-t-glasba 23.05 'zelene melodije JOREK. IS. oktobra .3o'r°9ram 9l?sba°° J^ranji on ---"ji program .O.o5 * U5 Glasbena matineja %^ servirano za 05 c^aimi • " 1405 V korak z I?00 o16"00 Vrti'iak želja in ijw ,uu studio ob 17 00 + glas ba - 18.00 Sotočja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Sele pod Uršljo goro - 21.05 Radijska igra - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Iz filmov in glasbenih revij SREDA, 16. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 4- glasba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času 20.00 Kogojevi dnevi -21.05 VVolfgang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Figarova svatba« - 23.05 Jazz za vse ČETRTEK, 17. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate... -14.05 Za mlade radovedneže -16.00 Vrtiljak želja in EP - 17 00 Studio ob 17.00 +glasba - 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev PETEK, 18. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za . . . 14.40 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18 00 Vsa zemlja bo z nami zapela .. . - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih + glasba - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje 15.40 Videogodba, ponovitev 7. oddaje 16.35 Zadnja lepotica, ameriški film 18.10 TV kavarna 20.00 S. Stojanovič: Zgodbe iz tovarne, 4. del nadaljevanke TV Sarajevo 21.10 Športni pregled 21.55 Beseda da besedo, pogovor s Stankom Čurinom 22.25 Kronika video CD'85 Oddajniki 11. TV mreže: 15.15 Test 15.30 Glasbeno popoldne: Mednarodno tekmovanje glasbene mladine 17.00 PJ v rokometu(M) - Cr-venka : CZ, prenos, (slov. kom.) v odmoru ... 18.20 Zagreb: Turnir svetovnih prvakov v kegljanju 19.00 Reportaža z nogometne tekme Partizan : Hajduk 20.00 Mesta: London Jonatha-na Millerja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Bakonja Fra Brne, jugoslovanski film 22.45 Iz črnogorske kulturne zakladnice, dokumentarna oddaja (do 23.30) TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila 10.30 Glasbeni tobogan 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan -informativno-zabavna oddaja (13.30) 14.00 Mali koncert 14.15 Hazarder, 8. - zadnji del nadaljevanke 15.15 Nedeljsko popoldne 17.15 Ljubezenska pisma, ameriški film 18.55 Risanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Zgodbe iz tovarne, 4. del nadaljevanke 21.10 Športni pregled 22.00 Morje, ljudje, obale - do-kumentarnozabavna reportaža 22.30 TV dnevnik PONEDELJEK 14. oktobra 8.50 TVvšoli 10.35 Izobraževalna oddaja 10.55 Oktober v Kraljevu, prenos 17.30 Poročila 17.35 Moj hrček je zbolel 17 50 Skrb za potomstvo, oddaja TV Zagreb 18.05 šivilja 18.25 Podravski obzornik 18.45 Podium-kabaret: Ankica Dobra 20.05 Aktualno (prenos osrednje slovesnosti ob 90-le-tnici akademika Josipa Vidmarja iz Cankarjevega doma) 21.15 R. Marshall: Vedno na poti, 3. del angleške nadaljevanke Oddajniki II. TV mreže:_ 17.15 Test 17.30 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Športni grafikon 19.30 TV dnevnik 20.00 Pota spoznanj: Satelitska TV-znanstvena fantastika ali resničnost? 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Dinastija, 68. del ameriške nadaljevanke 22.05 Rdeči križ za Afriko, posnetek ročk koncerta TV Zagreb I. program: 16.20 Videostrani 16.30 TV v šoli: Kako gledati sliko. Za učitelje. Rokopisna dediščina 17.45 Podvigi družine petih pe telinčkov, otroška serija 18.00 Skladatelji za otroke 18.15 Ljudje pripovedujejo izo-braževlna oddaja 18.45 Podium-kabaret-Ankica Dobra 20.00 A. Strindberg-M. Maričič: Gospodična Julija, drama 21.15 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 21.45 Izbrani trenutek 22.10 Retrospektiva dokumentarnih filmov Zorna Tadi- ča: »Hitch« TOREK 15. oktobra 9.00 TVvšoli 16.35 Šolska TV: Ritmična ura. Poklici v železniškem gospodarstvu 17.30 Poročila 17.35 Pedenjžep 18.05 Miti in legende - Biblijski miti: Jožef in njegovi bratje, nanizanka TV Beograd 18.25 Posavski obzornik 18.40 Afganistanci ne znajo paziti, TV film 20.05 A. Sofronov: Operacija na srcu, sovjetska drama 23.05 Integrali Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.45 Kdor hoče, ta zmore - otroška oddaja 18.15 Vojvodinski založniki pred sejmom knjige 18.45 Sprašujem te, poučnoza- bavna oddaja 20.00 Kdo tako lepo poje, oddaja narodne glasbe 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja 21.50 Šahovski komentar 22.10 Brezkončnost sveta: Po tanzanijskih savanah in podmorskem svetu (Se-rengeti) (do 2240) TV Zagreb I. program: 15.50 16.00 17.35 17.45 18.15 18.45 20.00 20.45 20.55 22.35 Videostrani TV v šoli: TV koledar, Beograd - naše glavno mesto. Bratje Horvat, Zanimivo potovanje, Francoski pejsaži TV koledar Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja Vojvodinski založniki pred sejmom knjige Sprašujem te, poučnoza-bavna oddaja Teme in dileme, notranjepolitična oddaja Žrebanje lota Helen Keller, ameriški film TV dnevnik SREDA 16. oktobra 9.05 17.30 17.35 17.50 18.25 18.40 20.05 20.55 22.35 TV v šoli Poročila Prgišče priljubljenih pra vljic: Obuti maček - 1. del, lutkovna nanizanka J. Žmavc: Norčije v gledališču, 1. del predstave LG Celje Celjski obzornik Ščepec širnega sveta: Poper, 1. del angleškega izobraževalnega niza Mednarodna obzorja Film tedna: Trije možje, finski film TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.45 Flipper, otroška serija 18.15 Akumulacije v BIH: Una, Sana in Vrbas 18.45 Zgodbe iz starih mest, glasbena oddaja 20.00 Bemus'85, oddaja resne glasbe 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Chicago - 150 let arhitekture, dokumentarna oddaja 21.50 Dnevi jazza 22-35 Travnik: Evropska liga v namiznem tenisu SFRJ:ČSSR TV Zagreb I. program: 8.30 TV koledar 8.40 Flipper, otroška serija 9.05 TVvšoli 10.35 TVvšoli 17.20 Videostrani 18.30 Poročila » 17.45 Flipper, otroška serija 18.15 Akumulacije v BIH: Una, Sana in Vrbas 18.45 Zgodbe iz starih mest, glasbena oddaja 20.00 Kino oko - Tema: Vera in mistika .... Dokumentarni film ČETRTEK 17. oktobra 9.00 TVvšoli 16.35 Šolska TV: Ritmična ura. Poklici v železniškem gospodarstvu 17.35 Poročila 1.7.40 Zakaj, zakaj - oddaja TV Zagreb 17.55 Obraz v zrcalu - Mihael Stroj 18.05 Stare ure 18.25 Severnoprimorski obzornik 18.40 Skadarsko jezero, reportaža TV Beoqrad 20.05 Tednik 21.15 S. Michelet: Družina Vial-he, 5. del francoske nadaljevanke LJ 22.35 Retrospektiva domače TV drame - iz črne kronike -V. Zupan - Vest in pločevina: Kazenski zakonik čl. 271 a Oddajniki H. TV mreže: 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Lutkomendija, otroška serija 18.15 O tehnoloških inovacijah 18.45 Jazz v Beogradu 19.30 TV dnevnik 20.00 Črni grad Oljšanskih, 2. del sovjetske nadaljevanke 21.05 Poročila 21.10 Šahovski komentar 21.30 Bitef na TV: Sarivari, posnetek predstave Tricster Theatre Companv iz Londona TV Zagreb I. program: 8.25 TV koledar 8.35 Lutkomendija, otroška serija 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 16.30 Videostrani 16.35 TV v šoli: Pesmi in zgodbe za vas, Imunološke reakcije, Portret znanstveni- ka: Dragutin Gorjanović-Kramberger 17.35 TV koledar 17.45 Lutkomendija, otroška serija 18.15 O tehnoloških inovacijah 18.45 Jazz v Beogradu 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Pot v središče znanja -kviz 18. oktobra 8.45 TVvšoli 17.25 Poročila 17.30 Nepomembno in pomembno, 12. del nanizanke TV Zagreb 17.50 Obiskovalci 14. del češko-slovaško-zahodnonemške nadaljevanke 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Odpadek-surovina, izo-. braževalna serija 20.05 Desetletje uničevanja: V pepelu pragozda, 3. del angleške dokumentarne serije 21.05 Ne prezrite 21.20 C. McCulIough: Pesem ptic trnovk, 2. del avstralske nadaljevanke 22.26 Moje telo in moj otrok, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Test 15.55 TV dnevnik 16.15 Zgodbe iz nepričave, otroška serija 15.45 Niš: Rokomet - četvero-boj narodov-SFRJ : Danska, prenos 18.15 Zdravstveno izobraževanje' Otroka si želim 18.45 S 15. beograjskega festivala jazza 19.30 TV dnevnik 20.00 Pregled čez moderni balet, 2. del francoskega niza 20.30 Jazz na ekranu 20.45 Včeraj, danes, jutri 21,00 Človeški faktor, dokumentarna oddaja 21.50 Nočni kino: Ta Amerika, 2. del ameriškega filma Opomba. Novi Sad: Balkansko prvenstvo v sabljanju TV Zagreb I. program: 14.50 Videostrani 15.00 TV v šoli: Ruščina, Marjan Matkovič 16.00 Poročila 16.15 Zgodbe iz nepričave, otroška serija 16.45 Niš: Rokomet - četvero-boj narodov SFRJ : Danska, prenos 18.15 Zdravstveno izobraževanje: Otroka si želim 18.45 S 15. beograjskega festivala jazza 20.00 Pearl, 3. del ameriške nadaljevanke 21.00 Formula 1, zabavnoglasbena oddaja 22.00 V petek ob 22h - kulturni mozaik TA TEDEN NA TV Sobota, 21.50 »Jaz sem Bond. James Bond.« S temi besedami se je najslavnejši tajni agent njenega veličanstva pred več kot dvaje-stimi leti prvič predstavil na filmskem platnu. Takrat so ga poslali na sončno Jamajko, kjer naj bi poizvedel, kaj se je zgodilo z njegovim stanovskim tovarišem, ki je izginil brez sledu. Tako se je srečal in obračunal z dr. Nojem, prvim od svojih nevarnih nasprotnikov, ki so hoteli zavladati svetu. Nedelja, 16.35 Zadnja lepotica je izsek iz življenja F. Scotta Fitzgeralda, pisatelja izgubljene generacije. Po uspehu romana Veliki Gatsbv pisatelj z ženo Zeldo potuje po Evropi. Po vrnitvi v ZDA se naseli na podeželju in poskuša s pisanjem prebroditi krizo. Torek, 20.50 »Nič ni bolj neusmiljenega kot je spopad povprečnosti z resničnim talentom,« je nekoč zpisal Balzac in ta stavek odmeva v sovjetski drami o poštenem in spoštovanem zdravniku Operacija na srcu. Sreda, 20.55 Finska leta 1971. V državi vlada kriza, ki jo, ko se vse zdi brezupno, še razširi vest, da so na Japonskem našli zlato. Trume obupanih se odpravijo tja v upanju, da jih čaka sreča. Film ima naslov Trije možje. Petek, 22.25 Leenie, ženska srednjih let, se znajde pred težko nalogo: samostojno in preudarno, ne glede na pritiske okolja in uveljavljene družbene norme, se mora odločiti o življenju ali smrti še nerojenega otroka. Film Moje telo in moj otrok ob vprašanju verskih nazorov posameznika, ki prihaja navzkriž z lastnimi in verskimi merili in prepričanji, odpira tudi širše vprašanje človekove svobode, da v nasprotju,z normativi in dogmami ostane svoboden na dostojanstven način. TK GORENJSKI TISK Moša Pijade 1, KRANJ TOZD TISK b. o., Kranj, Moša Pijade 1, objavlja prosta dela in naloge 1. TISKANJE NA OFSET STROJU Pogoj: — 3-letna srednja grafična šola in eno leto izkustev Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno dvomesečno poskusno delo. - 2. NOČNO VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE STROJEV Pogoj: — poklicna šola za mehanike ali druge ustrezne smeri ter 4 leta izkustev Delo je samo v,nočnem času in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema kadrovska služba delovne organizacije v roku 8 dni po objavi. uia. v ang\e t«rt '"™u zabava pri Larrv.u v ;a «resta na novoletno praz O* ver». »'»n pa v stanovale 58? &Vf>»« prijatelje. Zb.rka i n^n«cev in mladenk skuša bi t^aklan reprezentativni vzo_ V,bQvprecne mladine Vsak >n ima seveda svoje lepe % J stT8ni, svoje želje. Na za ^ •*)<»r je vključena tud« P'»a Pride tudi do raznib \In,r> zapletov in obračunov Tudi ameriški film Ljubezen v Riu je komedija Dva stara prija telja najameta hišo v Riu, da bi v njej letovala skupaj s hčerkama, najstnicama. Zaplet se začne, ko so ena od njiju zaljubi v očetove ga prijatelja. Ameriški akcijski film Tihi bes pripoveduje o neustrašnem šeri fu, ki lovi norega morilca Njego vi pomočniki ga ustrelijo, v bol nišnici pa ga znanstveniki z novo metodo oživijo m od njega napravijo neuničljivo bitje KRANJ CENTER 11. oktobra: nem. erot. komedija EROTIČNE IGRE V INTERNATU ob 16., 18. in 20 uri, 12. oktobra: nem. erot. komedija EROTIČNE IGRE V INTERNATU ob 16., 18 in 20. uri, premiera amer. akcij filma TIHI BES ob 22. uri, 13. ok tobra: slov. mlad. film SREČNO KEKEC ob 10. uri, amer. akcij film TIHI BES ob 15. uri, nem. erot komedija EROTIČNE IGRE V INTERNATU ob 17. in 19. uri premiera meh. pust. filma ZA KLAD AMAZONKE ob 21. uri, 16 in 17. oktobra: amer. meh. pust. film ZAKLAD AMAZONKE ob 16., 18. in 20. uri, 14. in 15. okto bra: amer. akcij, film TIHI BES ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 11. oktobra: premiera angl. komedije ZABAVA PRI LARRYU ob 16., 18 in 20 uri, 12. oktobra: amer. komedija PRI PUJSU ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer akcij, filma TIHI BES ob 22. uri, 13. oktobra: amer komedija ZA BAVA PRI LARRYJU ob 14 in 18. uri, amer. komedija VSE KAR STE VEDNO ŽELELI VEDE TI O SEKSU ob 16 uri, amer ko medija LJUBEZEN V RIU ob 20 uri, 14. in 15. oktobra: amer. ko medija LJUBEZEN V RIU ob 16. 