Danes priloga: slika GRETE GARBO Poštnina plačana v gotovini iLustRovAn. dtiužinsKi tebniK • izhAjA v četR-tek III. leto V Ljubljani, 15. januarja 1931 fitev. 3 Pribitek na ženske Okoli novega lota je bilo, ko sem tisto bral in se zgrozil v svojem poštenem moškem srcu. Danes, v dobi ženskega gospodstva in samskega davka — ne, in ne! Ve. zastopnice .slabšega' spolu, sto gotovo tudi brale: kako da niste zrasle v svetem ogorčenju in vzkipele od globoke užaljenosti? Tole sem bral: da te dni na Madžarskem štejejo ljudi, moške in ženske, in vse drugo. kar raste in stoji v deželi paprike in svete Štefanove krone. Lepo. In tisti urad. ki mu je naloženo, da vse pre-šteje, je izdal proglas na madžarsko ženstvo — zdaj smo tam! — naj vsaka po pravici pove. koliko ji je let. da ne bo treba kakor doslej prištevati njihovim letom reci in piši deset odstotkov. I) e s e t odstotkov ! Ali ni to škandal? Ali ni to žaljivo za vesoljni ženski rod? Saj nič ne rečem in vsi vemo, da naše boljše polovie-ke rade zatisnejo oko pri štetju svojih let: kdo bi jim zameril. Da bi pa kar po odstotkih tiščale oči. to pa ne bo * držalo; to bo le na Madžarskem. pravim jaz. Pa recimo, da bi bila stvar s pribitkom v načelu prav in v redu: kar koj povem, da me katera po nedolžnem ne zgrabi zu vrat. da sem jaz energično zoper vsak pribitek. A če že kaj pribijemo: zakaj baš deset in ‘ ne več in ne manj ? Čikaška banditska nevesta pri kockanju K današnjemu članku v seriji ,,DVA MESECA MED ČIKAŠKIM/ BANDITIu na straneh 34 in 35. Denimo, milostljiva, da vam je trideset let. Med brati. Deset od sto da tri leta. skupaj tri in trideset. In zaradi teh treh let naj bi bilo vredno zatajiti Resnico, hčerko božjo? Ka j ne da ne? Dvajset od sto se že drugače sliši, lepše in okrogleje: vam. mi- lostljiva. bi to zneslo šest in trideset. Med brati. Če že gremo tako. Toda jjaz sem kakor sem že rekel zoper vsak pribitek, ker ljubim hišni mir nad vse. In zato sem se zgrozil v svojem poštenem moškem srcu. ko sem bral tisto reč. a. r. GEO LONDON: DVA MESECA MED ČIKAŠKIMI BANDITI CoDjTlght by Anence LUtčfalre Internationale, Parts Gl. članki' v štev. 44 -52 lanskega KAZNJENEC GOVORI NA BANKETU Kasacijsko sodišče pa je vendar odredilo, da ga izpuste proti kavciji 25 tisoč dolarjev če obtožba do d. septembru ne zbere zoper njega tehtnih dokazov ... Kavcija 25 tisoč dolarjev je tudi za pravega bandita dostikrat malenkost, Fostt*i* živi od banditstva že več let, zato mu ta kavcija nikakor ni onemogočila prejšnjega razkošnega življenja. I udi mu kot gangstru zvestih prijateljev ne manjka, in naposled — zakaj pa imajo v Čikagu toliko kavcijskih agencij?! To so zasebna podjetja, kjer si zločinci na kar se da lahek način priskrbe potrebni denar za sodno kavcijo, ki ga potem v mesečnih obrokih, če drugače ne morejo, vračajo. Fa obrt v Čikagu jako cvete, ukvarjajo pa se z njo ugledni ljudje, in tega niti ne skrivajo! ..Pa so vendar svoje čase obsodili A la (apona na leto dni zaradi prepovedane noši' orožja.“ rečem svojemu informatorju. Gromek grohot. ..Capona so obsodili samo zato, ker ie sam tako hotel! Takrat je bilo njegovo življenje resno v nevarnosti. Bugs Moran je prisegel, da ga spravi s poti. Da. strašni ..Brazgo-tinec“ ie bi! takrat v smrtnem strahu in si ie rekel, da ie v ječi še najbolj na varnem!“ Čital sem. da je imel nekoč na velikem političnem banketu znan bandit velik političen govor. Bil ii' to Tim Murphv. ki je imel na vesti letnika „Roinana“ in v I. in 2. štev. več umorov: tudi njega so že umorili. Govor tega starega kaznjenca je bil tako nenavaden, da se čutim dolžnega, preden citiram najzanimivejše mesto iz njega, navesti vir, kje sem to zvedel. Banket je bil v šoli na vogalu 48. ceste in l lonore-Street. govor pa sem bral v uradnem policijskem časopisu ..Illinois ( rime Survey“. Fini Murphy, ki je zaradi tatv ine presedel tri leta v ječi. je torej doslovno rekel med d rugim: ..Srečen sem. da vam govorim tu. v okraju, kjer sem se rodil, karkoli že pripovedujejo o meni slabega, v tem okraju nisem nikoli nikomur storil zlega. Ne tajim, da sem že večkrat .sedel*, da. živel sem celo tri leta na stroške strica Sama (to je v ječi)." (Smeh in pritrjevanje navzočih). „Fre-netično, oglušujoče ploskanji'." pravi poročilo v omenjenem listu. In na banketu so bili sami vrli in pošteni meščani ! Skoro nisem mogel verjeti tega, in odkrito sem priznal svojemu informatorju, da se nikoli ne bi nadejal tako prepričevalnega dokaza za zvezo med banditi in političnimi delavci. I)a. neizmeren je vpliv teh azbojnikov na čikaško politično življenje. Celo najvišje uradnike prizadeva. Čikaške-mu županu Bigu Billu Thompsonu so mnogokrat očitali, da je pri volitvah pred tremi leti zmagal samo s podporo Ala ( apona. In to utegne biti res. BBOMtflt* TE DMA V petek je l)il po vsej državi svečano proslavljen god Nj. Vel. kraljice Marije. Na lastno prošnjo so bili v pokojen! ban savske banovine dr. Josip Šilovič, ban zetske banovine Krsta Smiljanič in ban moravske banovine Djordje Nestorovič. Na njih mesta so prišli dr. Ivo Perovič, dr. Uroš Krulj in Jeremija