Štev. ii. jubljaiLsKb Leposloven, in znanstven, list! V Ljubljani, dne i. listopada 1896. Leto XVI. Svetcu o 70-letnici.1} 3>L J^/Maviš desetkrat sedmi god — Slaviš? Ne! Mi ga vsi slavimo, Ki ljubimo Te, Te častimo, Oj delavec za dom in rod I O sedemkrat desetem godi Pozdravljen nam, proslavljen bodi! Desetkrat sedmi god je Tvoj In pol stoletja bo vtonilo, Odkar za domovino milo, Odkar za narod delaš svoj Obilo in z nevtrudno silo . . . Nazaj oči v nekdanje dni! Oh, tožna naša domovina Povsod le narodna ledina I In zor ji še napočil ni In narod trdno spanje spi 1 A skozi mrak — kaj zrem? — Očem Li srečnim verovati smem? Trop vrlih mož — v brezplačno dnino! Glej orje narodno ledino, Na delo šli so še pred dnem. Oj zgodnja četa, vrla četa, Za blagor, čast domovja vneta! . . . In čuj! Skoz jutra temni zrak Odmeva spev sladak, krepak — Li kliče delavce k odmoru? Ne! Tem le k večjemu naporu Pogum množi, krepča moči, A speče drami in bodri. — Med pevci — Ti! (In danes glas še tega speva *) Glej prvo točko današnjega listka. 42 650 S. Gregorčič: Svetcu o 70-letnici. V ušesih, srcih nam odmeva!) In petja glas je vzbujajoč: Zaspancev dviga se krdelo, Na delo, glej, hiti veselo, Vrste" množeč, podpirajoč — Ti z njimi delaš pevajoč, Čeprav Ti znoj obliva čelo. Tako mnog r&zor pri razoru Na polju črn stoji ob zoru In seme naše raznih vrst Je padlo v plodno našo prst. — A stari naš sovrag ne spi: Ozira, glej, se poln nevolje Na setev našo, naše polje — To seme mu po godu ni: Njegovo zanj bi bilo bolje ! On delavce bi rad odgnal In setev zlato pokončal. Pa hrabri delavci so naši, Sovrag srditi jih ne plaši; Naš delavec je vsak junak In meč o boku nosi vsak. »Hej, meče v roke, — proč orodje!« Klič6 junakom umni vodje . . . In zgrne vkup se hrabri roj Za naroda obstoj, razvoj. »Na boj, na boj!* — A boj je trd: Živ naš pogum, ljut vragov srd. A oni streljajo z »višine«, S planin visokih, gor in brd Na sine vborne te »nižine«. — »Na boj na vraga domovine, Na boj!« — In vrag beži pobit, Naš roj se vrača zmagovit! Li boj je morda s tem končan ? Ne! Boj in delo dan na dan! Iz boja k delu, z dela v boj Koraka ta junaški roj. Orodje zdaj, a zdaj orožje Vihteti četi naših mož je . . . Kot delavec in bojevnik Ti vedno stal si v prvi vrsti Ter bil si mnogi četi čvrst Zdaj vrl tovariš, zdaj vodnik. Oj doba davna, pač težavna, A plodna bila si in slavna! A v tistih plodnih, složnih dneh Čut narodni ni bil še greh, S. Gregorčič: Svetcu o 70-letnici. 651 Tedaj Slovenstvo in Slovanstvo Ni klelo še se za paganstvo. »Škof bojni« nam je Slomšek bil, On prapor naš je posvetil, Pod njim se z nami je boril; — Zato pa v tistih težkih dneh Za zmago zmaga, vspeh na vspeh ! Kje pa junaci tiste dobe, Kje delavci so tisti zdaj ? Kje vodje njih zdaj iščem naj ? Oh, legli so v prezgodnje grobe! In mesto mnogih zdaj je prazno, Ce pač zavzeto ni po kom, Ki bije srce neprijazno Za vbogi rod mu naš in dom. Le redek radnik in vojnik Iz tistih dni nam še živi, — Teh redkih — Ti! Ti tistih dni živ spomenik, Del tistih dni si živ glasnik. Ti delo davno nadaljuješ In dom in sebe proslavljuješ. Star delaš kot si delal mlad : Celo za narodne drobtine Skrbiš, da ktera ne pogine, S tem narodni množiš zaklad. In mnogo si otel pozabi, Kar poznim naj še vnukom rabi. Zdaj polje delaš, zdaj kak vrt, Med temi vrt, ki poln je ploda, Po vsem domovju razprostrt, Oj vrt — Cirila in Metoda! Ti delaš, kot si deloval, Bojuješ, kot si bojeval, Boriš se, svetli meč vihteč, Zdaj — jezik, zdaj pero je meč. Pod staro se boriš zastavo Za doma rast, korist in slavo, Zastavi tej si zvest ostal. , Ostal si domu zvest in sebi In veri zvest! Zakaj pa proti Tebi Vre črna vojska s sel in mest? Ker domu si in sebi zvest! Nastopa rod pri nas zdaj drug, Brez domoljubja in zaslug, Ki rad bi večne lavorike Potrgal Vam s časti tih glav, 42* 652 S. Gregorčič: Svetcu o 70-letnici. Ki rad bi naše stri svetnike, Z oltarskih pahnil jih višav, Pogazil v prah bi svetce slavne Iz dobe zdanje, dobe davne, Ter mesto teh bi na oltar Povzdignil svoje rad malike, Ki jim za narod nič ni mar. Mi to trpimo naj ? Nikdar! Nikdar, ker to je domu v kvar! A Ti ostal si veren sebi In domu zvest; Zato pa proti Tebi Vre roj srdit iz sel in mest. Saj neznačaji Značaje štrli bi najraji: Značaj jih slednji zbada v vest! Ti pa preganjanju si vkljub Zvest bogoljub in domoljub — In tak ostaneš, Od steze stare se ne ganeš. In s Tabo mnog tovariš zvest Od starih pač ne krene cest. Značaji! Dom vas občudava, Stoterna hvala vam in slava! . . . Ti blagi mož pa, poln vrlin, Ki v doma službi si osivel: Sovragov Ti — zamre spomin, A v vek Ti v narodu boš živel, Bogu in domu zvesti sin! A Večni tudi tu na sveti Daj dolgo srečno Ti živeti, On daj ti oni čas zazreti, Ko srečen bo naš dom in rod, Čas, ko Slovenije zasveti Vstajenja in združenja god. S. Gregorčič.