18. in 20. uri, 16. oktobra: amer. komedija VSE, KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU ob 16., 18. in 20 uri, 17. oktobra: tranc. pust. film BELMONDO - PROFESIONALEC ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 12. oktobra: amer. pust. film IN DIANA JONES ob 16., 18. in 20. uri, franc. pust. film SPECIALNI AGENT ob 22. uri, 13. oktobra: amer. pust. film INDIANA JO NES ob 15. in 17. uri, amer komedija SEKS Z ZVEZDAMI ob 19. uri, premiera franc. vojnega filma VELIKI VOJAŠKI KARNEVAL ob 21. uri, 14. oktobra: angl. vojni film VOHUN, IMENOVAN ŠIVANKA ob 17. in 19. uri, 15. oktobra: madž. drama DNEVNIK ob 17. in 19. uri, 17. oktobra: amer. ljub. drama ČASTNIK IN GENTELMAN ob 17. in 19 15 KAMNIK DOM 11. oktobra: hongk. film SKRIV NOST NINJE ob 18. in 20. uri, 12. oktobra: amer risani film TOM IN JERRY - NAJVEČJA SOVRAŽNIKA ob 16. uri, angl. vojni film VOHUN, IMENOVAN ŠIVANKA ob 18. in 20. uri, amer pust film ZAKLAD AMAZONKE ob 22. uri, 13. oktobra: amer. ital pust. film . SICER SE BO VA RAZJEZILA ob 15 uri, amer. komedija PRI PUJSU ob 17. in 19 uri, 14. oktobra: madž. film DNEVNIK ob 18 in 20. uri, 16. oktobra: franc. barv film SPECI ALNI AGENT ob 18 in 20. uri DUPLICA 12. oktobra: amer. spektakel KAČJE PLEME ob 20 uri, 13. oktobra: amer risani film TOM IN JERRY - NAJVEČJA SOVRAŽNIKA ob 15. uri, angl. vojni film VOHUN, IMENOVAN ŠIVANKA ob 17. in 19. uri, 16. oktobra: amer. ljub drama ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 20. uri, 17. oktobra: amer. erot. komedija SEKS Z ZVEZDAMI ob 18. uri JtStNlCE RADIO 11. oktobra: amer. komedija LJUBEZEN V RIU ob 17. in 19. uri, premiera amer. srhljivke PSYCH0 2 ob 21. uri, 12. oktobra: amer. srhljivka PSYCH0 2 ob 17. in 19. uri, 13. oktobra: amer. ljub. drama ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 17. in 19.15., 14. oktobra: amer. akcij, film . . . SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 17. in 19. uri, 15. oktobra: angl. komedija ZABAVA PRI LARRY-JU ob 17. in 19. uri, 16. oktobra: madž. drama DNEVNIK ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ KRANJSKA GORA 11. oktobra: franc. pust. film SPECIALNI AGENT ob 18. uri, 15. oktobra: amer. drama OBDOBJE NEŽNOSTI ob 20. uri DOVJE 13. oktobra: amer. drama OBDOBJE NEŽNOSTI ob 20. uri RADOVLJICA 11. oktobra: franc. pust. film BELMONDO - PROFESIONALEC ob 18. uri, amer. drama ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 20. uri, 12. oktobra: amer. drama ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 17 45 in 20. uri, 13. oktobra: amer pust. film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM ob 16. uri, amer. srhljivka PSYCHO 2 ob 18 in 20. uri, 14. oktobra: amer. komedija SEKS Z ZVEZDAMI ob 18 in 20. uri, 15. oktobra: amer akcij, film . . SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 18. in 20. uri, 17. oktobra: angl. komedija ZABAVA PRI LARRYJU ob 18. in 20 uri j 11. oktobra: hongk. pust. film ZMAJ BRUCE LEE ob 20. uri, 12. oktobra: hongk. pust. film ZMAJ BRUCE LEE ob 18. uri, amer. zabavni film ZAFRKANTJE ob 20. uri, 13. oktobra: amer. film ZAFRKANTJE ob 18. uri, franc. film BANKIRKA ob 20. uri, 14. oktobra: amer. pust. film SMOKI JE RAZBOJNIK ob 20. uri, 15. oktobra: franc. film BANKIRKA ob 20. uri, 16. oktobra amer. zabavni film ZAFRKANTJE ob 20. uri, 17. oktobra: amer. film ANDREA ob 20. uri BLED 11. oktobra: amer. film DIVJE ŽIVLJENJE ob 20. uri, 12. oktobra: amer. film JEZDECI NA DOLGE PROGE ob 18. uri, nem. erot. film ŠAMPIONI POSTEUE ob 20. uri, 13. oktobra: angl. pust. film NAPAD NA PLATFORMO JENIFER ob 18. uri, amer. film DIVJE ŽIVLJENJE ob 20. uri, 14. oktobra: hongk. pust. film ZMAJ BRUCE LEE ob 20. ari, 15. oktobra: amer. pust. film SMOKI JE RAZBOJNIK ob 20. uri, 16. oktobra: franc. film BANKIRKA ob 20. uri, 17. oktobra amer. film ZAFRKANTJE ob 20. uri BOHINJ 12. oktobra: angl. pust. film NAPAD NA PLATFORMO JENIFER ob 20. uri, 13. oktobra: nem. erot. film ŠAMPIONI POSTEUE ob 20. uri, 17. oktobra: amer. pust. film SMOKI JE RAZBOJNIK ob 20. uri _ŽIRI SVOBODA 12. oktobra ob 20. uri, in 13. oktobra ob 17.10 amer. glasb, film FOOTLOOSE. 15. oktobra: amer. špan. erot. film ČRNI PESEK ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 11. oktobra: angl. drama VEDO-ŽEUNA RITA ob 18. in 20. uri, 12. in 13. oktobra: amer. avant. film JAGUAR ob 18. in 20. uri, 15. oktobra: amer. vvest. film VENERIN VRZ ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 11. oktobra: amer. film JAGUAR ob 20. uri, 12. oktobra: amer. komedija SEKSI KOMEDIJA POLETNE NOČI ob 20. uri, 13. oktobra: angl. drama VEDOŽEUNA RITA ob 18. in 20. uri _POLJANE_ 11. oktobra: amer. komedija SEKSI KOMEDIJA POLETNE NOČI ob 20 uri, 13. oktobra: angl. zgod. film LEGENDA O ZELENEM VITEZU ob 18. uri, 15. oktobra: ital. komedija POTOVANJE Z OČETOM ob 20. uri m STRAŠI REPORTAŽA PETEK, n.OKTOBRA^ Ob tednu otroka Bilo je sredi poletja, proti večeru, ko je med segretim betonom na Planini že zapihala osvežilna sapa. Pred vhodom v enega od številnih blokov sta na klopi čepela dečka osmih, devetih let. Pogovarjala sta se. »Veš, kdaj je šla že gor! Pred več kot eno uro. Samo klepetala bi, mene pa pusti tu zunaj,« je tarnal manjši fantič in se zazrl navzgor proti nevemkateremu oknu. »Tebi pa res ni treba stokati. Jaz sem že od malega veliko noči sam,« ga je otožno zavrnil drugi. »Oh, saj sem tudi jaz večkrat. Mami mi zvečer pusti lučko...« Od 7. do 13. oktobra je teden otroka. Vsako leto spravimo v ta teden nekaj prireditev za otroke in ponavljajočih se besedičenj, kako moramo kot družba in posamezniki skrbeti za čim bolj zdrav razvoj otrok, za njihovo lepšo prihodnost. Kolikokrat pa vprašamo, kaj otroci pravzaprav želijo? Dečka s Planine ne želita veliko; samo malo več mamine pozornosti. Ali želita preveč? Prisluhnimo otrokom. Urban Bogataj, dvanajst let, z Orehka pri Kranju: »Želim, da bi bili vsi prijatelji. Tisti, ki so starejši, mislijo, da so glavni in da zato lahko vse počnejo. Želim, da bi bil povsod mir.« Sabina Mezeg, dvanajst let, prav tako z Orehka: »Ata večkrat pripoveduje o vojni. Samo, da ne bi bilo več vojne, pravi, pa da bi bili zdravi, ■ potem bomo že kako. Mislim, da ima prav, četudi vojne nisem doživela in tudi huje bolna še nisem bila.« Klemen Pančur, šest let, iz Preske pri Tržiču: »Rad bi, da mami ne bi hodila na delo in bi lahko ostal doma pri njej. Zdaj moram v vrtec. Rad bi mlajšega bratca, s katerim bi se igral. Imam enega, ki je že pri vojakih. Rad bi tudi, da bi čimprej naredili vikend hišico in bi nam bilo lepo v naravi.« Domen Gašperlin, šest let, iz Tržiča: »Moj oči je bolan, ima angino in leži. Želim, da bi se pozdravil in šel delat, ker rad dela. Popravlja žičnice na Zelenici.« Sonja L., trinajst let, iz Kranja: »Oči preveč pije in potem se z mamico kregata. To me zelo moti. Spominjam imajo otroci Iz sitotiska v tiskano Andreja Cuferja iz Zgoše pri Begunjah poznajo vsi, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo tiskano vezje — Arhitekt, obrtnik, inovator vezje se, kako lepo smo se imeli včasih, ko oči še ni pil. Hodili smo na piknike, izlete, se pogovarjali. Zdaj bi včasih najraje kar odšla od doma. Mami je vsa živčna ...« Marjeta Jelovčan, deset let, iz Stražišča pri Kranju: »Rada bi, da bi bil v tednu otroka tak koncert kot je bil poleti za lačne v Afriki, za vse revne otroke. R^da bi šla na koncert. Všeč so mi Dure-novci.« Andreja Primožič, štirinajst let, iz Bistrice pri Tržiču: »Nimam posebnih problemov, zato tudi posebnih želja nimam. Želim, da bi bilo še naprej tako.« Urša Meglic, enajrt let, iz Bistrice: »Želim, da bi še naprej dobivala v šoli vsaj tako dobre ocene kot zdaj.« Klemen Vrhove, enajst let, s Planine: *Štirje stanujemo v enosobnem stanovanju. Gradimo novo hišo. Želim, da bi se lahko čimprej vselili vanjo. Rad bi svojo sobo.« Miha T., štirinajst let, s Planine: »Kakšen teden otroka! Učitelji v šoli so sitni, tudi mami doma stalno nekaj tečnari. Kaj morem, če se z atijem ne razumeta. Pravi, da je ati len, da blok moške samo pokvari, ker nimajo kaj početi, potem gredo pa v gostilno. Saj kar drži. A če ne bi stalno godrnjala, bi bil ati morda več doma. Želim, da bi se starša razumela, da bi bili prava družina.« Maja Grošelj, devet let, s Planine: »Tu se otroci ne moremo igrati kot bi se radi. V gozd ne smem, po ulicah drvijo kolesarji in motoristi. Premalo je zelenic in igral.« Želje otrok so različne, skoraj toliko jih je kot otrok. Vendar niso neuresničljive. Pogosto bi bil dovolj samo kratek korak, pa bi bili otroci srečni, zadovoljni. Zakaj odrasli tako težko prestopimo ta korak, zakaj pozabljamo, da smo biM tudi sami nekoč otroci? H. Jelovčan Dvajset let bo decembra, odkar je dipl. inž. arh. Andrej Čufer pustil mesto oblikovalca v Elanu in se doma pridružil ženi Vesni, tudi arhitektki, ki je že imela obrt za sitotisk. Dela se je nabralo toliko, da je zahtevalo oba. Za številne živilske delovne organizacije in za vse večje jugoslovanske tovarne kozmetike sta tiskala etikete na embalažo. Dela nikoli ni manjkalo. A nemirni in ustvarjalni duh Andreju Ču-ferju ni dal miru. Motili so ga stalno dražji prevozi, vedno polno dvorišče in skladišče embalaže. Predvsem pa ga je vleklo k napredku. Od sitotiska do tiskanega vezja je bil le dober korak. Zahteven seveda, kajti tiskano vezje zahteva svojo tehniko, svoje stroje, svoje znanje. Strojev za izdelovanje tiskanega vezja na domačem tržišču ni bilo, uvoženi so bili predragi, zato se jih je lotil sam. Skoraj vse naprave v njegovi delavnici so plod njegovega dela. Sam je naredil stroj za tisk, pripravil vso dokumentacijo za zelo natančen kopirni stroj, izdelal je stroj za kemično in mehansko čiščenje in zaščito vezja. Še prej je izdelal okrog 15 strojev za sitotisk, vse priprave in orodja in še bi lahko naštevali. Danes on, žena Vesna in osem delavcev, pomaga pa tudi starejši sin, izdeluje tiskano vezje za okrog 70 odjemalcev po vsej Jugoslaviji, 50 jih več- jih tovarn. To so tiskana vezja za televizorje, antene, merilne inštrumente, telefonijo, kasetofone, šivalne stroje, hladilnike, štedilnike, računske stroje, celo za jugo, ki ga Zastava izvaža v Ameriko. V njegovi delavnici izdelajo na leto 5 milijonov enot tiskanega vezja, to je okrog 15.000 kvadratnih metrov. Ko je to pripovedoval ameriškemu izdelovalcu tiskanega vezja, le-ta ni mogel verjeti, da s tako malo ljudi lahko toliko naredi. S svojo proizvodnjo zbuja Andrej Cufer zanimanje povsod po domovini, posebno še zadnje dni, ko ga je beograjska televizija predstavila v svojem »monitorju«. Kupci se oglašajo z vseh strani. Že vnaprej se boji, da bo ta teden, ko bo v Ljubljani sejem elektronike, pri njem prava norišnica. Veliko njegovega dela posredno tudi izvozijo. Mehano-tehnika, na primer, ki izdeluje igrače z njegovim tiskanim vezjem, proda vso svojo proizvodnjo na ameriško tržišče, Iskra Otoče izvaža okrog 80 odstotkov vseh merilnih naprav z njegovim tiskanim vezjem in tako naprej. Elrad, je do sedaj tiskano vezje za televizorje uvažal, zdaj ga naroča pri njem. In še bi lahko naštevali. A žal, ne enega dolarja ne ene marke še ni dobil za ta svoj posredni izvoz. Z delom je zadovoljen, s prodajo prav tako, delavci so prid- ni, dobro zaslužijo 1° , cije ne poznajo. Se izdeloval tiskano vezje ^ ko potrošnjo, kot dos prostorov nima. ^ ,jt% namreč čaka na gra j|0j ški komunalni con1-, *Ll problema v Radovljici , ne uredijo. Jedkalni sj* ki bi lahko stal v erWL,' dolgi liniji, ki bi zapoje enega delavca, Pa ^ štora, da bi ga lahko r; Delo bi lahko organi^ drugače, čas izrabil s Pj ristno. ..^ Pa še nekaj ga ! tni davki. Tisti, ki si F ■■E tak obračun prornetn^ ka, se jezi arh. C" pojma, kako je to svetu. Obrtnik obra plača prometni daV^ koncu dobi nazaj. \ia,& mo kupec, ko kupi iz j koncu proizvodnega,1« ne pa kot pri nas, °?J faze, izdelke pa dra dogled. u Pri nas bi morali 5 kaj spremeniti, Strojev, ki jih je saS* ne more vrednotiti-.lahko, ker njegovo^, sploh ni upoštevano, s svojim delom P^iflj* bi ogromno deviz. v. Jfte ne tak stroj dve stafl^fti ne Spomin izgnanke v Srbijo doma pa mu zanj ničesar. Ne ideje, [i jih je prebedel ob 1» J nju, ne dela orodjarj 1 h lave same. -J A delo vendarle«* Andrej Čufer si želiy sinova, starejši ar r. mlajši, ki hodi sedaJJ njo strojno šolo, njim. Podjetnosti, izV hiši ne manjka. Pn ; ustvarjalnosti tudi 0 ' si je že patentral n^ no svetilko, priprav go inovacijo. Pa to bi rad, da * obračunu obrtnikov«?; ka urejeno tako, da ^ ar j a vedel, koliko bo k zaslužil. Za življeg dovolj, pravi, todajjjl grajevanju ni spod° J je investiranje. Zato' 1 lem gospodarstvu J mo tako počasi. ™ morali spremeniti- pj Dolga so bila tista štiri leta *********.......—................ ................ Slutila je, da bo tudi nje doletelo. Ko so prejšnji dan selili radovljiške učiteljice, med njimi tudi Jegličevo, ki ji je na hitro ponudila nekaj olja in makaronov za otroke, je bila slutnja še močnejša. Mož je bil včasih pri Sokolu, nepriljubljen pri oblasteh, velikokrat brez službe, tedaj je bil na radovljiški davčni upravi. Z vso družino, s štirimi otroki, so se zaradi te službe iz Ljubljane preselili v Radovljico. Kdo ve? Vsak dan se lahko zgodi... Po kvas je stopila in še tisti večer je nesla peč kruh k peku Percu. Res so prišli ponje; tisto jutro, 9. julija 1941. Cule so natrpali, vzeli niso veliko, ker bi težko nesli. Samo da je imela kruh za na to dolgo pot. Že naslednji dan so odšli iz Šentvida. Točno opolnoči je vlak zatulil skozi Ljubljano. Dolgo, zateglo, presunljivo. Ediju je bilo devet, Sandiju sedem, Ani šest in Viki dve. leti in pol. Za otroke je bila vožnja v daljnje? tuje kraje doživetja. Starše pa je skrbelo: kaj bo z njimi?! V Užičko Požego so jih iz Bosanskega Broda pripeljali v živinskih vagonih. Potem še 40 kilometrov naprej v Prilički Kiseljak. Nastanili so jih v hiše, ki so v mirnem času služile zdravilišču. Tu so ostali tri mesece. Prehrano so imeli organizirano, vsaj prvi teden. Ko- ruzni kruh, čorba. Potem pa je tisti, ki je dobival zadnje denar iz Beograda, z denarjem ušel. Zdaj so se morali znajti sami. Po vaseh so v prodajo ponujali vredne predmete, ki Ana Roš Ješe so jih prinesli s seboj. Nekako so preživeli. Ves mesec, se spominja Ana, so bili le ob slivah. Najtežje pa je bilo prizadetim ljudem, ki so jih z njimi vred izgnali sem dol. Ti si sami niso znali pomagati. Albin Pibernik z Jesenic je že v Priličkem Kiseljaku organiziral slovensko partizansko četo, ki je prišla kasneje v Ariljsko četo in 5. novembra 1941 v I. proletarsko brigado kot Slovenska četa Ivana Cankarja. Med 25 borci te čete je bil tudi Edi Roš, Anin mož. Septembra 1941. leta so Ano z otroki in večino drugih izseljencev preselili iz Kiseljaka v Arilje. Tu je bila partizanska kuhinja, a le do spora med če-tniki in partizani. Ko so partizani odšli iz Užic, so jim četni-ki dodelili stanovanja v tistih hišah, kjer je šel kdo v partizane. 21. januarja 1942 je padel mož. Pri mali železniški postaji Pijenovac v bližini Han Pijeska so jih obkolili četniki in Nemci. Tam je padlo okrog 40 borcev, med njimi tudi Edi Roš. Od tam so preživeli borci začeli strašni, dolgi igmanski marš... Ana je bila z otroki sama že od jeseni. Za moževo smrt ni vedela. Kako preživeti? Rada bi prišla v Valjevo, kjer je bilo veliko poznanih. Pavel Ješe, možev sodelavec iz Radovljice, ji je pomagal, da se je preselila tja. Sobico so dobili na Ka-radžordževi ulici v majhni hišici na šolskem dvorišču. Ana je spala na šolski klopi, otrokom je postlala na slami na tleh. Ko se je začela šola, so morali drugam. Nekaj časa se je z otroki stiskala v sobici v hišici nad Valjevim. Takrat je Ana dobila delo na železniški postaji, čistilka je bila. 1. julija leta 1942 pa se je z otroki preselila v Osladič, kjer je prevzela mesto hišnice v tamkajšnji osnovni šoli. Plače ni bilo. Par-krat je sicer dobila po 1000 dinarjev, kolikor je stal kilogram- petroleja ali pa 10 kilogramov koruze. Stanovanje pa so le imeli, sobico, veliko dva krat dva metra. Sprva je bilo težko. Vodo je morala nositi iz studenca. Četrt ure je bilo do tja in potem z dvema vedroma na dolgi palici v hrib. Ilovica je bila, drselo je. Nanositi je bilo treba vodo za učence in za učitelje. Sod je bil hitro prazen. Prve tedne so živeli le od marabel, ki jih je bil poln šolski vrt. Od samega sadja so jih skeleli zobje, potem je kuhala kompote. Kruha ni bilo. Otroci, ki so prihajali v šolo, so odlomili košček svojega kruha in ga dali v posodo, s katero je okrog njih hodil mali Edi. Včasih je dobil tudi košček sira. Ana je iz tega kruha delala »poparo«. Pred zimo je prišel na šolo še Pavle Ješe. Zdaj je on nosil vodo iz studenca, žagal in cepil drva. Oba sta bila brez plače. Kar jima je preostajalo časa, sta pomagala kmetu Andriču v Osladiču. Edi je bil tu že za pastirja. Za vsako delo so popri-jeli, da bi le preživeli. Najhujše je bilo obiranje konoplje. Vse krvave roke je imela, ker je konoplja groba. Hrana pa je tiste dni le bila. Tudi za obleko je bilo težko. Slavko Šušteršič, jjjj pred vojno v Rado ^1 no nogavic, ji je f? škatlo bombažni^ Vse je sparala i" ^ spletla otrokom P bi krilo. Iz odeje je sešila debeljši J°Pi" nez Pristavec iz nAa'>\^ je poslal hlače. ?%0,% je poslal najprej e pa drugo hlačnico- ^ ^ < če pošiljke verjetno H la. Čevlje pa jim )e J ^ Lesen podplat, zaLč'\ je razrezal svoj us-U ^ Počasi seje obrfj ^ Ko sta Edi in Sa^' $1 pri kmetu pobira1 jij^ dobila za plačilo k° S ne. jih je bilo pet,^tW so imeli po sestoj 9 ^ cev. Celo praši^Jj!^ Včasih so malo tudi prijateljem v Ji^' Sicer pa je pela PA1 ven pa slivova ji . pa čebula. Ana & I \ more verjeti, da v ni zbolel nobede*1 k* trok. .jI Dolga so bila & p otrok. ,, ; Dolga so bila $v y ^, minila, pravi Ana ^ ' iz Osladiča se bo^ ni otroci vedno ^ vesel j bili kruh ponudila, v hiše. Ne, tega kfy fv- roci vean^ ^ ;^ em. Koliko**)^ -uh. Gospod">fi\ lila, če so 1»'U \ nikoli pozabili- 0 31. julija 1945 /M nazaj v RadovU1 zadnji transport- 4 ; 1946. leta, je do»V la za moževo ^ j f bin Pibernik j' }. {L pisal, kako je b»» p. j\ jenovcu *•11. OKTOBRA 198; REPORTAŽA 11. STRAN @©&SffiBWJSIEII [&ko so Karničarjevi lovili tatu ■III8IMIMIIINMI atrijski državljan Seba-Hippolt iz Salzbur-si je v nedeljo dodobra Nal ^ kako oskrbnik Pke koče Andrej Karni-I rokuje z denarjem, v ponedeljek v doli-* se zvečer vrnil... dr noči, bilo je okrog pol ^Ponoči s ponedeljka na ^Prejšnji teden, je ropota-f\ sPodaj Andreja Karničar-'jskrbnika Češke koče, pre-7». Poslušal je, poslušal, m mil> čes Polhi so, kot 7° takle čas. A zbujen jele oTOUko, da se mu je zdelo, da ^\na stranišče. Prišel je po T^cah pa videl, da so vrata «nico ^ odprta. Potem je ™[> da so odprta tudi v ku-N°- Ko pa je ugledal še J vrata shrambe, je uvi-Ja tod le niso bili le polhi. *£al je luči, stopil je v Vjtoo • • • Blagajna je bila VraJa odprta, popolnoma papirji so bili raz-Iz blagajne je izginil ^kaso prejšnjega ted- so Sil >e danes sem zmeden. •m- ali sem prej obletal „. ali sem takoj pokli-^cnike. Menda sem prej v kočo. Spodaj sem v so-CW Avstrijca, ki je prejš-,oKC*tu Prenočil. Pravkar si sraJco. Čudno sem 4?edal- Vprašal sem ga, u!: d Se zvečer ni javil. Hitel 4 k f0voriti, da so na Jezer-f l^rnpali, da je bil bolan, t*— jP'°b|e se slabo počutil, pa je šel kar spat. Poklical sem miličnike in jim povedal, kaj se je zgodilo in jih prosil za pomoč. Potem sem sklical vse, ki so tisto noč spali v koči: to sta bila dva nemška planinca in dva naša alpinista. Nemca sta povedala, da sta okrog enih ponoči slišala nekoga, ki je šel na stranišče, alpinist Milan Rehberger pa je- povedal, da je zvečer, okrog 20.30, ko je šel proti koči, slišal nekoga hoditi pred njim, vendar je bil oni tako hiter, da ga ni mogel dohiteti.« Takrat je Andreja preblisk-nilo. To je moral biti ta Avstrijec. Če je bil tako bolan in slabega počutja, kot je govoril, ni mogel tako hiteti proti koči. Takoj je stekel v spodnjo sobo. Avstrijca ni bilo več. Še enkrat je poklical miličnike na Jezerskem vrhu in povedal, da točno ve, kdo je kradel in da zagotovo hiti v dolino. Iz koče so opazili luč baterije. Šel je kot s kolesom, pravi Andrej. Ne bi ga mogli ujeti, če bi se zapodili za njim iz koče. Poklical je še enkrat miličnike in jih prosil, naj pokličejo njegove domače in da naj roparju zastavijo pot nad Makekom in v bližini An-celna. Po eni teh dveh poti bi moral priti v dolino. Res so domači šli takoj v akcijo. Sinova sta šla na pot mimo Makeka, po goši, hči Irma in sinova žena Metoda pa sta šli do Ancelna, tu parkirali avtomobil in roparja čakali v temi. Miličniki so bili že pred njima z avtom vse do spodnje tovorne žičnice, vendar kaže, da se jim je ropar skril, ko je videl avtomobil. Ženski sta imeli več sreče. Nista čakali 5 minut, ko sta ga ugledali. Sicer je hodil brez luči, kakšnih 50 metrov od njiju, kjer je bila pot razkopana, pa je prižgal baterijo. Prižgali sta žaromete in videli sta ga, kako se je pognal za ograjo v jarek. Zdaj, ko sta videli, da je ropar tu, je Metoda hitro stekla do Ancelna, budit gospodarja Ivana Murija. Kmalu se je vrnila z Ivanom. Irma se je medtem oborožila s palico in čakala. Strah jo je bi-lo.seveda, a nekako bi. mu že prekrižala pot. Zdaj so ga imeli pred seboj. Oni se je izgovarjal, da je pijan, da je zato legel. Takrat so prišli tudi miličniki iz Kranja. Odpeljali so ga v hišo. Miličnikom je tu priznal, da je ves denar iz koče v nahrbtniku. Hribovci so pošteni ljudje, je vedno govoril Andrej Karni-čar. Predaleč in previsoko je koča, da bi kdo hodil sem krast. Vedno se je zanašal na poštenje ljudi. Zato tudi ni skrival denarja. Pa se ti najde takle tič. Vso nedeljo je sedel v jedilnici in skozi lino med jedilnico in kuhinjo, kjer Andrej streže čaje in podobno, gledal v kuhinjo. Verjetno je tudi videl, da je Andrej odnesel denar v shrambo, ko se ga je v predalu nabralo preveč. Miličniki so v njegovem nahrbtniku našli vse priprave za ropanje: rokavice, izvijače, klešče, ključe in podobno ... D. Dolenc m, ki ni od včeraj ) jeseniških Nobusih m Kl ^oh r\ i *em ni značilen samo za jeseniško občino. Tako je tudi v Kranju, v Ljubljani, ver S1 Vv • °s'kj o *enc*arle: v železarskem mestu se razmere v avtobusnem prometu zaostrujejo, po-nevzdržnejše, vse več je tudi pritožb občanov, krajevnih skupnosti, drugih i \ ' l^Ifajfcfvtt le za to, da bi ljudem zagotovili kulturen prevoz (zdaj se vozijo,kot bi bili ribe v ^iil^rai ^mveč tudi za prometno varnost. Vozila, s katerimi razpolaga Integralov tozd °,ievn* Potniški promet, delavnice in turizem Jesenice, so namreč 88-odstotno izra-K'V,^|.P0vPrečno so stara več kot pet let, več kot šestina celo starejša od desetletja. Izdatki fji i! ni$u0eyan3e so vsak dan višji in podjetja le težko skrbijo, da gredo vozila na cesto vedno A br?*11' sta rezmDna. P° zakonu o varnosti v cestnem prometu sme v avtobusih, ki vozijo po ^C*Wjej ^ le toliko potnikov, kot navaja prometno dovoljenje. Na Jesenicah teh določil ne ^ i^kov ,PoYseni, saj je v jutranji in predvsem v popoldanski konici v avtobusih precej več ■ M^Sa št • ^G dovoljeno. Ko je miličnik skušal pred nedavnim izprazniti avtobus do dovo-4 Nen ^a mest, nihče od potnikov ni hotel ven, ker so vsi želeli čimprej priti z dela do-11L ^a j v°mno je, da še tako strog nadzor ne bo rešil problema, vsaj dolgoročno ne. ^C°v> 0d6fenican se vsak dan prepelje z avtobusi mestnega prometa povprečno 11.500 pot-tf^Ndr ^ve tretjini v jutranji, popoldanski in večerni konici. Kritično je predvsem '*e*V^ za kar je z Integralovo temeljno organizacijo na Jesenicah tudi sklenila po-C°^ik °Stale organizacije združenega dela ne uporabljajo te možnosti, niti ne sporočajo le^koliko njihovih delavcev Se redno vozi na tej ali oni relaciji. Ob vsem tem v In- se načrtujejo prevoze, prihaja do nepotrebne gneče in do nezadovoljstva obča-j^Shi do8aJa predvsem pozimi, ko mnogi pustijo svoja vozila v garaži in se odločijo za k '»Pilo - . ^, t-w-i______i__™ . ~ ¥Vkripr z- \r C°se\! . tudi Pri prevozu osnovnošolcev z Blejske Dobrave in s Planine pod Golico, ob-n'J pr°Jav,JaJ° problemi tudi pri prevozu s Hrušice. V jutranji in popoldanski konici pri-ft i!velike gneče na avtobusih, ki vozijo na progi Rateče—Jesenice in Radovljica— ' ^'abo je organiziran tudi prevoz iz krajevne skupnosti Žirovnica. C. Zaplotnik PETKOV PORTRET Franc Logonder Na današnji dan pred 50leti, 11. oktobra 1935. leta,so začeli stavkati delavci tovarne kobukov Sešir v Škofji Loki. To je bil prvi štrajk na Loškem in je trajal ves mesec. Šele 11. novembra so se delavci spet vrnili na delo. »Delavci v Seširju smo se prvič skušali organizirati leta 1922, komaj leto dni po ustanovitvi tovarne,« se spominja eden od udeležencev stavke, danes 81-letni Franc Logonder iz Škofje Loke. »Delovne razmere so bile slabe, zaradi sezonskega značaja dela smo bili pogosto na brezplačnem dopustu, plače so bile nizke. Anton Toman nas je spodbujal, da bi se organizirali v sindikatu, ker bi se le tako lahko borili za boljše plače. Imeli smo že prvi sestanek, vendar so se nekateri ustrašili in z organizacijo ni bilo nič.« Tako se je slab položaj delavcev vlekel vse 'do leta 1933, ko je vodstvo podjetja znižalo plače. Sklep so utemeljili z besedami: kdor za znižane mezde noče delati, naj gre na cesto. Težke razmere so ponovno zbudile potrebo po organiziranju v sindikatih. »V najstrožji tajnosti smo se tedaj zbrali predvsem mlajši delavci, 10 do 12 nas je bilo, in začeli razmišljati, kako bi se organizirano uprli zniževanju plač in tako preprečili vedno slabše razmere za večino delavcev. Tedanjo delavsko zbornico smo zaprosili za pomoč. Poslala je svojega zastopnika, ki je predlagal, naj skličemo množični sestanek vsega delavstva. Ta je bil 8. avgusta 1933. leta v vrtni lopi gostilne Plevna. Zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze nas je seznanil s pravicami, ki pa se niso izvajale, ker nismo bili organizirani. Že kmalu je bilo v sindikatu 95 odstotkov vseh Šeširjevih delavcev.« Najprej so dosegli, da so organizacijo priznali v tovarni. Potem so uveljavili 8-urni delovnik in bolniški teden. Zelo pomembna pridobitev je bila izvolitev delavskih zaupnikov. Tudi, ko so morali na brezplačne dopuste, so gledali, kdo ima družino. Za ^leto 1935 so sklenili kolekti- vno pogodbo, s katero sicer riiso bili v celoti zadovoljni, vendar je predstavljala moralno zmago Šeširjevih delavcev. Poleti 1935. leta smo zahtevali popravek kolektivne pogodbe, predvsem pa zvišanje tarifnih postavk, a je delodajalec odklonil vsakršno zvišanje. Večkratna pogajanja niso bila uspešna, kar je povečalo nezadovoljstvo delavcev, tako da smo se nazadnje odločili za stavko. Začela se je 11. oktobra popoldne in je trajala do 11. novembra. Delavci smo takoj zastražili vhod v tovarno, da bi kdo kaj ne odnesel, in pazili, da se ni delala škoda. Zato nas je tudi oblast pustila pri miru. To je bil prvi štrajk v Loki in delavci v drugih tovarnah so nas skušali celo zasmehovati. Tudi večina Ločanov je videla, da mislimo resno.in nam je, ko se je stavka vlekla že več tednov, pomagala. Tako nam je mesarica, ki je imela prodajalno v bližini, večkrat skuhala toplo hrano, pek Župek nam je pekel kruh in tudi drugi so pomagali.