Živauo-vič. Vsi trije upokojeni liani so bili odlikovani z redom Jugoslovanske krone prve stopnje. Naš zunanji minister dr. V. Marinkovič se je odpeljal v Ženevo na zasedanje Društva narodov. Ban dr. Drago Marušič in njegov pomočnik dr. Otmar Pirkmajer sta odšla v severne kraje banovine na inšpekcijsko potovanje. Ljudje so jima priredili zelo prisrčen sprejem. Banski svet dravske banovine ima prvo sejo dne 20. t. in. Na tej seji se bo razpravljalo o banovinskem proračunu zn tekoče leto. Ministra dr. Švegelj in Neudor-fer obiščeta v kratkem Prekmurje. Banska uprava je znižala cene kruha. Odslej stane kg belega kruha 4 Din. črnega pa 5 Din 50 par. V Komendi se je zbralo nad 400 interesentov zn elektrifikacijo kamniškega okraja. Tok mislijo (Miiti iz velikih elektrarn v Završnici. V četrtek je škof dr. Rožman blagoslovil Trgovski dom. ki je bil pred kratkim dograjen. • Papež Pij XI. je izdal encikliko, kjer se izreka proti ločitvi zakonov in jo najostreje obsoja. Na mednarodnem šahovskem turnirju v Hastingsu je zmagal mladi Nizozemec Euvve. Drugo mesto je zasedel bivši svetovni mojster Capablanca. tretje pa talentirani Indijec Sultan Klian. Amerika misli iluti kitajski vjadi večje posojilo, da si utrdi omajani položaj in s pametnimi investicijami napravi konec vsakoletnemu stradanju Kitajcev. Angleški prestolonaslednik je odpotoval v Argentini jo. da tam otvori v začetku marca veliko industrijsko razstavo angleškega imperija. V četrtek je vdrla na grško ozemlje tolpa bolgarskih komitov. ki so napadli neko vas. kjer so mučili osem prebivalcev. Kot odgovor na prepoved filma ..Na zapadli nič novega” je filmska družba Universal odpovedala 25 uradnikom svoje dunajske podružnice. Zdai bo imela samo še v Berlinu utajimo podružnico. S prepovedjo filma je utrpela 50.000 dolarjev škode. Toliko jo je namreč stane nemška verzija filma, ki jo zdaj domala brez vrednosti. Na Kaspiškeni jezeru se jc odtrgala velika ledena plošča, un ka- teri je bilo nad trideset ribičev, ki jih je zaneslo na sredino jezera. Kasneje sc jo veter preobrnil in prignal ploščo spet k obali, tako da so se vsi rešili. Lito Grev. ločeno ženo filmskega umetnika Chaplina, so napadli neznanci. ko se je s francoskim bok- sarjem Carpentierem vračala iz newyorškega gledališča. Razbojniki so jima pobrali ves denar in dragulje v vrednosti 1*4 milijona Din, drugega zlega pa jima niso storili. V Budimpešti so odkrili široko razpredeno komunistično zaroto. Glavne krivce so aretirali. Nora, kralj Prvič odkar se ukvarjam s čikaškimi razbojniki, sem sno-či naletel na zastopnico nežnega spola tega poklica, tako zvano „gangsterko“ ali ,.gang-sterette". Toda oni jih ne imenujejo tako. Kadar banditi govore o ženski, ki izvršuje njihov poklic. naj že bo tihotapstvo alkohola. prostitucijo ali hazardne igre ali pa čisto navadne vlome, vam rečejo samo: „One ol’ our girls (van of aur gerlz. eno izmed naših deklet)", ali pa ..ena izmed naših dam". Nikar so ne smejte! Amerika je dežela, kjer je ženska neomejena kraljica in središče vsega. In prav tako kakor \ meščanskih krogih žensko ča-sie in razvajajo, prav takega spoštovanja je deležna tudi v podzemlju. Žene banditskih poglavarjev žive ko milijarderke in možje jim prihranijo vse neprijetnosti in hišne skrbi (kar v Ameriki ni nič težkega: sa j je tam življenje do ma. v družini zreducirano samo na najnujnejše). Toda gangstri ne potrebujejo žensk samo za žene. Za upravljanje svojih ..podjetij" morajo vzdrževati cel štab zanesljivih stenotipistk. Te ženske tvorijo tako rekoč pivo kategorijo ..gangstcrk". ki pa je popolnoma nedolžna. KRVAVA OSVETA NAD DEN11N-CIJANTKO Druge, pustolovsko usmerjene ženske se aktivno udeležujejo življenja banditov. Med njimi so bile in so še danes velike znamenitosti. Na primer Miss Dvnamit. ki je imela pri več atentatih svoje prste. Ta gangsterka se je bahala, da je odvedla nekega lepega francoskega kaznjenca s Hudičevega otoka. Zaradi tega dejanja so jo njeni tovariši slavili in povzdigovali v nebesa. dokler sc.ni nekega dne izkazalo, da je vse skupaj izmišljeno. Nakar so jo banditi pregnali iz svojega kraljestva. :a banditov Mnogo tragičnejša pa je bila usoda lepe .,Diamant Blanc". Ona je primamljala petične hazarderje h kockanju. kjer so izgubili ves svoj denar. Tudi je bila strašno spretna, kadar je šlo za to. da si prilasti dragocene ovratnice, prstane in zapestnice. Nekega dne pa so jo dobili mrtvo, s prerezanim vratom v njenem stanovanju v enem najrazkošnejših čikaških hotelov. Očividno se je nad njo maščeval bandit, ki ga je zala dama v preveliki zgovornosti denuncirala. Galantnost sc namreč pri banditih neha prav tam. kjer se začne izdaja .. . # Nora sedi za mizo. kjer sedim tudi jaz z dvema gang-stroma. Nahajamo se v plesni dvorani velikega hotela v osrčju Čikaga. Najboljša družba se zbira tu. Alkohola ne točijo, servirajo nam samo limonado. Orkester igra pridušeno, kakor moda zahteva. Medla luč sije izpod stropa in dvorana je ovita v mrak. kar je jako dobro. če hočeš pod mizo skriti steklenice z žganjem, ki jih gostje prinašajo s seboj, da ga pijejo namestil nemogočih pijač, ki jih v lokalu servirajo. Toda mi sc zadovoljujemo z limonado. Moja tovariša bi rada nocoj ostala poštena državljana. Samo nocoj, kakopak. Eden izmed njiju je včeraj prišel iz ječe. odkoder so ga izpustili, potem ko je položil ■)()()() dolarjev kavcije. Prijeli so ga bili o priliki nenadne razzije. ki jo je izvedel šef prohibicije K. ('. Ycllowley. Bandit kolne policiste, ki so vedeli za to razzijo, pa ga niso o pravem času obvestili. Govori z glasom podjetnika, ki ni zadovoljen s svojim osebjem. Naposled ima prav. Če plača, lahko tudi kaj zahteva. Moj drugi spremljevalec ni bil še nikoli v ječi. čeprav l>i bil že večkrat zaslužil, kakor sam pravi. Četrta v.družbi je kakor sem že rekel. Nora. Fa-scinujoča ženska je ta gangsterka. Zala? Brez dvoma. Švedka, s poltjo kakor mleko, z lasmi najnežnejše plavi ne. Zraven pa gibčno telo, ki se / dražečo predanostjo ziblje pri tangu. Kadar govori, ji oži ve črte in vroč plamen ji udari iz oči. Norin oče je bil najprvo kapetan na tovornem parniku, pozneje pa je prevzel trgovino z mešanim blagom v Michi-gan-('itv j u. Pred tremi leti se je eden izmed ,,strelcev" Bug-sa Morana na smrt zaljubil vanjo. Nekega dne pa je dobil strel iz zasede; hudo ranjenega so pripeljali domov, kjer mu je Nora zvesto stregla in se dala malo pred njegovo smrtjo tudi z njim poročiti. Tik preden je izdihnil, ji je mož s pojemajočim glasom izdal ime svojega morilca. Pred sodnikom je Nora rekla: „Ne vem. kdo ga je ubil." In vendar je vedela. Oblekla se je v črno in žalovala — ne samo na zunaj, nego tudi v srcu: divje sovraštvo in želja, da maščuje sv ojega ljubljenega moža. ji je bilo poslej edini zmisel življenja. Minevali so meseci. Hodila je svoja pota. nemo. mrko. sama zase. Potem pa so jo nekega dne spot zagledali na plesišču. vso prerojeno, veselo, vedro. prekipevajočo življenja. Plesala je z možem, ki jo je maščev al, z njiju, ki je na n jeno prošn jo ubil morilca njene s reče. Danes živi z njim banditsko življenje. Kdor jo tako le vidi plesati, bi jo zamenjal z ženskami iz bol jše družbe, ki se sučejo v teh lokalih. Saj sta tudi oba bandita, ki sedita za našo mizo. korektna gentle-inana. na las podobna vse časti vrednim gospodom, ki sede za drugimi mizami. Plesa je konce, zda j se začne zabava. Napovedovalec, ki je podoben Alu C aponu kakor jajce jajcu, napove nastop .osmih sester'. Nenavadno lepa dekleta z nenavadno kratkimi k rili. MiTOVBD: V C0ma % wmj(y mladostjo Ta ruinun je začel izhajati v 42. številki lanskega letnika „Romana“. Današnje nadaljevanje je trinajsto. Novi naročniki naj pri naročilu izrečno zahtevajo še prejšnjih dvanajst številk. „0 ti neumnica!'' leče milno prestrašeni Ustani. ..Kaj misliš, da te ne morem ubiti? Dej, H oliv, daj ji zrcalo in naj se pogleda v njem. da vidi. ali imam toliko moti. da jo lahko zdrobim.” Pokažem Ustani ogledalce in ga ji podržim pred obraz. Ustana se pogleda, sc prime za glavo, se še enkrat pogleda, nato pa se zgrudi brez glasu na tla. ..Ali zdaj pojdeš, ali pa te naj še enkrat žigosam?" reče Aješa porogljivo. ..Vidiš, zaznamovala sem li lase, da te povsod spoznam. Če še kda j zagledam tvoj obraz tu, vedi, da ti bodo kmalu kosli belejše od tega žiga na laseh." Nesrečno bitje se je vse skrušeno splazilo iz sobe. „Ne fdej mi' tako preplašeno, Ilollv," reče Aješa. ko je Ustana odšla. ..To ni nikaka čarovnija, nego samo sila in moč, ki je ti ne razumeš. Zdaj pa zapovem svojim slugam, da odnesejo mojega gospodarja Kalikrata v sobo zraven moje, da bom mogla paziti nanj. Tja moraš iti tudi ti. Ilollv. in oni beli mož, ki je tvoj sluga. Zapomni si samo eno, če ti je živ ljenje milo: ne reci Kalikratu niti besede, kako je ta ženska šla od (od. Tudi o meni mu govori čim manj." Po teli besedah odide, da da povelja. Kmalu pridejo neme služkinje in odneso Leona, ki je spal. v sobo kraj Aješine. lam sem (udi jaz prebil noč. I oda mučile so me neprestano čudne sanje. Najbol j me je preganjal oni strašni dokaz Aješine moči. ko je pustila odtis prstov na laseh svoje tekmice. Bilo je neka j kačjega \ oni nagli kretnji, ki se je z njo dotaknila Uslaninih las. da so se na mestu pobelili. To me je huje presunilo kakor če bi Uslano doletela najhujša kazen. \u. naposled sem trdo zaspal in sem se prebudil šele zjutraj. Vstal sem jako svež. Bližala se je ura. ko se je moral Leon zbudili, kakor je bila Aješa napovedala. In prav ko se tega domislim, stopi ona v sobo, zavita v kopreno. ..Videl boš. Ilollv." reče. ..zdaj se prebudi in nič več ne bo imel mrzlice." Komaj dogovori, ko se Leon obrne, zazeha, pretesne roke in odpre oči. ..Strašno sem lačen," reče angleški. .,Ej. Job, vrag te vzel. k je pa smo?" „To bi tudi jaz rad vedel, gospod Leon." odgovori Job. ..Samo nikar dosti ne govorite, gospod; bili ste jako bolni in smo se že bali za vas. Če bo ta dama tako pri jazna, da se malo umakne, vam takoj prinesem juho." IV besede1 so obrnile Leonovo pozornost na „damo“, ki je nemo stala kraj postelje. ..O." reče Leon. ..Saj to pa ni Ustana ! Kje je Ustana?" Zdaj je Aješa prvič izpre-govorila in prve besede so ji bile laž. ..