« Pogajanja z delodajalci pa niso bila uspešna. Zato so se delavci 11. novembra vrnili na delo, ne da bi dobili višje plače. »Kljub temu pa je bil štrajk uspešen. Delodajalci so videli, da smo organizirani in da morajo resno računati z nami. Zato so nam povišico mezd izplačali v obliki božičnice, prav tako niso kaznovali ali drugače preganjali voditeljev štrajka. Ob novem letu smo popravili kolektivno pogodbo, ki je bolj upoštevala naše zahteve. Skratka, čez mesec ali dva smo dobili tisto, česar v štrajku nismo mogli. S tem smo tudi drugim delavcem pokazali, da organizirani lahko dosežemo izboljšanje razmer.« L. Bogataj Dražje ogrevanje v radovljiški občini Poraba kurilnega olja ne upada več Poraba kurilnega olja je v zadnjih letih, ko se je hitro dražilo, upadla za 20 odstotkov, zdaj ne upada več — S 1. oktobrom bo ogrevanje dražje za 50 do 60 odstotkov, najdražje je v starejših stanovanjskih blokih, ki niso izolirani—V bodoče bodo gradili stanovanja, ki bodo zaključena ogrevalna celota Radovljica — Nekaj kotlovnic je samostojnih, pri radovljiškem Alpdomu stroške ogrevanja obračunavajo za 740 stanovanj v Radovljici, 361 na Bledu in v Gorjah, 20 v Bohinjski Bistrici in 36 v Zapu-žah. Vsa ta stanovanja grejejo s kurilnim oljem, Radovljici pa imajo še 200 stanovanj, ki jih grejejo s premogom. V stikih s kurjači so hišni sveti, ki tako neposredno lahko preverjajo, kako opravljajo delo, besedo imajo tudi pri tem, koliko kurilnega olja bodo kupili. Pri Alpdomu le obračunavajo stroške ogrevanja in naročajo potrebne količine kurilnega olja. To delo opravlja računovodki-nja Anica Ježek, ki nam je dala podatke o oktobrski podražitvi ogrevanja. Ogrevalno leto namreč zaključijo konec septembra, ko izračunajo akontacije za novo leto. Od 1. oktobra je ogrevanje dražje od 50 do 60 odstotkov. Stroške ogrevanja obračunavajo po kurilnicah in med njimi je veliko razlik. Ogrevanje je najdražje v stanovanjskih blokih, ki so stari petnajst let in niso izolirani. Takšni so v Cankarjevem naselju v Radovljici, od številke 21 do 31. Stanovalci bodo tam po novem plačevali po 181 dinarjev za površinski meter stanovanja. Najcenejše pa bo v novem, večjem bloku, kjer bo znašalo 110 dinarjev na .površinski meter. S primerno izolacijo je moč stroške ogrevanja zmanjšati za 20 do 30 odstotkov, pravi Anica Ježek. Kar 65-odsto-tni razpon med najvišjo in najnižjo ceno ogrevanja gre namreč tudi na račun števila stanovanj v posameznem bloku. Najnižjo ceno ima stanovanjski blok t 32 stanovanji, najvišjo pa z 72 stanovanj, ki so razporejena v šestih objektih. Upoštevati pa moramo še, da imajo novi stanovanjski bloki tudi toplotne črpalke, ki nekaj prihranijo. Sklepamo pa lahko še, da tudi varčevanje ni povsod enako. Z drugimi občinami primerljiva je še naiboli cena ogrevanja v no- vem delu Cankarjevega naselja, kjer po podražitvi znaša 133 dinarjev na površinski meter. Z merilci porabe na posameznih stanovanj hskih blokih imajo slabe izkušnje, saj se merilci domače izdelave hitro kvarijo, nam je povedala Anica Ježek. Tako porabo ugotavljajo le v stanovanjskem bloku, ki ima v pritličju trgovino. Kaj več glede tega še niso naredili. Varčevanju z energijo bodo dali poudarek pri gradnji novih stanovanj, saj bodo v bodoče gradili takšne stanovanjske bloke, v katerih bo stanovanje v pogledu ogrevanja zaključena celota in bo torej zlahka namestiti števec. V prvih letih, ko se je kurilno olje začelo hitro dražiti, je poraba upadla za 20 odstotkov, poprej so v posameznih kurilnicah pokurili 110, tudi 115 tisoč litrov olja, danes se poraba suka okoli 80 tisoč litrov. Vendar pa ne upada več. Težko je na pamet odgovoriti na vprašanje, ali je moč še kaj prihraniti ali ne. Odgovor bi bržkone dali le števci v stanovanjih. Čeprav se tudi premog hitro draži, je ogrevanje z njim znatno cenejše. Stanovalci, ki se grejejo iz kotlovnic na premog, bodo po podražitvi plačevali od 80 do 90 dinarjev na površinski meter stanovanja. M. Volčjak mmmmmsiLAS 12. stran_ -s- ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 1 1. OKTOBRAj98jt NAGRADNA KRIŽANKA r Vlado Berce — poslednji gorenjski dirkač v kartingu Balinarski prvak se je premislil Jesenice — 28-letni carinik jeseniške Carinarnice, Vlado Berce z Boka-love ulice 16, ima zanimivo in bogato športno preteklost. Nekdaj je. igral rokomet in se navdušil za košarko, močno so ga privlačevali tudi motorji. Ko se je s prijatelji vozil po Jesenicah — na Savo so hodili z motorji skakat v daljino — se je večkrat peljal tudi mimo balinišča. Včasih se je tudi ustavil, prijel za kroglo in metal. Balinarji so ga kmalu sprejeli medse, saj se je izkazalo, da ima fant neverjeten občutek. Postal je mladinski državni prvak med posamezniki, v dvojicah je zmagal na slovenskem prvenstvu, na državnem članskem prvenstvu je bil osmi. Čeprav je dosegal uspehe, v balinanju ni našel zadovoljstva. Rad bi se poskusil med motoristi na cestnohi-trostnih dirkah ali v avtorallvju, vendar za to takrat ni imel možnosti. Po naključju je spoznal nekdanjega voznika gokartu Janeza Globevnika iz Zasipa in zatem še znanega športnega delavca z Bleda Nika Matjaža, ki ga je tudi napotil na ogled kartinga v Ptuj in v Novo Gorico. Vlado je bil navdušen, od nekdanjega dirkača v kartingu je kupil vozilo in začel tekmovati. V sedmih letih, kolikor se že ukvarja s tem športom, se je prebil med najboljše v Sloveniji in Jugoslaviji. Na republiškem prvenstvu je zanj »rezervirano« tretje mesto, na državnem se uvršča od tretjega do petega mesta. Za največji tekmovalni uspeh šteje drugo mesto na mednarodnem tekmovanju v Javnih skladiščih v Ljubljani, kjer so nastopili domala vsi najboljši mojstri gokarta s stare celine. ljetos ima neverjetno smolo. Čeprav ima dobro vozilo, staro le eno leto, je na vseh dirkah za državno prvenstvo odstopil — ali zaradi gum, okvare na motorju ali mu je pot do cilja preprečila nezgoda na progi. »Dober start je pol uspeha,« poudarja Vlado in dodaja, da so gokarti v začetko celo hitrejši od vozil formule ena, saj v treh sekundah že razvijejo hitrost 100 kilometrov na uro. Na nekaterih odsekih proge dosežejo tudi 200 kilometrov na uro, povpreček pa je vendarle precej nižji: na karto-dromu v Ptuju znaša približno 120 kilometrov na uro, prav toliko tudi v Novi Gorici, v Celju malenkostno manj. Še pred leti je na dirkah v kartingu nastopalo pet tekmovalcev z Gorenjske, zdaj je Vlado edini, ki še vztrajp. »To je drag šport,« pojasnjuje. »Na leto uničim tri ali štiri komplete gum, precejšnje izdatke predstavlja gorivo, veliko je treba odšteti za nadomestne dele. Pri pripravi vozila mi izdatno pomaga Niko Matjaž z Bleda, na dirkah me spremlja prijatelj Zoran Pavlenč z Jesenic. Poskrbi za gume, pregleda, če so vsi vijaki zadosti priviti, opravi obvezni tehnični pregled in podobno. Letošnja tekmovalna sezona me bo veljala 300 tisoč dinarjev ob tem, da mi pomagata AMD Bled in Tehnični biro Jesenice, bom moral precej primakniti še iz svojega žepa.« Vlado se je pred dvema letoma poskusil tudi v avtorallvju, na eni od hitrostnih preskušenj je dosegel celo drugi najboljši čas, a več kot dve dirki ni vzdržal. Spet se je posvetil gokartu, njemu bo tudi ostal zvest, dokler mu bo sedanje vozilo Mach 1 dobro služilo. Tekmuje iz veselja in zato si tudi ne postavlja visokih športnih ciljev. »Če bo priložnost, da osvojim naslov državnega prvaka, je verjetno ne bom izpustil iz rok,« pravi. C. Zaplotnik V petdesetih letih so pričeli v ZDA montirati motorčke s kosilnic za travo ali ročnih motornih žag na enostavna ogrodja iz jeklenih cevi, dodali so kolesa in začeli tekmovati s takimi vozili. Hkrati se je ta nova oblika avtomobilskih dirk začela razvijati tudi v Evropi, izhajajoč predvsem iz Francije. Evropska organizacija za karting CI K je bila ustanovljena leta 1962 in se je vključila v FIA. Iz spočetka primitivnih vozil (cart pomeni v angleščini cizo ah kako podobno »vozilo«) so se razvila miniaturna dirkalna vozila, ki se jim kdaj pa kdaj posreči ustvarjati skoraj tako ozračje kot na »pravih« avtomobilskih dirkah. (iz Leksikona športnih panog) Zapora cest Atletski klub Triglav Kranj obvešča uporabnike cest, da bodo v soboto, 12. oktobra 1985, zaradi prireditve »Maraton treh src«, zaprte naslednje ceste: Partizanska cesta na odseku od stadiona do ceste Staneta Žagarja od 9.55 do 10.05, cesta R/3Ž2 (Old-hamska cesta) na odseku od križišča s Partizansko cesto do križišča s cesto Kokršega odreda od 10.00 do 10.10, Cesta Kokrškega odreda od 10.00 do 10.15, Cesta na Rupo do ceste JLA od 10.10 do 15.00, cesta L/ 3812 na odseku Ceste na Brdo od 10.15 do 14.30, cesta L/3821 na odseku Kokrica-Bela od 10.15 do 14.30, cesta R/322 na odseku Mlaka—Te-netiše—Gorice—Golnik od 10.25 do 12.00, cesta L/3815 na odseku Gorice—Trstenik od 10.55 do 12.30, cesta L/3819 Trstenik—Čadovlje—Za-blje-Sp. Bela od 10.55 do 12.30, cesta L/3815 na odseku Zg. Bela— Preddvor od 11.20 do 13.20, cesta L/ 3824 na odseku Preddvor—Breg od 11.20 do 13.00, cesta L/3822 na odseku Zg. Bela—Sp. Bela od 11.45 do 13.20. Obvoz za smer Kranj—Golnik bo na relaciji Kranj —Naklo—Duplje— Križe—Golnik in obratno. Udeležence v prometu prosimo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in navodilih redarske službe. Rekordne sindikalne igre Škofja Loka — Letošnje 5. sindikalne delavske športne igre škofjeloške občine bodo po prijavah sodeč rekordne. Za tekmovanje se je prijavilo kar 34 osnovnih sindikalnih organizacij, kar je tretjina vseh sindikalnih organizacij v občini. Zanimivo je, da sta med prijavljenimi tudi upokojenski društvi iz Škofje Loke in Železnikov. Škoda, da med prijavljenimi ni tudi žirovske-ga društva upokojencev. Najmnožičneje je zastopana sindikalna organizacija LTH z 32 ženskimi in moškimi ekipami. Zanimiva je prijava škofjeloške skupščine občine, ki je kot majhen kolektiv najavila sodelovanje 27 ekip. Sledijo Alpina 26 ekip, Jelovica 24 ekip, Alples 20 ekip, Center slepih 19 ekip, po 18 ekip pa so prijavili Gorenjska predilnica, Loka, Iskra Že lezniki itd. Razveseljujejo prijave, čeprav samo ene ekipe, iz manjših sindikalnih organizacij, kar kaže, da se zanimanje za rekreacijo povečuje. Če se bodo prijavljene ekipe tudi udeležile tekmovanj, bo v letošnje 5. sindikalne delavske športne igre vključenih skoraj 1500 ljudi, kar je rekord. Največ prijav je za kegljanje, sledijo pa streljanje, namizni tenis, plavanje, teki, odbojka, kolesarjenje, mali nogomet, balinanje, šah in pikado. Sindikalno tekmovanje se je že začelo. Prvi so začeli kolesarji in balinarji. M. Kalamar Praznično tekmovanje Kokrica — V počastitev krajevnega praznika Kokrice je Strelska družina Franc Mrak iz Predoselj (Franc Mrak je bil doma s Kokrice) priredila tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško med člani zveze borcev iz Kokrice, Britofa in Predoselj. Ekipno je zmagala Kokrica s 437 krogi pred Britofom 359 krogov in Predosljami 329 krogov. Posamično so bili najboljši Darko Mu-gerli, Jože Mikuž in Martin Žgalin. Enako tekmovanje je bilo izvedeno tudi v počastitev krajevnega praznika v Britofu. Zmagala je Kokrica s 413 krogi pred Britofom 268 in Predosljami 252 krogov. Najboljši trije posamezniki so bili Jože Mikuž, Darko Mugerli in Miro Krkoč. J. Sitar Kranj — Zveza telesnokulturnih organizacij Kranj bo tudi letos priredila tradicionalni, že 7. turnir v malem nogometu »Kranj 85«. Tekmovanje se bo začelo novembra, srečanja pa bodo na sporedu ob sobotah, nedeljah in praznikih. Turnir bo potekal v dveh skupinah: v prvi ne bo starostne omejitve, v drugi pa bodo lahko igrali le nogometaši, rojeni 1951. leta in starejši (z izjemo enega igralca, ki bo lahko tudi mlajši). Prireditelj sprejema pismene prijave z vplačilom 2500 dinarjev za ekipo do 25. oktobra na naslov: ZTKO Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27, 64000 Kranj. Vsako moštvo lahko prijavi največ 15 igralcev. Žrebanje bo v ponedeljek, 4. novembra, ob 17. uri v športni dvorani na Planini. M. Čadež Zmagali veterani LTH Sv. Duh — Športno društvo Polet Sv. Duh je pred nedavnim priredilo nogometni turnir za veterane. Poleg domačinov so sodelovali še LTH in Kondor z Godešiča. Zmagali so veterani LTH, ki so z 8:2 premagali Kondor in s 3:2 Polet. V tekmi za drugo mesto so nogometaši Poleta ugnali enajsterico Kondorja s 6:1. Turnir bo postal tradicionalen, že naslednjo pomlad ga bo priredilo športno društvo Kondor. J. Starman Šport ob koncu tedna NOGOMET — V območni članski ligi igrajo Naklanci v nedeljo ob 10.30 proti Taboru iz Sežane. V vseh ligah občinske nogometne zveze Kranj je na sporedu 7. kolo. Razpored tekem: člani, sobota ob 16. uri — Kokrica : Bitnje, Trboje : Sava, Mavčiče : Šenčur, Bri-tof : Primskovo, Zarica : Podbrezje, Velesovo : Podgorje, Visoko : Hrastje, Preddvor : Grintavec; kadeti, sobota ob 10. uri — Naklo : Jesenice, Britof: Alples, Sava : Triglav; pionirji, sobota ob 14.30 — Kokrica : Triglav, Visoko : Sava, Mavčiče : Šenčur, Britof : Primskovo, Zarica : Naklo, Podbrezje : Bitnje; mladinci, nedelja ob 9.30 — Trboje : Naklo, Podbrezje : Primskovo, Bitnje : Visoko, Zarica : Preddvor. — D. Jošt ODBOJKA — Blejski odbojkarji se bodo v tekmi 2. kola II. zvezne lige-za-hod pomerili jutri ob 19. uri v telovadnici osnovne šole na Bledu z ekipo Pionirja iz Novega mesta. Dve uri prej bo srečanje II. slovenske moške lige med mladimi igralci Bleda in ekipo Partizana iz Črnuč. — B. Rauh ROKOMET - Igralke Alplesa se bodo v 6. kolu slovenske lige pomerile jutri ob 16.15 z rokometašicami Fužinar-ja. V II. moški slovenski ligi bo v nedeljo ob 10.15 v Tržiču tekma Peko : In-les, jutri ob 19. uri pa v Kamniku gorenjski derbi med istoimensko ekipo in Preddvorom. V enakem ženskem tekmovanju igralke Dupelj gostujejo v Novem mestu, medtem ko je ekipa Preddvora prosta. V mladinski moški ligi center bodo jutri ob 17.30 srečanja Žabnica : Križe, ob 17.45 Alples :Ter-mopol, v nedeljo ob 9. uri Peko : Dinos-Slovan in ob 10. uri Preddvor : Šentvid. Venakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 15. uri srečanje Alples : Ratito-vec, ob 18. uri Peko : Polje, v nedeljo ob 10. uri Kranj : Kamnik in ob 11.15 Preddvor : Šentvid. - J. Kuhar 0RUGC IME ZA MOČERADA VRSTA TOPOLA K02NA mzra a OSNOVNA MERA ENAKA H BASMKA ANTON MARTI KO G0VE00 SESTAVU R.N0C PHEST0LNI CA NEKO SEV BA BiLONUE POTUJOČI PASTIR GOROVJE V IN0IJI LEON ENGELMAN IZLOČEK ZIE2Z NOTRANJIM IZLOČANJEM RIMSKI STENO GRAF IK0N0BO REC. UNIČE VALEČ IKON MENAMA SMRT SLUGA. STftEŽNHl STROKOV NJAK ZA ANALIZO REZULTAT ARANZl RANJA. POREDBA PLASTIČNE KOCKE ZA SESTAVLJA NJE. IGRAČA PISATELJI CA VASTE PTICA SEV. MORU. ALK MANJVRED NO BLAGO VRELA V00A MESTO V VOJVODINI VDOiBiNA V ZIDU KAČA VELI KANKA KONJSKI POVODEC ATLET CLARK KOSMATA SALA UMA ZAN0 G0 VORjFN.K KOLAJNA ODLIKO VANJE PASTIR DROBNO ST INDUSKI POLITIK AMERIŠKO M0S IME 0T0KAR KERS0VANI OČE HKMfl RMŠUNA VELIKAN. ORJAK PRITOK 00 NAVE NA BA VARSKEM VRSTA RAZ CVETJA EN0CEIIC KLICNO ZR NO. SPORA NIKOLAJ LESKOV ME NEM ETRUSĆAN KRALJEV OfilENT BARVA ZA LASE FRANC H' SA VISO KE MODE ROBERT KDFOH GORA V KAMMS KIH ALPAH NIKOLAJ GMEHSA TEIEV1ZU SKI ZASLON POSEBNO ST. NENAVADNOST. ČUDAŠTVO KMET ORAL ADAM RAPACKI FILM IGRALKA NIFLSEf Rešitev nagradne križanke z dne 4. oktobra: Marij Kogoj, Ana Pavlova, namenilnik, amor, Ze, Na, Nil, nak, trate, hram, RO, Alatri, Ada, Au» JR, korak, Elea, Idaho, Rank, jedilo, oje, AN, log, sel, DV, ser, Ares, Nioba, postojnčan, Anton, Gana. Prejeli smo 155 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejn*e Minka Murnik, Velesovo 47, Cerklje, 2. nagrado (300 din) prejme Ani*-* Stajic, Šorlijeva 37, Kranj, 3. nagrado (200 din) prejme Vera Ravnik, Tržič« Slap 6. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 16. oktobra, do 9. ure, na r>a-slov: ČP glas Kranj, Moše Pijadeja 1 - z oznako Nagradna križanka. 1- na* grada 500 din, 2. nagrada 300 din, 3. nagrada 200 din. Ječnik prvi, Kalan drugi Kranj — Mladi kolesarji kranjske Save so minuli konec tedna sodelovali na dirki v spomin na Vladimirja Hor-vatiča v Zaprešičih na Hrvatskem. Nastopili so vsi najboljši tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške. Pri mlajših mladincih je zmagal Borut Ječnik, Denis Čemažar je bil sedmi, Miroslav Cveti-čanin deveti in Andrej Sajevec 18. Med starejšimi mladinci je bil Aleš Kalan drugi in Tomaž Zorman 12. Uspeh Zoretove in Zajčeve Tri' Kranj — Kegljavki kranjskega l^ glava Marjana Zore in Ema Zaje sta,:j. državnem prvenstvu dvojic na ^e^jjj šču Konstruktorja v Mariboru zaS*fjia odlično tretje mesto. Zajčeva je p°? * 781 kegljev in Zoretova 875, naj^ med vsemi udeleženkami prvenst Zmagala je dvojica Reke (Perman. bol) pred Konstruktorjem (Nagy. mec). 350 tekačev na kranjskem krosu — Lepo jesensko vreme je privabil0 na kranjski kros na Planino 350 tekačev in tekačic, med katerimi s° tudi letos prevladovali šolarji. Med pionirji so v posameznih starost' nih kategorijah zmagali Samo Šinik (OŠ S. Jenko), Marko Nartnik (0& S. Žagar), Davor Pajk (OŠ F. Prešeren) in Denis Ožegovič (Šolski cen" ter Iskra) ter med pionirkami Nataša Mežek, Marina Naglic (o°e. F. Prešeren), Brigita Hafner (L. Seljak) in Karmen Peternelj (Atletski klub Triglav). Pri mlajših mladincih je bil najhitrejši Matej Korde2 (Tekaški smučarski klub Triglav) in pri mladinkah Barbara Hočevo>r< pri starejših mladincih Igor Rus (Šolski center Iskra) in pri mladinka'1 Irena Hafnar iz srednje ekonomske šole, pri članih Janez Umek Kranja, pri veteranih A Rok Štros in pri veteranih B Miro Rant (oo0j Partizan Kranj). Najboljši bodo zastopali kranjsko občino na krosv Dela v Novem mestu, (cz) — Foto: F. Perdan £!I§K. 11. OKTOBRA 1985 18. sejem stanovanjske opreme v Kranju Od danes da četrtka, 17. oktobra, v Kranju .13. STRAN ©©EMJMEHGLAS 18. sejem stanovanjske opreme 230 domačih in tujih razstavljavcev predstavlja poleg različnih izdelkov za opremo stanovanj tudi notranje in stavbno pohištvo, izolacijske in gradbene materiale, peči in kamine ... — Tradicionalna razstava gob in druge razstave — Bogat gostinsko-zabavni program Kranj — Na 20 tisoč kvadratnih metrih prostora Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Savskem logu v Kranju se danes začenja tradicionalna prireditev, 18. sejem stanovanjske opreme. Trajal bo do četrtka, 17. oktobra. Kot so povedali predstavniki sejma in nekaterih razstavljalcev, je letos za to sejemsko prireditev (po nekajletnem premoru) KRANJSKI PRAZNIK PIVA Hi« hp pivovarna laško 1825 - 1985 Gostilna sejem in Pivovarna Laško vabita na Kranjski praznik piva v dneh 18. sejma stanovanjske opreme od 11.—17. oktobra 1985. V velikem šotoru na zunanjem razstavnem prostoru vam nudimo: — piščance, pivske klobase, konjski golaž, preste — posebna ponudba kvalitetnega Laškega piva. Vsak dan izvrstna glasba od 19. do 23. ure: petek, 11. 10. sobota, 12. 10. nedelja, 13. 10. ponedeljek, 14. 10. torek, 15. 10. sreda, 16. 10. četrtek, 17. 10. Čudežna polja Apokalipsa z zvezdo Stanetom Vidmarjem ansambel Rž Karamela ansambel Lojzeta Slaka GU GU Plava trava zaborava Vsak dan od 14. —15. ure Zlatorogova ura — pivo po znižani ceni Od 15.—18. vsak dan sejma razpoloženjska glasba z ansamblom Triglav in humoristom. med proizvajalci različne opreme in izdelkov spet veliko zanimanje. 230 domačih in tujih razstavljalcev tokrat prikazuje veliko stvari za opremo in gradnjo stanovanj. Različne dekorativne izdelke predstavljajo IBI, Sukno, Vezenine, BPT, UKO, Gorenjska predilnica, Tekstil-indus. Alples, Zlit, LIP, Les-nina, Slovenijales, Meblo, Javor sodelujejo z notranjim pohištvom, LIP, Jelovica, Inles, Slovenske Železarne in KLI pa s stavbnim pohištvom. Prvič je na sejmu tudi Metalka. Različne delovne in trgovske organizacije predstavljajo izolacijske in gradbene materiale, peči in kamine ter solarno tehniko. Stalni raz-stavljalci na kranjskih sejemskih prireditvah, kot so Mercator, Lesnina, Slovenijales, Murka in nekateri drugi, pa so tokrat še posebej poskrbeli za prikaz opreme posameznih stanovanjskih prostorov. V tradicijo te sejemske prireditve sodi'tudi sodelovanje Gobarske družine Kranj in razstava gob. Na novinarski konferenci so povedali, da bo ta, časovno najdaljša slovenska razstava kljub vsestranski suši tudi letos. Še posebej vabijo učence in dijake, v restavraciji pa tudi tokrat ne bodo manjkale različne specialitete. Letos pa prvič skupaj z gobarji sodeluje na razstavi tudi Društvo prijateljev malih živali. Velika novost letošnje sejemske prireditve je gostinsko-zabavni program. Glavna prireditelja sta Gostilna sejem in Pivovarna Laško. V velikem šotoru, ki so si ga sposodili v Borovljah in v katerem je prostora za 800 do 1000 obiskovalcev, bodo v sejemskih dneh prireditve pod naslovom Kranjski praznik piva. Poleg različnih vrst laškega piva bodo postregli s piščanci, pivskimi klobasami, konjskim golažem, prestami. Vsak dan od 14. do 15. ure pa bo Zlatorogova ura, ko bodo točili pivo po znižani ceni. Druga posebnost bo popoldanska razpoloženjska glasba ansambla Triglav s humoristom, zvečer pa nastop nekaterih najbolj znanih in priljubljenih ansamblov. Na sejmu naj ne bi manjkala tudi ozimnica. Cene storitev, kot so povedali, ne bodo pretirane, čeprav bodo morali za nekatere kvalitetne nastope odšteti kar precej denarja. Veliko izdelkov bo naprodaj tudi s popustom. To velja še posebej za Iskrina ročna orodja. Pa tudi vstopnina je nespremenjena — 100 dinarjev; za večerni program pa 200 dinarjev. Poseben popust pa imajo tudi skupine, ki si želijo ogledati razstavo gob. f§krd Na 18. sejmu stanovanjske opreme v Kranju Nudimo bogat program svojih izdelkov: štedilnike, fene, električne in plinske peči ter druge gospodinjske aparate. KRANJ — Primskovo Vam na sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 11. do 17. oktobra 1985 nudi ugoden nakup — gradbenega materiala, — stavbnega pohištva, — izolacijskih materialov. Na zalogi imamo tudi hrastove sode in kadice. Za nakup se priporočamo. Informacije lahko dobite tudi v prodajalni na Primskovem, tel.: 26-076. Delovni čas: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure torek, četrtek od 7. do 14. ure sobota od 7. do 12. ure KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p. o. 63305 VRANSKO, TEL: 0*3/724-010, 724-14«, 724-147 NOV PROGRAM TRAJNOŽARNIH KOTLOV IN ŠTEDILNIKOV NA 18. SEJMU STANOVANJSKE OPREME V KRANJU DO 17. OKTOBRA 85 OBIŠČITE NAS V VEČNAMENSKI DVORANI, KJER BOSTE DOBILI VSE POTREBNE INFORMACIJE IN NAŠE IZDELKE TUDI KUPILI! KIV GREJE MOČNEJE IN CENEJE (§fmsssssssmxLAs 14. stran 18. sejem stanovanjske opreme v Kranju alples industrija pohištva Železniki Želite sodobno in lepo pohištvo, želite sestavljivo pohištvo za opremo vseh bivalnih prostorov? ZA BLAŽITEV VAŠIH ZDRAVSTVENIH TEŽAV, ZA DOBRO POČUTJE, ZA MOČ ... Najrazličnejše čajne mešanice, kapljice, olja in drugi izdelki iz zdravilnih zelišč v paviljonu TOMAŽINČIČA na Gorenjskem sejmu v Kranju Obiščite nas na 18. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 11. do 17. oktobra 1985 Naši proizvodi so nam na voljo tudi v vseh trgovinah s pohištvom in v našem salonu v Železnikih, kjer vam nudimo strokovni nasvet arhitekta ter brezplačno dostavo in montažo na dom. DO Veletrgovina DO Maloprodaja Tudi Astra na 18. sejmu stanovanjske opreme v Kranju! V novi hali vam bomo predstavili del svojega obširnega programa: — izolacije, — ogrevala, — talne obloge, — svetila/ — stekleni izdelki Hrplje. Marsikaj od razstavljenega boste lahko kupili, nekaj tudi s sejemskim popustom. Z vsem in s še marsičem vam bodo radi postregli tudi v Blagovnici Kranj ^wwwwv DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE SUKNO SUKNO ZAPUŽE Industrija volnenih izdelkov Obiščite naš razstavni prostor na 18. sejmu stanovanjske opreme v Kranju, kjer razstavljamo odeje in dekorativne tkanine iz vrst domače ovčje volne. MERCATOR - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ na 18. sejmu stanovanjske opreme od 11. do 17. oktobra 1985 v Kranju Razstavlja in prodaja: Mercator A ponistvo belo tehniko akustiko ^ male gospodinjske aparate ter še marsikaj, kar potrebujete za vaš dom Ugodnosti: — brezplačna dostava — sejemske cene — strokovni nasveti Imate težave z vašo kožo? Bi želeli kak nasvet v zvezi z nego vašega obraza? Obiščite paviljon KOZMETIČNEGA ATELJEJA dipl. cosm. pharm. Manje Pečnik Vovkove iz Ljubljane na sejmu v Kranju, kjer vam bodo postregli z izdelki za nego obraza in drugih delov kože in seveda tudi z nasveti. Razen kvalitete izdelkov, ki jih pozna že precej Gorenjk in tudi nekaj Gorenjcev, je potrebno omeniti tudi naravne sestavine, brez dodatkov — parfumov in konzer NASVIDENJE PRI MERCATORJU MERCATOR - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ Na 18. sejmu stanovanjske opreme v Kranju obiščite paviljon PETO iz Ljubljane. Prodajajo veliko izbiro brezdimnih nagrobnih sveč po konkurenčnih cenah, dekorativnih sveč ter dišeče ploščice proti mpljem. lip bled lesna industrija 64260 Med ljubljanska c.32 LIP, lesna industrija Bled izdeluje in prodaja: • notranja vrata • garažna vrata • obloge • vhodna vrata • opazne plošče • notranje pohištvo iz masivnega lesa Pri nakupu blaga v vrednosti nad 200.000 din vam blago pripeljejo brezplačno na dom do razdalje 60 kilometrov. Obiščite poslovalnice LIP Bled in zadovoljni boste! Poslovalnica na Rečici pri Bledu je odprta: • vsak dan od 7. do 18. ure • v sobotah od 7. do 12. ure Poslovalnica v Murski Soboti je odprta: • vsak dan od 7.30 do 15.30 ure • v soboto od 7.30 do 12. ure Poslovalnica v Zagrebu je odprta: • vsak dan od 7.30 do 15. ure • v soboto od 7.30 do 12. ure Obiščite nas na 18. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 11. do 17. oktobra 1985 J) Vsem. ki grad'* hiše, vikend WJ ali adaptirate s* re hiše. priporom » mo naše uma**1 kovane izdelka- Obiščite naš stavni prostor ^ 18. sejmu sta"" vanjske oprem0 ^ Kranju, kjer bos naše izdelke lahK tudi kupili. 64245 Kropa, . tel.: (064) 79 4*1 ^EK, 11. OKTOBRA 1985 18. sejem stanovanjske opreme v Kranju .15. STRAN mmms^LciAs rfdruzEim les/m industrija Trik na 18. sejmu stanovanjske opreme v Kranju °d11.do 17. 