šla je nekam v posete," je odgovorila, ..jaz pa sem prišla k tebi za strežnico." Zvonki Aješin glas je presenetil Leona. Vendar ni nič rekel, nego je pohlepno popil juho, se obrnil na drugo stran in spet zaspal. Tako je spal vse do večera. Ko se je zbudil, me je začel izpraševati, kaj se je zgodilo. Bekel sem mu. naj počaka do drugega jutra, da se bolj opomore. In res se je drugo jutro prebudil čudovito svež. In tedaj sem mu jel pripovedovati o njegovi bolezni in o drugih stvareh. Ker pa je bila Aješa zraven, mu vsega nisem mogel povedati. Bekel sem mu samo lo. da je ona kraljica te dežele, da nam je naklonjena in da se vedno zavija v tančico. Drugi dan je bil Leon že čislo zdrav. In z zdravjem se mu je vrnil tudi spomin. Iz njegovega pripovedovanja sem spoznal, da se prav dobro spominja Ustane in da jo je resnično vzljubil. Vpraševal me je o njej, toda nisem mu smel ničesar povedati. Ona me je ponovno opozorila na lo. Rekla je. da se mu že sama predstavi. kadar pride čas za (o. Aješa se je čislo izpreme-nila. Pričakoval sem. da se mu bo pri prvi priliki razodela — pa ne. Omejila se je na to. da mu je tiho stregla z vdanostjo, ki je bila čisto nasprotna njenemu prejšnjemu vedenju. Seveda je Leona zastran n je začela mučiti radovednost in me je vedno in vedno izpraševal o njej. Zlasti bi ji bil rad videl obraz. Rekel sem mu samo (oliko, da ji je lice prav tako milo kakor glas in postava. Zraven pa ga je venomer grizla (udi misel na LJstano. In k e r me le ni prestal obsipavati z vprašanji zastran nje. sem mu svetoval naj se obrne naravnost na Aješo. češ da jaz ne vem. kaj je z njo. In tako sva se precej po kosilu odpravila k njej. kjer sva vedno imela prost pristop. Ko odgrneva zastor, Ona vstane in nama iztegne obe roke v pozdrav, ali bolje, samo Leonu. Jaz sem namreč stopil pri njej popolnoma v ozadje. „Da si mi zdrav, mladi tujec!" reče Aješa s svojim najmehkejšim glasom. „lz srca se veselim, da te spet vidim na nogah. Veruj mi: da te nisem rešila v poslednjem trenutku, nikdar več ne bi stal na nogah. Zdaj pa je nevarnost minila." I.eon se ji prikloni in se ji zalivali v najlepši arabščini za prijaznost in ljubeznivost, ki jo je izkazala popolnoma tujemu človeku. ..Ne govori tako," reče Ona mehko, ..ne govori tako. zakaj s svojini prihodom si me osreči 1.“ ..Čuješ, stric," pravi Leon t i ho v angleščini. ..ta dama je jako prijazna. Mislim, da smo na dobro naleteli. Ali si že izrabil priložnost? Tako mi Jupitra. roke ima prek rasne!“ Sunem ga v rebra, da mu zavežem umazani jezik: čutil sem namreč, da me Aješa čudno gleda. ..Lipam.” nadaljuje Ona. ..da so ti moji sluge dobro postregli. Ali imaš še kake želje?" ..I)a. kraljica." odgovori Leon hitro. ..Rad bi vedel, kje .je ona mlada dama. ki mi je prej stregla!" „()," se nasmehne Aješa, ..za ono devojko v prašaš! Da. videla sem jo... Ne vem. kje je . , . Rekla je, da nekam gre. pa ni povedala kam. Morda se vrne. morda tudi ne. Ni prijetno streči bolnikom, in te div jakin je so jako nestanovitne." Leonu se zmrači obraz. „To se mi zelo čudno vidi." reče angleški proti meni. Nato pa se obrne k Aješi: ..Ne moreni razumeti tega. Ona mlada dama in jaz sva sva se rada imela “ Aješa se zvonko nasmeje. ..Drevi vaju oba povabim na ples. ki ga priredim vama na čast!" reče mirno, kakor da njegovih besed sploh ni čula, in nama pokima z glavo v znamenje, da je sprejema konec. V PLEŠ Ples in zabava, ki jo je priredila kraljica nama na čast, ne bi bilo nič takega, da bi bilo v redno o tem govoriti — mislim namreč, nič takega za nas. Evropce. ki smo vajeni vseli mogočih načinov takih zabav in nas nič ne more več iznenaditi. A vendar je bil ta ples usoden za nekatere izmed nas. Zabave, ki se je v ršila pod milim' nebom, je bilo že sko-ro konec in že sem hotel vprašati Njo. ali lahko Leon in jaz vstaneva in se posloviva ko jame okoli ognja, okrog katerega smo gledalci posedli, plesati in skakati neko pavijanu podobno bitje. In takoj nato se mu z druge strani ognja pridruži nekak lev ali človek, ogrnjen v levjo kožo. Za njima pride koza, nato pa mož v volovski koži z rogovi, ki so mu čudno mahali sem in tja. da so smo se morali smejali. še druge živalske nakaze so prihajale in ko se vse zbrale. se je začel poslednji ples. ples živali, v katerem je vsak igralec oponašal glasove živali in zveri, v katere je bil našemljen. Ta pantomima ji' trajala nekaj minut, toda nama z Leonom je je bilo kmalu dovolj. Zalo vprašam Aješo, ali nama ne bi dovolila, da se malo razgledava naokoli. Prikimala ju in tako sva vstala. Motela sva se čim hitreje spraviti odtod, ker naju je od- bijal la groteskni prizor, ko naju neki plesalec opozori nase. Ril je „leopard", ki se je ločil od svojih tovarišev in jel skakati okoli naju. umikajoč se vse bolj in bolj v temo. Iz radovednosti stopiva za njim. Mahoma pa skoči za nama v temo, se vzpne na noge in šepne: „Za menoj!” Po glasu takoj spoznava, da je to — Ustana! Leon stopi za njo in tako tudi meni ne kaže drugega kakor da grem za njima, ker sem se zbal. da ne pride do česa hudega. ..Leopard" je hodil pred nama štirinožno še kakih petdeset korakov, dokler ni bil dovolj daleč od ognja, kjer ga je Leon dohitel. „(). gospodar moj." začu-jem tedaj šepetajoč glas. „Tak sem te vendarle dobila! Čuj: ona. ki se ji moramo pokoravali. me hoče ubiti. Gotovo ti je že Jež pripovedoval, kako me je pregnala od tebe, kaj ne? Ljubim le, gospodar, in po šegah te dežele si moj! Rešila sem ti živ I jen je — o. Lev moj, ali me boš zdaj odbil od sebe?" ..Nikakor ne!" vzklikne Leon. ..Nisem vedel, kam si šla. ldiva h kraljici in pojasniva ji stvar!" ...Ne. ne. ona bi naju pogubila. Ne veš še. koliko moči ima! Jež ti to lahko pove, on ve. Samo ena je pot: skupaj pobegneva skozi močvirje, morda se rešiva." „Za Roga. Leon!" šepnem tedaj jaz, ona pa mi ne da dogovorit i: ..Ne poslušaj ga! Rrž, brž. zakaj zrak, ki ga dihava, je smrt za naju. Morda že zdaj prisluškuje . . .“ Ni se mogla premagati in se mu je vrgla okoli vratu. Takrat pa ji leopardova glava zdrsne po laseh in v bledem soju zvezd zagledam one tri bele orltiske Aješinih prstov. Vedoč, v kako strašnem položaju smo. sem že hotel stopiti med nju, ker sem poznal Leonovo slabost nasproti ženskam, ko mahoma zatiljem za seboj srebrn smeh. Okre- ite111 sc in zagledam — Njo z Bilalijem in dvema nemima slugama. Toliko da nisem pal na tla od strahu. Vedel sem, da se iz vsega tega še nekaj strašnega rodi in da bom po vsej priliki jaz prva žrtev. Ustana spusti Leona iz objema in si zakrije oči. Leon pa zardi do las — 011 edini menda ni slutil vse velikosti nesreče. Aješa prva izpregovori. „Nikar, gospodar moj in moj gost,“ ogovori Leona s kar moči mehkim glasom, v katerem pa sc je vendarle ču-lo nekaj trdega, jeklenega, ..nikar se ne delaj tako sramežljivega! Bogine, bilo je res nekaj čudovitega videti v objemu . . . leoparda in leva!" „Grom in peklo!” zarenči Leon angleški. „A, ti, Ustana," povzame Ona, „da ti ni mesečina pa la baš na ono belo znamenje na glavi, bi bila šla mimo tebe in te ne bi bila spoznala." To rekši pokaže na krajec lune. ki je baš vzhajala. ,.Vidiš, plesa je konec, kaj ne. in tebi se je čas zdel naj prikladne j ši za ljubezen — jaz pa sem mislila, da si že davno za hribi in dolinami." „Ne igraj se z menoj kakor z mišjo." zaječi nesrečna de-vojka. ..Ubij me, da bo vsega konec.“ „A počemu, prosim te? Saj ni dobro (ako naglo priti z vročih ustnic ljubezni k hladnim ustnicam groba!" In da znamenje nemima slugama, ki takoj zgrabita nesrečnico vsak za eno roko. Leon zakolne, skoči na prvega ter ga podre na tla. Aješa se spet zasmeje. „Prekrasno si to napravil, dragi moj gost. Za moža, ki je šele dobro vstal za hudo boleznijo, ti je roka jako močna. Toda zdaj te prosim, da pustiš pri življenju tega človeka, ki mora izpolniti mojo zapoved. Deklici se ne bo nič hudega zgodilo. Ker si ji tako zelo naklonjen, se ne bo mogla pritoževati tudi ne nad mojo nenaklonjenostjo.'1 Prijel sem Leona za roko in ga potegnil s sluge, ki je ležal na tleh. Čeprav nerad se je vendar vdal, in vsi skupaj smo šli za Aješo v njeno sobo. Kraljica se je spustila na blazine, odslovila Joba in Bi-lalija ter oba sluga. Ostala je samo ena deklica, ki je bila kraljičina ljubljenka. Midva z Leonom sva stala, malo proč od naju pa Ustana. ../daj pa mi povej, llolly.“ izpregovori Aješa in pokaže na Ustano, „ali si čul, kdaj sem tej zločinki zapovedala, da odide odtod: tebi na ljubo sem popustila in ji podarila življenje. Kako to potem, da te nocoj vidim pri tej zaroti? Odgovori mi in povej po pravici !“ ..bilo je popolnoma slučajno. kraljica." odgovorim. ..Ničesar nisem vedel o tem." ..Verjamem ti. IlolIv." odvrne ona hladno. ..In to je dobro zate. da ti ver jamem . . . Torej je vsa krivda na njej." „Ne vidim na njej nikake krivde." se tedaj oglasi Leon. ..Ona ni žena nobenega drugega moža in zato mislim, da je poročena z menoj po običajih tega prekletega kraja. Komu je bila torej storjena krivica? Karkoli, gospa, je ona storila, sem sloril tudi jaz. In če bo torej ona kaznovana. kaznuj tudi mene!... Ali povem ti." nadaljuje z glasom, ki je razodeval ves bes razjarjenega moškega ponosa, ,,če zapoveš kateremu teli dveh gluhonemih lopovov, VSAK ILVN HVHMŠAN.Ii: Odgovori na 42. strani t. Zakaj nam je v kožuhu tak« toplo? 2. Katere so znamenite letnice na ..■51? ». Zakaj ima človek pozimi in poleti isto telesno temperaturo "V? stopinj Celzija? 4. Zakaj je dobro dihati skozi nos? 5. Katero mesto je večje: Bruselj. Carigrad, Madrid ali Praga? ti. Katera država na svetu ima najmanj brezposelnih? ?. Kdo je najboljši jugoslovanski šahist? da se je le dotakne, ga raztrgam na kosce!" Aješa ga je poslušala hladno in ni odgovorila niti besede, Ko je dogovoril, se obrne k Ustani. ,,AIi imaš, ženska, ka j povedati? Domišljava lahkoum-nica, ki si mislila, da boš plavala s lokom svojih strasti proti velikemu vetru Moje volje! Govori! Zakaj si to stori la ?