10. 1985 Obiščite nas na razstavnem Prostoru GLG Bled, naše izdelke pa si lahko ogledate in kupite tudi na razstavnih Prostorih Lesnine in Slovenijalesa. SEDEŽNE GARNITURE: »Kofce«, »Zelenica«, »Storžič« in NOV MODEL »Polana« MASIVNO BOROVO POHIŠTVO Naše izdelke prodajajo na Gorenjskem SALON POHIŠTVA ZLIT na Deteljici pri Tržiču Salon POHIŠTVA ALPLES Železniki LESNINA v Kranju in Jesenicah MURKA Lesce MERCATOR Tržič KOKRA - GLOBUS Kranj ZARJA Jesenice NAMA Škofja Loka ©LIPA POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem POHIŠTVO KRANJ — Primskovo Vam nudi bogat izbor pohištva in se priporoča za obisk: - NA SEJMU V HALI A, tel.: 22-240 - V SALONU POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM, tel.: 24-546 - SALON KUHINJSKE OPREME, Kranj, Titov trg 5, tel.: 21-485 - IN V SALONU POHIŠTVA, Skladiščna ulica 5, na Jesenicah, tel.:81-179 naJnovejši program iz LESNINE ALEA za opremo dnevnih sob, otroških sob, sPalnic, kabinetov in predsob. Program je uvrščen za ocenjevanje najboljših Pohištev na Sejmu stanovanjske opreme. Osveti arhitekta — kreditni pogoji — brezplačen prevoz do 30 km. Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska, TOZD Komercialni servis, Kranj Mercator SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.: 26-371 GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni material: — stavbno pohištvo INLES — OKNA INOVAK, KOMBIVAK, — parket in lesne obloge, — cement, hidri rano apno, — SCHIEDEL - YU dimnik, — modularno in ostalo opeko, — strešno opeko, salonit plošče, — kombi plošče, tervol, stiropor, — betonske mreže in ostalo železo, — betonske mešalce, — ostali gradbeni material. Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro pelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju in nazaj! Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 11. do 17.10.1985 0 Se priporočamo! © JAVOR Lesna industrija Pivka • • • na 18. sejmu stanovanjske opreme v Kranju OBIŠČITE NAS NA 18. SEJMU STANOVANJSKE OPREME v Kranju od 11. do 17. oktobra 1985 kjer se predstavljamo s prodajo BELE TEHNIKE RJUH IN ODEJ Informacije na sejmu telefon (064) 28-391 WKP(h&JA Splošno gradbeno podjetje Novo mesto na 18. sejmu stanovanjske opreme v Kranju TOZD LESNI OBRAT 68000 Novo mesto Kettejev drevored 37 telefon 068 21-826 telex 35862 TOZD KERAMIKA IN ZAKLJUČNA DELA 68000 Novo mesto Slakova 5 telefon 068 21-201,24-298 telex 35710 Harmonika vrata preklopna vrata Na sejmu jih prodajata Lesnina in Metalka PROIZVODNJA KERAMIČNIH PEČNIC POSTAVITEV KERAMIČNIH PEČI IN KAMINOV PROIZVODNJA KERAMIČNE OPEKE POLAGANJE KERAMIČNIH OBLOG Keramične peči bomo prodajali na sejmu v našem paviljonu SAMO v SREDO, 16. oktobra 1985. Ves čas sejma jih bodo OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI prodajali tudi v paviljonu Metalke Prostor v večnamenski dvorani ino - inovak okna z izolacijskim steklom ko - kombivak nestekljena okna roletna omarica z roleto RV-8/9 RV-10/9 RV-12/9 80/30/28 100/30/28 120/30/28 RV-14/9 140/30/28 RV-14/9 140/30/28 RV-18/9 180/30/28 RV-8/12 RV-10/12 80/30/28 100/30/28 RV-12/12 120/30/28 — mere so modularne RV-12/12 120/30/28 RV-14/12 140/30/28 RV-14/12 140/30/28 inles industrija stavbnega pohištva 01310 ribnica partizanska 3 telefon (061)861-411 telegram: inles ribnica telex: 31262 yu inles Razmišljate o novogradnji? Morda že gradite? Bi radi obnovili svojo hišo? Mi vam borno pomagali z našimi izdelki: Bi radi prihranili denar in izvedeli kaj novega? Kličite po tel. 061/861-212 prodajno skladišče RIBNICA 80/60 80/90 INO 6/6 KO 6/6 INO 8/9 KO 8/9 100/90 INO 10/9 KO 10/9 120/90 INO 12/9 KO 12/9 140/90 KO 14/9 140/90 INO 14/9-D 180/90 KO 18/9 80/120 INO 8/12 KO 8/12 100/120 INO 10/12 KO 10/12 120/120 INO 12/12 KO 12/12 120/120 INO 12/12-D 140/120 INO 14/12 KO 14/12 140/120 INO 14/12-D RV-18/12 180/30/28 RV-8/14 RV-10/14 80/30/28 100/30/28 RV-12/14 120/30/28 RV-12/14 120/30/28 RV-14/14 140/30/28 RV-14/14 140/30/28 RV-18/14 180/30/28 RV-21/14 210/30/28 RV-10/18 100/30/28 RV-12/18 120/30/28 RV-8/22 80/30/28 180/120 INO 18/12 KO 18/12 80/140 INO 8/14 KO 8/14 100/140 INO 10/14 KO 10/14 120/140 INO 12/14 KO 12/14 120/140 INO 12/14-D 140/140 INO 14/14 KO 14/14 140/140 INO 14/14-D 180/140 INO 18/14 KO 18/14 210/140 INO 21/14 100/180 INO 10/18 120/180 INO 12/18 80/210 INO 8/21 INO KO INOVAK OKNA - TERMOIZOLACIJSKA ZASTEKLITEV KOMBIVAK OKNA - NESTEKLJENA OKNA RV-14/22 140/30/28 RV-8/22 RV-10/22 RV-14/22 80/30/28 100/30/28 140/30/28 RV-14/18 140/30/28 RV-10/22 100/30/28 RV-14/22 140/30/28 način odpiranja oken in vrat levo desno 140/210 INO 14/21 -D 80/220 INO 8/22 KO 8/22 100/220 INO 10/22 140/220 INO 14/22-D KO 14/22 140/180 INO 14/18-F 100/220 INO 10/22-F 140/220 INO 14/22-F odpiranje po horizontalni osi 0 odpiranje po vertikalni osi GN- gibljiva polkna JUG-vezana okna s polkni 60/60 GN 6/6 JUG 6/6 80/90 GN8/9 JUG 8/9 100/90 GN10/9 120/90 GN12/9 JUG 12/9 140/90 GN14/9 80/120 GN8/12 JUG 8/12 GN 10/12 120/120 GN 12/12 JUG 12/12 140/120 GN 14/12 80/140 GN8/14 JUG H/14 100/140 GN 10/14 120/140 GN 12/14 JUG 12/14 140/140 GN 14/14 JUG 14/14 180/140 GN18/4 80/2 IO GN8/21 140/210 GN14/21 BO/220 GN 8/22 JUG 8/22 — mere so modularne gn - gibova poikna, gnije JUG nesteklena vezana okna s polkni 100/220 GN 10/22 140/220 GN 14/22 JUG 14/22 sobna vrata P 1-7 P 1-8 P 1-9 P 2-7 P 2-8 P 2-9 P 3-7 P 3-8 P 3-9 P-1 P-2 P-3 Vratna krila: — ultrales — furnirana — furnirana lakirana Podboji: masivni M 10-7 m 10-8 Ivi 10-9 M 15-7 M 15-8 m 15 9 M 22-9 M 28-9 suhomontažni SN 12-7 SN 12-8 SN 12-9 SN16-7 SN 16-8 SN 16-9 SN22-9 SN 28-9 sleP1 modularna mera proizvodna mera mlzarska-stolarska svetla mera 7M 70/205 61/198,5 8M 80/205 71/198,5 9M 90/205 81/198,5 vhodna, garažna vrata in stranski element enokrilna vrata dim.: 107/209 S/ S/ 1 OE 18MV OE-12MV OE-10MV VE-1 VE-2 dvokrilna vrata dim.: 130/209 VE-3 VE 110 OE 28 MV VE-212 OE20MV garažna vrata dim.: 238/209 mere so modularne D VE-23 veu4 LVS-1 LVS-1/P LVS-4dim dim: 40/20» pridržujemo •! pravico do konstrukcijskih sprememb, ki rte vplivajo n« funkcionalnost 46 9999 3VB 76 5999999 044527 999 999 390775 S§Ml. OKTOBRA 1985 OBVESTILA, OGLASI 17. STRAN (mSSWSSSSESIOMM NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NO '--NOVO - NOVO V blagovnici NAMA Škofja Loka Prvič na domačem trgu predstavljamo in obenem zbiramo naročila za RAČUNALNIŠKO MIZO, uporabno za vse lastnike malih hišnih računalnikov — praktično za vse šole. [Ninama r !■» 1 ŠKOFJA LOKA V prodajalni DEKOR KRANJ, Koroška cesta 35 — kuhinje MATEJA SVEA Zagorje — kuhinje SAFARI in » MARANTA Marles Maribor — kopalnice ADRIANA Javor Pivka in še vrsto drugih programov kuhinjskega in kopalniškega pohištva, bele tehnike, keramičnih ploščic, vodovodnih armatur priznanih proizvajalcev. ZA LEPO STANOVANJE NAKUP V DEKORJU NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NO Odslej barvita skandinavska zaščita lesa tjeitqnv, brez zdravju škodljivih biocidov v priročni embalaži za isto ceno belinka ljubljana A N JOGP - TOZD OPEKARNA £RANJ, PŠEVSKA 18 Razišče GRADITELJI! *T* TT^ ZLATARNA Goldie MEGLIC STANISLAV RADOVLJICA Poročni prstani že od 10.000 din dalje sfa >1V *f* *|* KRMILNO PESO in plemenske OV CE prodam. Štefe, Pristava 62/A, Tržič _13250 Cvetoče, velikocvetne MAČEHE prodam Sr. Bela 6, Preddvor 13251 Ugodno prodam skoraj nov namizni VRTALNI STROJ do 16 mm in leto staro športno MOŠKO KOLO. Pipanova 62, Šenčur, tel 41 135_13252 Prodam smrekove DESKE, 2,5 in 5 cm, rabljen POLKAVČ, novo enojno POMIVALNO KORITO z levim odcejal nikom in podstavkom ter vlečno kljuko za ford taunus 1.6 L. Telefon 064/28-647_ 13253 Ugodno prodam traktorsko eno osno PRIKOLICO, nosilnosti 3 tone, z nizkim priključkom, domače izdelave, cena po dogovoru Ogled popoldan Božo Ambrožič, Sp. Gorje 42 13254 Poceni prodam 80 litrski BOJLER, star eno leto, OMARO za dnevno sobo in razne dele za FIAT 1300 Praprotnik, Gosposvetska 17, Kranj, tel 24 614 13255 Prodam komplet ZASTAVO 101, po delih. Feratovič, Gosposvetska 13, Kranj_13107 Prodam TOMOS AVTOMATIC 3 M Primož Hartman, Lipica 4, Škofja Loka __ 13108 Prodam MZ 250 TS. Simon Žontar, Virmaše 14, Škofja Loka_13109 Prodam 4 GUME traval 165 x 13. Zg. Bela 14, Preddvor_13110 Prodam neregistrirano SIMCO 1100, letnik 1972, za 80.000 din. Telefon 61 -441 - Škofja Loka_13111 Poceni prodam osebni avto FIAT 132 GLS, v odličnem stanju in VVART-BURG karavan. Ogled v petek in soboto popoldan. Telefon 70-145 — Rade Stoilov, Ljubno 57 _13112 Ugodno prodam TOMOS APN-6. Janez Celar, Predoslje 129 13113 Kupim PREDNJE STEKLO za LADO. Telefon 22-524_13114 Prodam TOMOS 15SLC, letnik 1982, cena 12 SM. Bine Štern, Šmido-va 13, Čirče, Kranj_13115 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980. Ščekič, Kranj, Janeza Puharja 9 13116 Prodam FIAT 124, obnovljen, registriran do avgusta 1986, cena 15 SM. Kranj, Vodopivčeva 10_13H7 Prodam OPEL ASCONO 1,2, letnik 1978, prevoženih 64.000 km. Malovrh, Tominčeva 23, Kranj, Stražišče, tel. 24-603 _13118 OBRTNIKI! LADO karavan, letnik 1982, odlično ohranjeno, 20.000 km, primerno za prevoz manjših tovorov, prodam za 85 SM. Betonova 21, Kokri-ca, tel. 25-550_13119 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1978, dobro ohranjeno. Ogled vsak dan. Gojko Nikolič, Jenkova 2, Kranj _13120 Prodam osebni avto VW 1200 J, letnik 1975, prva registracija 1976. Kranj, Jezerska c. 116/B_13121 Prodam 126-P, letnik 1978. Telefon 78-080_13122- Prodam ZASTAVO 101 confort, letnik 1981, cena 48 SM, in ZASTAVO 1300, letnik 1976, cena 6 SM. Nova vas 11, Radovljica__13123 Prodam OPEL REKORD diesel, letnik 1973. Torkar, Lesce/Begunjska 23, tel. 73-320_13124 Prodam dve GUMI, naliti, za ZASTAVO 750. Miha Banič, Gorenja vas 193 nad Škof jo Loko_13125 Prodam ZASTAVO 750, prva registracija januarja 1976, celo ali po delih. Boris Klemenčič, Sr. Brdo 5, Gorenja vas__13126 FIAT 131 mirafiori, letnik 1976, prodam za 37 SM. Telefon 064/60-865 _13127 Prodam LADO 1300 S, letnik 1983, s plinsko napravo. Telefon 21-408 popoldan_13128 GOLF JGLD, nov, 1983, ugodno pro-dam. Telefon 061 /59-638_13129 Prodam MOTOR tomos avtomatic 3 M. Bogdan Jurajevčič, Mlaka 12 pri Kranju_13130 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Telefon 62-627_13131 Prodam dele za ZASTAVO 750, motor, menjalnik in ostalo, cena 2 SM. Darko Struna, Blejska Dobrava 66 pri Jesenicah_13132 Zaradi smrti prodam DIANO, letnik 1978 in KRAVO po izbiri. Telefon 77-739__13133 Prodam TOMOS puch. Zupančič, Bohinjska Bela 91 _13134 Prodam dobro ohanjeno ZASTAVO 750, letnik 1977 in TOMOS avtomatic. Kolman, Žirovnica 66 _13135 Prodam IMV KOMBI, letnik 1977. Telefon 064/23 155 _13136 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1980. Miran Markič, Zg. Duplje 16 13137 Prodam rezervne DELE za »KATRO« R-4 (razstavljeno). Telefon 50-958 _13138 Prodam VW 1200, letnik 1969, celega ali po delih. Jože Aljančič, Podbrez-je 148_13139 Poceni prodam ZASTAVO 750, le tnik 1973 Oblak, Vincarje 19, Škofja Loka_13140 Prodam OPEL REKORD 20 S kara van. Žabnica 7, tel. 44-601_13141 MAZDO 1200, registrirano do okto bra 1986, prodam. Telefon 79 970 _ 13142 Prodam R-4 special, brezhiben, registriran do junija 1986, cena po dogo voru, in črno beli TELEVIZOR, dobro ohranjen. Mira Krmelj, Virje 40, Tržič _13143 Ugodno prodam ZASTAVO 101, le tnik 1979, 47 000 km Ogled v soboto popoldan Jože Hafner, Lom 3, Tržič _13144 Prodam ZASTAVO 101, dobro ohra njeno, letnik 1979. Deteljica 5, Tržič 13145 vozila Prodam rabljene dele KAROSERIJE za ZASTAVO 101 Gabrijel Benedičič, Studeno 31, Železniki, tel 064/66 639 _12997 Prodam nevozno ZASTAVO 101, le tnik 1977 Zalog 90, Cerklje 13101 Ugodno prodam tovorno avtomobil sko PRIKOLICO za osebni avto Kranj, Jezerska c 60/C_ 13102 Prodam zelo dobro ohranjen PONY EXPRESS Silvo Štucin, Sv Duh 67 _13103 Prodam odlično ohranjen rdeč FIAT 127 special, letnik december 1982, prevoženih 18 700 km Voglje 28, tel 49 106_13104 Prodam osebni avto VVARTBURG, letnik 1977, registriran do oktobra 1986 Kokrica, Partizanska pot U _13105 ZASTAVO 750, letnik 1963, prodam za 4,5 SM Jure Podpečan, tel 21 750 _ int 44 13106 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:24-274 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. LijJ Škofja loka v prihodnjem tednu: — Na oddelku posebnih prodaj v I. nadstropju veleblagovnice vam bodo ponudili lepo izbiro sveč in vaz. — bliža se 1. november — dan mrtvih, zato so v NAMI pripravili poseben pult že malo prej, da bi se izognili gneči, kupcem pa omogočili lažji nakup. HIŠA DOBREGA NAKUPA Prodam ZASTAVO 750 SC, staro 5 let, cena po dogovoru. Titova 93, Jese-nice, tel.81-228_13146 Prodam GOLFA JGL, letnik 1981,— september, prevoženih 43:000 km. Josip Grgič, Alpska 17, Bled, tel. 78-379 popoldan_ 13147 GOLF JGL, letnik 1981, dobro ohranjen, s plinsko napravo ali brez, prodam. Hafner, Zasavska c. 2, Kranj, Orehek_ 13148 Ugodno prodam R-4 TLS, letnik 1981, in ZASTAVO 850, letnik 1981, oba v zelo dobrem stanju in registrirana, cena po dogovoru. Ogled v soboto, 12. oktobra, ves dan. Dobrinjanin, Vackova 4, Bohinjska Bistrica 13149 Ugodno prodam PEUGEOT 304, letnik 1971, vozen, ohranjen, registriran do maja 1986, zadaj zaleten. Ogled v soboto in nedeljo po 9. uri. Sr. Bela 1 pri Preddvoru_13150 Prodam ohranjeno ZASTAVO KOM BI (7 + 1) ali menjam za osebni avto. Mošnje 26, Radovljica, tel. 79-922 _13151 SAAB 96, letnik 1970, registriran do avgusta 1086, prodam. Telefon 45-062 _13152 Prodam OPEL REKORD C, letnik 1967, motor 1500 ccm. Telefon 24-357 _13153 Prodam tri popolnoma nova PLATIŠČA 13x5,5 cole, za lado, Z-101, PZ itd... Telefon 33-837 popoldan 13154 Prodam FIAT 127, 1978, 43.000 km, temno moder, 73 SM. Kranj, C. Stane-ta Žagarja 10, tel.22-552_13155 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Zidar, Voglje 124_13156 KOMBI zastava 850, star dve leti, prodam. Telefon 064/21-702 po 18. uri _13157 Prodam motor in menjalnik za Z-101, letnik 1976. Telefon 33-133 _13158 Ugodno prodam SIMCO chrvsler 1308 GT. Ogled vsak dan razen sobote in nedelje. Naslov v oglasnem oddelku _13159 Prodam DIANO, letnik 1979, zalete no, vozno. Prodam tudi rezervne dele ža mercedes 200 diesel. Lancovo 20 _13160 Prodam VVARTBURG, po delih. Ogled vsak dan od 11". do 16. ure. Milan Blagojevič, Bokalova 11, Jesenice _13161 Prodam R-4, letnik 1975, registriran do septembra 1986, Jože Krmelj, Po-Ijanska 37, Škofja Loka_13162 PEUGEOT 204 caravan, prenovljen, nujno prodam. Kern, Britof 98/A, Kranj ___13163 Prodam APN-6 MOPED TL 14. Viso-ko 5, Šenčur_13164 Prodam PEUGEOT 305 SR, letnik 1978, garažiran Telefon 23 900 13165 Prodam VW 1300, letnik 1971. Pavel Jane, Sebenje 4, Križe_13166 TOMOS AVTOMATIC 3 MS, dobro ohranjen, in TV IGRE sanwa prodam Telefon 064/27-921 _13167 Prodam dele za ŠKODO 110 SL. Telefon 88 511_13168 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. obnovljeno, registrirano do 5.6. 