“ VI ZMAGOSLAVJE In zdaj sem postal priča tolikega poguma in neustra-šenosti, da je ne pomnim lake. Nesrečna deklica je dobro vedela, kaj jo čaka iz rok strašne kraljice; in čeprav je že pred kratkim izkusila Njeno moč, je vendarle v svojem obupu zorala loliko poguma, da se ji je upala upreti. „Storila sem lo, o kraljica." je odgovorila in se sunkoma vzravnala, da ji je zdrknila z glave leopardova koža, „ker je moja ljubezen večja od smrti. Storila sem zato, ker bi mi bilo življenje brez tega moža, ki ga je moje srce izbralo, živa smrt. Zalo sem postavila svoje življenje na kocko, a vendar se celo zdaj, ko sem izročena tvojemu srdu, v srcu veselim, da sem se „Ne razumem čarovnij," povzame Ustana in glas ji zveni ostro in trdo, ..nisem kraljica, tudi ne neumrjoča — toda ženskega srca ne utopiš tako lahko v vodi, naj bo (a voda še tako globoka. „0 vem,“ nadaljuje po kratkem premolku, »vem, da sama ljubiš lega moža in bi zato rada ugonobila mene, ker sem ti na poti. Da. umrla bom... Ko sem prvič videla svojega gospodarja." in pokaže na Leona. „sem takoj vedela, da mi pride od njega smrt kot svatbeni dar . . . Mahoma me je bila prešinila la misel, a vendar se nisem umaknila. In glej. zdaj mi je blizu smrl. sjsime Zalo! »Zakaj pa nimate na tem nevarnem ovinku nikakega svarila?" vpraša avtomobilist, ki hi bil kmalu strmoglavil po rebri \ reko. »Saj smo ga imeli," odgovori kmet. „K.er pa se ni nikoli nič /godilo, smo ga spet podrli." Verouk Učitelj pripoveduje v šoli o hudi kazni, ki je doletela kačo \ raju: »Po trebuhu se boš plazila vse življenje . .." Pa vzdigne roko umni Mihec in vpraša: „Gospod učitelj, kako pa se je prej plazila?" Če je človek gluh „Koliko sem dolžan, gospod doktor?" vpraša naglušen kmet zdravnika. „Trideset dinarjev." ..Šestdeset?" ..Ne. petdeset." Velika zahteva Gost: ..Oglejte si nekoliko tole kokoš! Saj je je sama kost in koža!" Natakar: ,,Kakopak — ali bi mar radi tudi perje?" Kes je! „Moj prvi mož je bil mnogo pametnejši od tebe." „Ne verjamem. Drugače te ne bi bil vzel!* ..Vse najboljše!" I.ist „Gallspucher Anz.eiger" je za novo leto izdal seznam tvrdk, ki žele „p. 11. kupcem in p. n. pucijen-tom“ ob nastopu novega leta vse najboljše. Med temi tvrdkami je bila tudi tale: K r a n /. S t a d I m a i r , prvi gallspaški pogrebni zavod. Aha! „ Ali smem z vašo gospodično hčerko na izprehod?" vpraša gospod mater svoje prijateljice. „Jako obžalujem, vendar vam tega ne morem dovoliti," odgovori gospa. „ln zakaj ne? Ali mi morda ne zaupate?" „Narobe! Popolnoma vam zaupam!" „Po tem takem svoji hčerki ne zaupate?" „Tudi njej zaupam. Le vama obema skupaj ne zaupam!" Skušnja To je bilo še v starih predvojnih časih, ko je neki princ delal skušnjo i/, glasbe. Njegovo goslanje je bilo strašno, pa tudi na najlažja teoretična vprašanja ni vedel odgovora. Profesorju je bilo nerodno princu povedati, da ni prebil skušnje, pa si je takole pomagal i/, zadrege: »Ljudje se dele v tri razrede," je rekel princu. „V prvem razredu so taki, ki so dobri glasbeniki, v drugem oni, ki slabo igrajo, naposled pa so taki, ki sploh ne znajo igrati. Visokost ste že napredovali v drugi razred." N e i>o tre bn o v p raša nje ..:Vloj mož hudo rad zboli za morsko boleznijo, kapetan. Ali mi ne bi mogli povedati, kaj naj stori, kadar ga napade ta strašna bolezen ?“ ..Ni treba," je zamomljal stari pomorščak. ..to bo takrat že sam vedel." Še je pravičnost! Sniirek prodaja drobnarije na debelo. K n o napako ima Sniirek: vselej dobavi več kakor je naročeno. Če hoče kupec dvanajst parov trakov za čevlje, jih pošlje Smi rek dva tucata. Če potrebuje kupec til in trideset parov podveznic, jih dobi štiri in štirideset. Če naroči en gumb za ovratnik zadaj, jih pošlje Sniirek dvanajst lucatov sprednjih in dvanajst tucatov zadnjih. Zato se kupci jako jeze. Njegovo stališče ..Zakaj prav za prav tako nerad v šolo hodiš. Tinček? Ali ti učitelj ni všeč?“ »To hi bilo še najmanj. Meni gre za princip!" Nekega dne pove Smirkov potnik kupcu: „Moj šel' je včeraj dvojčka dobil." Pa se namuzne kupec: „Prav mu je. Zdaj vsaj lahko okusi na lastni koži, kako je človeku. če dobi več kakor je naročil!" Pameten davek ,.Najpametnejši davek bi bil davek na lepoto pri ženskah." »Zakaj?" „Ker bi ga vsaka ženska hotela plačati!" Pisatelj in ženska Sedela je pri večerji zraven slavnega pisatelja in se je čutila dolžno izpregov oriti besedo o njegovi najnovejši knjigi. ..Posebno konec je na moč imeniten," se je navduševala. ..In kaj mislite milostljiva o začetku?" je vprašal poln pričakovanja. »Tako daleč na žalost še nisem prišla," je odgovorila. Predrznost »Plačam najvišje cene. Pridem na dom. Dopisnica zadošča." Dopisnica je zadoščala. Starinar si ogleduje stare cunje. »Dve sto Din," pravi. »Dve sto Din? Tri obleke? Jih pa že rajši zastonj dam." »O, prosim!" pograbi takoj starinar. »Zastonj jih tudi vzamem.* t. - Prirodoslovje Miru je šest let, Ivu pet. Miro pravi: »Mislim, da bo sosedova mačka kmalu mlade dobila." »Nemogoče," reče Ivo. »Zakaj neki ne?" se začudi Miro. »Zato," pojasni Ivo, »ker je mačka maček — gospodje pa ne rode!" Taksa Budimpešta je bila še nedavno paradiž za vse tiste, ki radi uživajo radosti življenja, danes je pa celo ogovor na cesti prepovedan in plačaš zanj 80 pengov, to je osem sto dinarjev. Navzlic temu se igralec Oskar Beregi zadnjič ni mogel premagati in je nagovoril elegantno damo, ki se je izprehajala po donavskem nabrežju, ter jo prosil, ali jo sme spremiti. »Gotovo bi se radi iznebili osemdesetih pengov?" ga je hladno zavrnila dama. »Eventualno tudi še več!" je ljubeznivo odgovoril Beregi. nmrtitfr D r u g i del OČETOV GREH Ta roman je začel izhajati v 40. številki lanskega letnika „Romana“. Današnje nadaljevanje je šestnajsto. Novi naročniki naj pri naročilu zahtevajo še prejšnjih petnajst številk. Gobriand se je zahvalil za prijaznost, vendar je uslugo odklonil in se poslovil. Pot je bila dolga in starec je potreboval celo uro. preden je prispel do označene liiše. Tam je pozvonil in počakal. Toda nihče mu ni prišel odpirat. Pozvonil je drugič. Takrat se je odprlo okno v Ga-stonovi slikarski delavnici in mladi mož se je sklonil skozenj. »kdo je?" je vprašal. A že je zagledal starega Gobrianda. ki ga je na prvi pogled spoznal. Pritekel je dol in odprl vrtna vrata. „Vi, gospod Gobriand?“ se je začudil. ..() Bog, kaj se je zgodilo ?“ »Velika nesreča, gospod Forges, jako velika nesrečo!“ »Julija?” je s pridušenim glasom jeku i 1 Gaston. »Da." »Bolna? Mrtva? 'lak govorite vendar, za Boga!" »Ne bolna ne mrtva, vendar bi bilo morda bolje, če bi bila mrtva." »Ne razumem vas." je z mrtvim glasom odgovoril Gaston, ki je bil pri poslednjih Gobriandovih besedah prebledel na smrt. »Peljite me v svoje stanovanje, gospod Foges. tam vam laglje povem; tu naju utegnejo ljudje poslušati." Gaston je nemo odvedel .starca gor k sebi in ga posadil na stol. In Gobriand mu je v kratkih besedah razpovedal žalostno vest o snočnjem dogodku in o tem. kako je zaman romal na policijo in prosil, da bi spustili njegovo hčer. Povedal mu je tudi o obisku pri njegovem očetu, starem For-gesu. ki mu je sam priznal, da je zakrivil Julijino aretacijo. Mladi slikar je pod strašnim vtisom sramotnega očetovega dejanja pobesil glavo. ..I boga Julija! Uboga Julija !" je obupno vzkliknil. »Razumeli boste," je povzel Gobriand, »zakaj sem se obrnil na vas, razumeli boste, da mi‘ je samo skrajni obup mogel k temu nagniti, da sem šel k vašemu očetu in zdaj k vam ... O, saj vam ničesar ne očitam." je vzkliknil stari Gobriand, videč, da se je Gaston zdrznil. »Fe to bi vas hotel vprašati: ali zares ljubite mojo hčer?" »O. gospod Gobriand, vprašate? Ljubim jo bolj od samega sebe!" »O. potem pa rešite siroto!" »k svojemu očetu pojdem," je vzkliknil mladi mož. »Ne 1 , Gobriand; nemara se meni posreči, kar se je vam izjalovilo." »Bog naj bo z vami, gospod !" Slikar je naglo odložil beli plašč in se oblekel. Nato je prijel starca pod pazduho in ga spremil po stopnicah. Na cesti je poklical avto in povabil Gobrianda s seboj. »O, gospod," se je hotel ubraniti starec, toda mladi mož mu ni dal dogovoriti. »Ne, ne — saj vas ne mislim vzeti s seboj; rad bi le videl, če bi počakali v vozu, med tem ko stopim k očetu, da vam potem lahko takoj povem o uspehu svoje intervencijo.” Avto se je čez nekaj minut ustavil pred Forgesovo palačo. Graščak je bil doma. Ob viharnem vstopu svojega sinu je takoj razumel, kaj se je zgodilo. »Po kaj si prišel?" se je naredil neumnega. »Rad bi s teboj govoril." je kratko odvrnil Gaston. »Poplavil boš krivico, ki si jo storil." »Ne razumem, kaj govoriš." »Pravico zahtevam za Julijo Gobriandovo!" je viharno zavpil Gaston. »Ila. ha!" se je zagrohotal oče. »Zahtevaš? V moji hiši! Ila, ha! Kaj si znorel?" »Ne. gospod." je mrzlo odgovoril Gaston, »popolnoma pri zdravi pameti sem, izvolite si to zapomniti!" »Glej ga. glej!" se je za rogal stari. »Ne utegnem se ukvarjali z besedičenjem," je hladno nadaljeval mladi slikar. »Nagnal si policijo na Julijo Gobrian-dovo in ji prizadejal največjo sramoto, ki jo more ženska doživeti. Zahtevam, da to krivico popraviš! Dovolj mi je že tega. da se z njo ne smem poročiti — zato pa imam pravico zahtevati to. kar zahtevam! Če ne bo Julija najpozneje jutri zjutraj prosta..." »Nu, kaj bo potem?" je porogljivo vprašal stari For-ges. »Tebe uničim!" je počasi odgovoril Gaston. »Razumeš? ..II gosposki pojdem in povem tam nekatere zanimivosti o svojem rojstvu!" Forges je vztrepetal. Instinktivno je začutil, da se Gaston ne šali in da bi res izvedel svojo grožnjo. In to bi zanj pomenilo konec vsega, sramoto in —• V graščakovi duši se je bil kratek a ogorčen boj med sovraštvom do Gobrianda in strahom pred energijo njegovega sina. Da, če bi odkril na sinu le najmanjše omahovanje ... toda Gaston je bil čeprav bled ko mrlič mrk. Ird in mrzel, da je starega Forgesa izpreletelo, ko ga je pogledal. Ne, zdaj je šlo Zares in sin je imel v rokah preveč strašne kvarte! ..Dobro," je rekel naposled. ..ker me prosiš, da zastavim svojo besedo za izpustitev tega dekleta iz zaporov, pojdem na prefekturo. Ven-da r ne vem, ali bo moj vpliv dovolj velik ...