1986 Telefon 50-260 — int. 213, vsak dan dopoldan_13169 Prodam R 12, registriran za eno le to, letnik 1975. Telefon 50 861 popol dan_13170 Prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983 Ašanin, Tončka Dežmana 2, Pla nina_13215 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977 — oktober. Gregorc, Mlaka 75, tel. 22 578_13216 R-12, letnik 1974, prva registracija 1976, prodam. Lojze Bunderla, Moste 7, Žirovnica _13217 Prodam GOLF diesel, letnik 1983, z dodatno opremo Telefon 45 260 po 15. uri_13218 GOLF diesel, kot nov, letnik 1985, prodam Telefon 40 523 ali 62 708 _14311 R-4 TLS, letnik 1979, ohranjen, ugodno prodam Telefon 49 141, Vo klo49 14312 ilan.oprema Prodam peč za etažno centralno ogrevanje HELIOS. Tel. 21661, ul 31 Divizije 36, Kranj 14313 Prodam nov KUPPERSBUSCH in KAMIN za 10% ceneje od trgovinske cene Jereb, Partizanska 45, Škofja Lo ka_13009 Prodam termoakumulacijsko PEČ^ b kW, dobro ohranjeno, malo rabljeno. Cankar, Frankovo naselje 52, škofja Loka__13065 Prodam 10% ceneje novo PFČ /a centralno STADLER, 35 000 kcal Kokra 22, tel 45 595 13066 Prodam malo rabljeno- OTfjOjjj: POSTELJICO z jogijem, KNJ% HDMARO, OMARO za perilo in *» TELIA. Robida, Zg. Bitnje 149 transformatorja)_____< Ugodno prodam POHIŠTVO, ^ vne sobe, spalnice ter kuhinjskei mente, širine 30-40 -50 cm, ""V kotno klopjo, štedilnik, elektrika, kavč s predali. Ogled je možen ^ vih, 11., 14. in 15. 10.1985, od i*. 17. ure na Zupančičevi 2 v Kranju^ ličje desno._____ Prodam termoakumulacijsko , 2,5 kVV, staro dve leti. Nikolič, J«^ 2, Kranj________-rgjj Ugodno prodam nerabljen . LEC za centralno kurjavo. 23-754 popoldan ____ Prodam dobro ohranjen r^%> KAVČ. Vinko Nabernik, Kranj, *u '^l pot 23_______^ ŠTEDILNIK na trda gorivaT 9°jj^' lepo ohranjen, ugodno prodam ^ macije po tel. 21 -188______-jd OTROŠKO POSTELJO-^*19J in električni KUHALNIK z dvema ^ čama, prodam. Kranj, Ul. m'a0'^ br'gad 1___-ssfljl Prodam še uporaben r. t« STROJ gorenje, lahko tudi za ae^ lefon 26-927_ Prodam SPALNICO. Telefon I Poceni prodam KUHINJSKE ^ MENTE, pomivalno MIZO, eie*' ŠTEDILNIK, MIZO, KAVČ, pr%| Martin Beriša, Gorenjskega °°r-$1 III. nadstropje__ Prodam dobro ohranjen pri,v|/ STROJ gorenje. Telefon 26_j>9jU^ Prodam še nerabljen, že mo% KUPPERSBUSCH, bele barve. 1$ 42-437 —^fffl Prodam dve OTROŠKI P0sT% z jogijem. Telefon 70-491 Prodam kombinirano PEC *a palnico. Šavs, Srednja vas 12, ^jOfj Mizarstvo in profil^8"'* lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034 Obiščite naš razstavni Pr° St0r! niadal Nudimo več vrst og'e . obešalnikov, sten, ra. g mizice in masivne klopi ter razne letve 'rtiffl 100-litrsko Prodam rabljen ŠTEDILNIK (Z P elektrika). Telefon 42-618 Prodam novo, 100-litr NO OMARO. Telefon 45_T29r^^ Prodam novo Tt^žno pec c, ' 20. Sp. Brnik 25, Cerklje___pTTT0^ Prodam dve beli POSTELJIC^ jem in odejo, cena 6.000 dm- , 38 260_-Tir Prodam CTC PEČ, 35~000 kcal ^ lerjem, novo in GUME 700 x 1D^y SKI ŠTEDILNIK (4+pečica) A 60 309 ^— abljen"' Ugodno prodam še neraDij'* sm termoakumulacijsko PEČ, ce^ jojj 20.000 din. Kranj___""cA1* Prodam rabljeno SEDEŽNU f TURO (kavč in dva fotelja) fl1 Partizanska 46, Škofja Loka, W'j| -■---cp01 Poceni prodam staro j>' R^ n (hrast), SEDEŽNO GARNITUR moakumulacijsko PEČ, 3,5 kvv. gjjSj VALNI STROJ El Niš, v okvari LEC za prah iskra hover Hg v bližini gostilne Strahinc^^^^TO Nujno poceni prodam E]yn\ $i 20.000 kcal. Mlekarska IpJST^ffil ŠTEDILNIK iskra veriera. nfJ#' kombiniran (3 plin, elektrika). Jj prodam. Ogled v soboto \\ Stara Loka 131, škofja Loka, 4 Prodam nerjaveče dvojno .m x60, 1.5 SM, starejšo SPAH. # 3 SM. PING-PO^' Kranj, C. f* 80 elementov, elan, 2 SM 10, tel. 22 552 Nov ŠTEDILNIK gorenje M elektrika), prodam za 10 % °e m zelj. Planina 64, Kranj __^|pl^ Prodam dobro ohranjen S m kuppersbusch. Kranj, Suge*!^^ Prodam rabljeno SEDEŽN tf. STROJ elefon V S% TURO in ŠIVALNI 45 037 popoldan Nerabljeno term PEČ, 4 kW, prodam. Telefon int. 442 ___-""^o1' SEDEŽNO GARNITURO « f7^~-~——______ 13045 &Kortm.teiko KOBILO, staro 4 leta. ^JSKF 8' B|KCA, težkega 300 kg in <5fklje 8tare 9 tednov. Sp. Brnik 60, Pr^>-~-______13046 [Stalci 10„dni starega BIKCA si Duplje, 13047 rron—-.Kovnica_i ouh< ^!*je šd" 10 dni starega BIKCA. Pod pfQd^~-__13049 l&a zS" 7 dn* starega BIKCA simen- Pr^^Sgg j3. Vodice_13050 .arn ŽREBICO, B-rodovnik. Hra-/p7o^55ce____1305, ^1*4>£m bre'e 0VCE in 0VNA Te,e p ^_13052 ^Ve/*1,.Majhne PRAŠIČKE. Anton .Pf^r^H^, Tržič, tel. 57-183 I>r^---2^i_na^vjjica B *arw KRAVO, brejo 5 mesecev, Srtiu, ^jam _a ja)ova Joie Novak_ 13054 h!4r99aa? nemškega ovčarja, 2!Sa 0 rnesecev. Zg. Bitnje 20, Žab- * —._____J 3256 SSDtiirtF 8 tednov stare PRAŠIČKE. Q PfoTj^aHlLB. Cerklje 13257 ^5yek1kKRAV0 8 teletom ali brez ,prr^yJ!reddvor 13258 J^ajn dve leti starega ZREB<£-160 Opoldan. 44-132 popolda-J^ J^naihne pasme. Sp. Gor.e 80^8^ ^°?8^ brejo KRAVO po 7 tednov .tare KOJ^^t-^Podhom 20, Zg Gorj_L__----lB* Prodam od 35 do 90 kg težke PRAŠIČE za rejo. Dido Osmančevič, Log Ivana Krivca 10, Jesenice (baza) 13264 Prodam brejo KRAVO. Gorica 2, Ra-dovljica _13265 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Visoko 71, Šenčur 13266 fjrodam več brejih OVC. Šimnic, Zasip, Ledina 5 ali Stagne 2, Bled 13267 Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom. Breg 27, Žirovnica, tel. 80-151 13268 kupim Kupim dva BIKCA simentalca, od 200 do 300 kg. Telefon 40-508 13098 Kupim 200 kosov nove STREŠNE OPEKE trajanka, temno rdeče barve. Telefon 57-085_13099 Kupim rabljen GRADBENI LES (bankine, plohe). Telefon 60-000 — Malenšek__13100 Kupim KULTIVATOR z ježem. Bene-dik, Knape 19, Selca_13219 Kupim rabljeno NAKOVALO (am-bos) in rabljen BRUSILNI STROJ. Je-zerskac. 122, Kranj_13220 Kupim ELEKTRONKE EL 503 za ojačevalec FBT. Damijan Berginc, Fran-kovo naselje 76, Škofja Loka .13221 Kupim hrastove HLODE. Jože Pod-jed, Britof 116, Kranj, tel. 22-441 13222 Kupim lepe borove PLOHE, od 50 do 100. Telefon 61-691_U310 rapoilifve HIŠNI SVET, Šorlijeva 31, Kranj, iš-. če ČISTILKO za čiščenje skupnih prostorov, dvakrat tedensko. Informacije pri predsedniku HS, tel. 28-013 13191 Honorarno zaposlim žensko za pomoč v GOSPODINJSTVU. Telefon 47-002_13192 Sva sestri, sprejmeva kakršnokoli HONORARNO DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku_13193 NK DELAVCA in delavca za honorarno pospravljanje zaposlim. MIZARSTVO PODJED, Britof 116, Kranj, tel. 064/22-441_13194 Takoj zaposlimo, redno ali honorarno, ženo za pranje in likanje perila. Te-lefon 26-960_13195 Redno zaposlim delavko za ČIŠČE-NJE poslovnih prostorov, popoldan, do 5 ur dnevno. OD dober. Telefon 25-212 vsakdan po 19. uri_13196 ZAPOSLIM delavko za navijanje tu-Ijav. Britof 79, Kranj_13197 izgiabljeiia Od mestne mesarije do lekarne v Kranju sem izgubila DENARNICO z dokumenti. Najditelja prosim, da vrne na naslov, ki je v dokumentih 13209 Od Cerkelj do Visokega sem izgubila belo JOPICO. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne šoferju Ivu Zupanu na avtobus monotral _13210 Izgubil sem zadnjo stranico avto prikolice na relaciji Cerklje—Tupaliče. Janez Kok, Breg 12, Preddvor, tel. 45-390 13211 OBVE1TIIA PLISIRAM BLAGO za krila. Mile An-tonijevič, Golnik 107, tel. 57-094 11731 PREVOZI in SELITVE s kamionom. Telefon 26-124_12861 TELEFONSKE NAPRAVE (aparate, akustične in optične indikatorje poziva, avtomatske dvojčke z možnostjo medsebojnega komuniciranja, garniture in centrale) vzdržujem, montiram z vednostjo PTT. Telefon 25-867 — Kranj__12864 IZDELAVA in popravilo avto-cerad, popravilo baldahinov in šotorov. AV-TOTAPETNIŠTVO RAUTAR, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74 972 12865 SREBRNE SMREKE in OMORIKE za parke in vrtove ter CIPRESE v kontejnerjih za ograje, dobite pri KANCILI J A, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/A _13198 Grupa ZIDARJEV prevzame vsa GRADBENA DELA (fasade, zidanje). Telefon 064/33-276_13199 ORODJARJU Imam proste kapacitete na elektroerozijskem- stroju s translacijsko glavo. Tel. 064/25-249 __13200 ŽAGAM metrska drva na domu. Te-lefon 74-715___ 13201 CVETLIČARNA »MAK« vam nudi zemljo za urejevanje grobov. Telefon 25 638 - Zlato polje 12/B - Beguš Žepič______13202 Na domu ŠIVAM žensko in otroško konfekcijo, kavbojke, klasične hlače (moške, ženske), posteljnino itd ... Pomoč nudim tudi privatnim šiviljam. Darja Prelog, Trebija 2, Gorenja vas _13203 ODVETNIK Branko RUPNIK, Linhartov trg 16, Radovljica, obvešča cenjene stranke, da ima novo telefonsko številko 75-608 13204 Izdelujem CEMENTNE CEVI in jih imam na zalogi od profila 10 do 40 cm. Jože BREČKO, Sebenje 67, Bled, tel. 77-756 PPIPtPI¥YE DISCOTEKA SAS na Gašteju — v bližini tovarne Sava — je odprta vsak petek in soboto ob 20. uri. Ob odlični disco glasbi se boste prijetno razve drili. VABLJENI!_12872 MLADINSKI PLESI v DELAVSKEM DOMU v Kranju vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri. DISCO GLASBA, REG-GAE ROČK, PLESNA GLASBA in ROCK'N'ROLL. VABI VAS PLESNI KLUB!_12873 Ansambel SIBILA vabi >*sako SOBOTO ob 20. uri na PLES v hotel TRANSTURIST in vsako NEDELJO ob 17. uri na PRIMSKOVO_13205 VSAKO SOBOTO ob 20. uri PLES v hotelu BOR v PREDDVORU. Igra sku-pina TEN. VABLJENI!_13206 MISS TOPLES SHOVV V DISCU KOBRA v Kranju v SREDO, 16.10., ob 22.30. DISCO - GOST MARATONEC Milan KABIĆ 13207 GOSTIŠČE »DRAGA« v Begunjah prireja vsako SOBOTO zabavo s PLESOM, od 20. do 24. ure. Igra harmoni-kaš Andrej PIVK. VABLJENI! 13208 OlIA-LO Iščem zanesljivo žensko, ki bi v VARSTVO takoj sprejela eno leto sta rega fantka, štirikrat tedensko, dopoldan, po možnosti v centru ali bližini. Interesenti naj se javijo vsak dan po 15. uri pri Jasmini Dedivanovič, Titov trg 22, Kranj _13212 Instruiram NEMbUNC in ANGLEŠČINO za osnovne iri srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku_13213 Iščem GRADBENO SKUPINO za izdelavo temeljev. Orehovlje 13, Kranj 13214 DEŽURNI VETERINARJI od 11.10. do 18.10.1985 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 22-994 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863. Sporočamo žalostno vest, da je umrl JOŽKO ZEMVA direktor PE koloniale Bled v pokoju Od pokojnika se bomo poslovili v petek, 11. oktobra 1985, ob 16. uri izpred mrliške vežice na pokopališču na Bledu. OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU! DELAVCI DO ŽIVILA KRANJ ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti očeta, brata, strica in starega očeta JURIJA LUSKOVCA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, pevskemu oktetu iz Šenčurja, gasilcem, upokojencem, gospodu župniku in kaplanu iz Šenčurja ter vsem ostalim, ki so nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: sin Jurij z družino, hčerka Jasna, sin Marjan in drugo sorodstvo Šenčur, 6. oktobra 1985 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete APOLONIJE ŠTULAR roj. DRINOVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, izkazano pomoč in spremstvo na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku za lep pogrebni obred, govorniku v imenu krajanov, pevcem iz Naklega in dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Strahinj, 3. oktobra 1985 ZAHVALA. Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta MILANA VALJAVCA iz Kovorja 70 ^ se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom ki so nam ob težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Hvala govorniku za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred, tovarnam Tokos Tržič, Prevoznik Gorenjske Naklo, Živila Kranj, Peko — tozd Mreža Tržič, gasilcem iz Kovorja ter bratom Zupan za pesmi slovesa. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Kovor, 29. septembra 1985 IN MEMORIAM Leto je minilo, odkar je s svojimi 22 leti ostal v gorah TOMAŽ POGAČNIK študent veterine 1962-1984 VEDNO SE GA BOMO SPOMINJALI SOŠOLCI IN RAZREDNIČARKA iz 4. C razreda KRANJSKE GIMNAZIJE ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE KANDOLF Tonačeve mame iz Grada se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vaščanom za podarjeno cvetje, izkazano pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA ŽALUJOČI VSI NJENI Grad, 3. oktobra 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tete in tašče MARIJANE AVSENEK roj. Šter se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali toliko lepega cvetja in nam osebno in pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se sodelavcem Jelovice Šk. Loke, tozd Trgovina ter OŠ Bratstvo in enotnost Kranj. Posebno zahvalo smo dolžni Martinovi Miri za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih, pevcem za zapete ža-lostinke, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI Duplje, 3. oktobra 1985 ZAHVALA Komaj je začel živeti, a nas je v 6. mesecu za vedno zapustil ljubljeni sinček, bratec, vnuk, pravnuk, bratranec in nečak SANDI ČESEN Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, osebju Pediatrične klinike Ljubljana, sodelavcem PPC Gorenjski sejem in kolektivu »Brdo«, mladini iz Velesovega in g. župniku za opravljen pogrebni obred ter vsem ostalim, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. VSEM SKUPAJ IN VSAKOMUR POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA. ŽALUJOČI: očka, mamica, sestrica Tadeja, in ostalo sorodstvo Velesovo, 3. oktobra 1985 Gradnja čistilne naprave v Kranju Februarja začetek poskusnega obratovanja Inž. Janez Frelih, direktor KOGP Kranj, in predstavnik investitorja: »Z gradnjo naprave izvajalec — SGP Gradbinec Kranj — sicer malo zamuja, vendar bo po zagotovilih zgrajena do februarja. Do takrat pa bi morali pri Planiki in pod Jelenovim klancem premostiti Savo« Inž. Janez Frelih: »Zamujamo predvsem pri napravah za priključitev na čistilno napravo. Pri Planiki in pod Jelenovim klancem bomo morali čimprej premostiti Savo.« KRANJ — Pod Planiko, na desnem bregu Save, pred vhodom v kanjon Zarica že vse leto bi je jo bitko s časom. Do začetka poskusnega obratovanja prvega agregata bodoče hidroelektrarne Mavčiče mora biti zgrajena tudi čistilna naprava. Kasneje bi bila namreč zaradi jezera, ki bo nastalo za elektrarno, gradnja zelo otežkočena. Ker naj bi začela elektrarna obratovati kmalu po začetku prihodnjega leta, smo si ogledali gradbišče čistilne naprave in povprašali, kako napreduje gradnja. »Po prvotnem programu bi moral izvajalec — SGP Gradbinec Kranj — zgraditi čistilno napravo do konca tega leta. Hkrati pa bi se začelo tudi mokro oziroma poskusno obratovanje,« razlaga predstavnik investitorja, direktor Komunalnega obrtnega gradbenega podjetja Kranj inž. Janez Frelih. »Vendar pa Gradbinec malo zamuja in napoveduje, da bo februarja objekt zgrajen. Približno takrat pa Objekta za predčiščenje in mehansko čiščenje v čistilni napravi sta že gotova. Ostali objekti pa bodo po zagotovilih izvajalci zgrajenih za poskusno obratovanje do februarja prihodnje leto. Investitorski inženering in gradbeni nadzor ima Projektivno podjetje Kranj. ne bo preveč nagajalo, bo vse to februarja prihodnje leto nared za poskusno obratovanje. »Drugi, precej večji problem, pa je priključevanje kanalizacije na čistilno napravo. Pri tem je treba še precej narediti. Najpomembnejša in zahtevna bo vsekakor premostitev Save pri Planiškem mostu in pri starem mostu pod Jelenovim klancem. Razen tega bo treba zgraditi še zadrževalne bazene, prečr-pavališča, nekaj glavnih zbiralnikov ter priključke od obstoječe kanalizacije na že zgrajene zbiralnike.« se bo začelo tudi poskusno obratovanje prvega agregata hidroelektrarne Mavčiče. To bitko s časom bomo, kot kaže, dobili.« Na napravi, ki jo sestavljajo objekti za pre'dčiščenje, mehansko čiščenje, biološko čiščenje, gnili-šče, plinohram, pogonska stavba, dehidracija in odlagališče dehidri-ranega blata, sta objekta za predčiščenje in mehansko čiščenje praktično gotova. Prvotnemu programu gradnje čistilne naprave je dodana tudi vgraditev dveh generatorjev za proizvodnjo električne energije iz bioplina. Če vreme le »Ali ni bilo v prvotnem Pr0^_!" mu gradnje čistilne naprave predvideno, da se bodo nekateri objekti in naprave gradili še nekaj časa m postopoma?« »To je sicer res in nedvomno tudi bo tako, vendar moramo že za p°" skusno obratovanje v napravo Pn' peljati dovolj blata, ker bi bil drU' gače objekt sam sebi namen. Ker je v obstoječi kanalizaciji pi*eV.r čiste vode oziroma premalo fekalij-nam to zadnje čase povzroča velike težave. To so pokazale meritve, kar velja še posebej za desni breg Sa' ve, kjer so v kanalizacijo speljal* vse površinske vode (pod Šmarje1' no, Bantale in tudi tehnološka VO" da iz tovarne Save, ki je biolos* čista in ni primerna za čistilno n pravo). Čistilna naprava bo narnfJS izkoriščena, normalno obratovaj8 in opravljala vlogo, če bo dobiva*8 dovolj blata. Le tako bodo žago*0", vljeni pogoji za biološko čiščenje., za delovanje gnilišča, plinohram8' izkoriščanje plina. Zato je membno, da v napravo pripelje^ čimveč odplak iz stanovanjskih op* močij. Tako naj bi bila najprej P?" kij učena Planina s premostiyiJ° čez Savo pri Planiki. S premostit^ jo pod Jelenovim klancem bi Pr*' ključih stari del mesta in kasneJ še Vodovodni stolp ter Zlato P0})* Desni breg Save oziroma Stražis# pa bo najbrž lahko vključeno ka*' neje.« .. Za začetek gradnje vzporedn^ objektov , predvsem obeh Pre0l£ stitev, je vse pripravljeno. Denar r zagotovljen in potrebna so le ^ nekatera soglasja. Bitka s časd™ se bo torej nadaljevala in bo traJ8 la vse do začetka obratovanja ^ droelektrarne Mavčiče. A. Žalar j DUPLJE, Jože Vrtač se trudi, da ima lep vrt in urejen sadovnjak. Toda njegov trud je neznanec (ali neznanci?) uničili v nekaj minutah. Polomili so nekaj opor, otresli hruške in jablane in z nočjo izginili. Z jesenjo se število »obiralcev« pridelkov množi. Pogumni so le pod plaščem noči. Kradejo krompir, trgajo fižol, režejo zeljne glave in solato, obirajo sadje in si polnijo kašče. Le redke jezni vrtičkarji ali kmetje dobijo. Gorenjski glas predlaga, da take postavimo ob javni sramotilni steber, podobno, kot so včasih kaznovali mornarje ... Foto: M. Kunšič NESREČE SOPOTNICA UMRLA KOKRICA — V križišču cest Naklo—Kokrica—Golnik—Kranj na Kokrici se je v sredo, 9. oktobra, zgodila prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 20-letna Duška Radič iz Maribora. Radičeva je bila sopotnica v osebnem avtomobilu, ki ga je vozil 26-letni Branimir Komočar iz Maribora. Pripeljal je iz Nakla proti prednostni regionalni cesti in z nezmanjšano hitrostjo zapeljal v križišče, ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori. V križišču je izsilil prednost vozniku tovornjaka Ratku Kondiču, staremu 39 let, iz Kranja. Kondić je močno zaviral, da bi preprečil nesrečo, vendar mu ni uspelo. Silovito trčenje je vozilo odneslo na bližnji travnik. Sopotnica v Komo-carjevem avtomobilu je bila tako hudo ranjena, da je med prevozom v bolnišnico umrla. V VZVRATNI VOŽNJI ZADEL PEŠCA JESENICE - Voznik osebnega avtomobila, 52-letni Janez Ambrožič z Jesenic, je v sredo, 9. oktobra, podrl pešca. V vzvratni vožnji je peljal po VOLITVE Na Gorenji Savi v Kranju so zelo resno vzeli volitve 1986. Ker se dobro zavedajo, da so volitve, predvsem pa kadrovske priprave nanje stalna naloga, so ljudem v opozorilo pustili kar letak iz leta 1982, ko so bile zadnje vo-litvel Volilnega gesla verjetno ne bo treba spreminjati, letnico na letaku pa bodo že pravočasno popravili. Ostaja jim torej več časa za najvažnejše: za izbor najboljših in najsposobnejših za odgovorne dolžnosti. V glavi pa se mi ob pogledu na ta letak le mota misel: bo tudi pri imenih tako kot leta 1982? MARKA JE KRIVA Podjetje je nakazalo banki devize za plačilo računa. Vzradoščeni bančniki so ves mesec devize posojali naprej in jih obračali, šele potem pa plačali račun. Ker pa seveda marka v tem času ni bila dinarsko razpoložena, ampak je njena vrednost rasla, je banka terjala od lastnika deviz plačilo tečajnih razlik. V podjetju so rekli NE! Če bi vi, bančniki, račun plačali takoj po prejemu naloga, tečajnih razlik ne bi bilo. Še obresti bi nam morali plačati, ker ste en mesec posojali in vrteli naš denar! V banki so soglašali, vendar se niso dali! Saj vendar mi nismo krivi, so dejali. Ta grda marka je kriva. Čez nekaj dni so v podjetju že prejeli nov račun. Poslala jim ga je banka za premalo plačane devize! Trikrat hura za bančno iznajdljivost. Nismo pa še uspeli preveriti, če tako vzklikajo tudi v omenjenem podjetju. DC 9 NAMESTO PREDORA Na gorenjskem posvetu o pripravi srednjeročnega plana Skupnosti za ceste Slovenije je predsednik skupščine skupnosti za ceste Slovenije Andrej Levi-čnik rekel, da je marsikje slišati pripombe na upravičenost gradnje karavanškega predora. Menil je, da so takšni pomisleki posledica nepoznavanja ekonomske utemeljenosti tovrstne naložbe. Poznavalci in strokovnjaki pa ne dvomijo, da se bo upravičenost naložbe potrjevala in obrestovala dolga desetletja. »Nesmiselnost dvomov v gradnjo karavanškega predora pa je tudi v tem, da bo gradnja veljala toliko, kot na primer staneta dva aviona DC 9. Zanimivo pa je, da naš letalski prevoznik načrtuje v prihodnjem srednjeročnem obdobju kar devet takšnih avionov. Najbrž vemo, koliko let bo zdržala cesta in koliko časa bo letel avion.« Kej žar j evi'ulici proti križišču z Ulico Cankarjevega bataljona. Tedaj je cesto prečkal Martin Hribersšek, star 69 let, doma z Jesenic. Ker ga Ambrožič med vzvratno vožnjo ni opazil, ga je zadel, da je padel. Hriber-šek je bil v nesreči hudo ranjen. PADEL POD VOZ TRŽIČ — Med Tržičem in Jelen-dolom se je v sredo, 9. oktobra, ponesrečil 49-letni Janez Primožič iz Doline pri Tržiču. Primožič se je z vprego peljal proti Jelendolu. Na cesti se je srečal s tovornjakom, tedaj pa se je konj splašil. Ko ga je Primožič miril, . je nenadoma padel pod voz, ki je nato zapeljale ezenj. Hudo ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. D. Ž. Na strehi vagona ga je oplazila elektrika Kranj — Na kranjski železniški postaji se je v ponedeljek, 7. oktobra, ponesrečil 17-letni Mesud K. iz Škofje Loke. Nenadoma je splezal na streho tovornega vagona in tam ga je oplazila elektrika. Najprej je mladeniča vrglo na streho vagona, od tod pa na peron, kjer je obležal hudo ranjen. Na postaji so mu nudili prvo pomoč, nato pa so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljano, kjer se borijo za njegovo življenje. TRŽNI PREGLED KRANJ - Solata 180 din, špina-ča 140 din, cvetača 200 din, korenček 110 din, česen od 250 do 300 din, čebula od 60 do 70 din, fižol od 360 do 400 din, pesa 60 din, kumare 80 •din, paradižnik 80 din, paprika 100 din, slive 150 din, jabolka od 80 do 100 din, hruške 150 din, grozdje 200 din, limone 460 din, ajdova moka od 180 do 200 din, koruzna moka 90 din, kaša 170 din, surovo maslo 820 din, smetana 350 din, skuta 240 din, sladko zelje 80 din, kislo zelje 160 din, orehi 2.500 din, jajčka od 24 do 26 din, krompir 60 din. JESENICE — Solata 150 din, cvetača 200 din, korenček 120 din, česen 200 din, čebula 60 din, pesa 70 din, kumare 250 din, paradižnik 120 din, paprika 160 din, slive 180 din, jabolka od 97 do 125 din, hruške 180 din, grozdje od 220 do 230 din, koruzna moka 97 din, surovo maslo 1.159 din, smetana 487 din, skuta 361 din, sladko zelje 60 din, kislo zelje 110 din, orehi 2.540 din, jajčka od 24 do 27 din, krompir 54 din. DEŽURNE PRODAJAL^ V soboto, 12. oktobra, bodo dežon»e naslednje prodajalne : KRANJ IN-OKOLICA Od 7. do 18. ure: pri Petrčku, Krafljj pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrp Kranj, PC Planina I, Kranj, PC nina-Center, Kranj, PC Britof, £ Labore, Kranj, PC Preddvor, *l Kokrica, od 7. do 13. ure Disk£g. Kranj, od 8. do 12. ure Diskont J klo, od 7. do 17. ure PC Šenčur, od ■ do 19. ure Hrib Preddvor, Kočna J zersko, od 7. do 16. ure Klemeni Duplje. ŠKOFJA LOKA Market Novi svet JESENICE Delikatesa, Kasta 2 na tržnici, JeSr nice, Delikatesa, posl. 2, Jesenic TRŽIČ ABC Loka, Bistrica, Živila, Je* Tržič, Mercator, Cesta JLA 6 V nedeljo, 13. oktobra, bodo ^ ne naslednje prodajalne: Gorenj ka Cerklje od 8. do 1L?S Naklo v Naklem in Delika^ Kranj od 7. do 11. ure j 1 LOTERIJA Srečka br. Din 30 140 26 86 60 120 70 160 006 896 80 100 44480 085470 4.100 1,000.160 02296 41326 922 2352 200 1.000 295996 431386 31992 4.000 48652 4.000 74392 10.000 7 5557 3 60 148737 3983 860 25203 6.060 42263 8.060 08 014453 2,000.060 38 077903 30.06(1 2628 276563 30.060 38428 49188 7334 800 64588 345084 100.000 74428 399798 05 80 45 100 09 65 140 75 80 889 2045 700 2729 7945 1.100 02679 8335 600 018279 230135 30.000 096729 390515 200.000 370929 bil H k« 1,6 te i tor, *l , J 8 rs OBVESTILO! CENJENE POTROŠNIKE OBVEŠČAMO, DA SM^ll ODUSDELEK FOTO GLASBILA IZ KLETNE ETAŽE PR^a. LI V II. NADSTROPJE POLEG ODDELKA POHIŠ"^ Globus — KOKRA — Kranj