“ ..Na io se zanesem." je s trdnim glasom odgovoril Gaston. Nato se je priklonil in šel. Spodaj je počakal tako dolgo, da je zagledal očeta, ki je stopil v avto in se odpeljal. Sele potem se je odpravil k Gobriandu. ..Nu'" je s skrbjo vprašal stari, ko ji- zagledal Gastona.' ...Moj oČe se je odpeljal na policijsko ravnateljstvo," je s irudnim glasom odgovoril Gaston. Šole zdaj je čutil, kako liudo mu je pretresel živce razgovor z očetom. ..Pogum! Če drevi ali pa najkasneje jutri zjutraj ne bo Juli je domov, pridite takoj spet k meni!" Nato sta se razšla. Deveto poglavje JULIJA Ko se je listi večer Gaston poslovil od nje, je Julija iznenada začutila, kako sta jo dva moža zgrabila vsak s svoje strani, in še preden jima je utegnila pogledati v obraz, je, začutila, da sta jo vrgla v avto in da je eden od obeli prisedel k njej. DekI ica ni razumela, kaj se je zgodilo. Strah ji je prvi trenutek vzel vso pamet; jela je vpiti na pomoč. - Toda neznanec ji je'zamašil usta s pestjo in jo potegnil nazaj na blazine. Osvestila se je šele, ko se je avto ustavil pred velikim poslopjem. Neznanca sta ji pomagala iz voza, nato pa sta jo vedla v mrko stavbo po dolgih. mračnih hodnikih ter se ustavila pred težkimi železnimi vrati. Tam je morala povedati svoje ime in se vpisati v neko knjigo. Nato je stopil k njej neki moški v uniformi in jo odvedel v majhno sobo. kjer je bilo kakih dvanajst žensk. „Tako, tu počakajte do jutri, potem boste že videli, kaj in kako.“ Juliji je bilo vse to strašno tuje. Ženske so se bile vse ozrle po njej; oblečene so bile strašno kričavo, nekatere s čepicami na glavi, druge s klobuki. tretje brez vsega. Julija se je zgrozila: planila je k vratom in začela po njih razbij ati. ..Kaj bi radi?" je vprašal paznik, ki je naglo prihitel. »Proč od tod! Ne maram biti tu! Kam ste me zaprli'' In zakaj? Kdo so te ženske, ‘ki se mi posmehujejo?" „1, ne delajte se tako nevedne!" je odgovoril paznik. ..V zaporu ste, jutri pa boste nemara že kje drugje. Le potrpljenja!" .,V zaporu!" je na glas ponovila Julija. Še zmerom ni razumela — kako naj bi? Ena teh žensk je stopila k njej. ..Ne onegavi toliko." je rekla in jo dregnila s komolcem. ..Prisedi k nam!“ Ta čudna zaupljivost, to tikanje — odkod to. zakaj? Še nikoli ni videla te ženske, ki je tako govorila z njo. Ni ji odgovorila. Tudi ni hotela iti mednje; tako čudno odvratne in zoprne so ji bile to ženske! * Tako jo minila noč. Zjutraj so drugo za drugo odvedli vso žensko iz sobe. in na j nazadnje tudi njo. „kam inc peljete?’* je vprašala uradnika, ki je prišel ponjo. „V Saint - Lazare,“ ji je kratko odgovoril. „V Saint - Lazare?“ se je začudila deklica. ..Kje je to?" Dekle v svoji nedolžnosti ni vedelo, da je tam prisilna delavnica za izgubljeno dele 1 ice. Uradnik jo poklical avto-taksi in čez dvajset minul sta z deklico izstopila pred staro sivo hišo. Njena vna-njost je bila mrka, vsa okna so bila opremljena z železnimi mrežami, nikjer zastorov, povsod samo golo sivo zidovje. In semkaj mora Julija? Da. Uradnik jo je izročil v varstvo usmiljenkam, ki so Juliji dodelile delo pri šivanju. Tam je spoznala tri izmed onih žensk, s katerimi je bila snoči zaprta. Strašno počasi je mineval dan. Julija ni nikomur odgovarjala in tudi sama ni nikogar ogovarjala. Zaprla so je vase in vdano čakala, kako se bo stvar končala. Napočil je večer. Ravno je hotela oditi v svojo celico, ko je stopila k njej paznica. .,Gospodična, prosti ste!“ Julija ni vedela, ali bdi ali sanja. Mehanično se je preoblekla. vrata so se odprla pred njo in stopila je na cesto. In kakor v polsnu je hitela po vrvečih ulicah domov. Stari Gobriand skoro ni mogel verjeti očem, ko je Julija. stopila v sobo. Starec ji' malone jokal od veselja. Po prvih pozdravnih besedah mu je hči vsa v sramu povedala, kaj je doživela to usodno noč. Ko je omenila ženske, ki so jo skupaj z njimi zaprli, so Gobriand ni mogel premagati. da ne bi krepko zaklel. „ Prek leti Forges — on je vsega kriv! Da veš: on te je dal odvesti na policijo!" je zaškrlal starec. ..Naj se mo varuje — tega mu ne odpustim !" Julija je to noč prebila v nemirnem spanju. Venomer so jo preganjali čudni strahovi, venomer so silile vanjo one kričavo oblečene ženske, se obregovale vanjo in ji grozile s pestmi. Ko se je drugo jutro zbudila. ji je odleglo: hvala bogu. vse to so bile samo sanje! Saj je spet doma! Julija se je vidno oddahnila. še vedno je bila jako bleda, vendar so njene oči že živeje gledale v svet in črte njenega obraza niso bile več tako napete kakor včeraj. Njena zdrava mladost, njena vedra duša sta kmalu preboleli dogodek, ki bi bil malone postal usoden za vso njeno bodočnost. — Deseto p o g 1 a v j e LE V J Gl LII Izmed vseh oseb. ki smo jih srečali v tem romanu, ni nihče imel proti Forgesu močnejšega orožja v roki od skromnega l.evigiera. Če bi mu naključje nenadoma razodelo. kje je njegova žena. ali bi to orožje porabi I ? l.evigier še vedno ni pozabil izdaje svoje žene. Ni pozabil. da je sramotno in brezsrčno zapustila svojega in njegovega otroka. Še vedno je imel v spominu bolestna prva leta svojega samotarstva, ko je neprestano upal. da se žena nekega dne vendarle št' vrne k njemu. Ne. Levigier vsega tega še ni pozabil! Njegov značaj st' je bil iz-premenil. postal je mrk. krai-kobeseden in nezaupljiv. Ma-lo mu je bilo mar vsega, kar se je dogajalo okoli njega. V njeni je živela samo misel na sina. nič drugega mu ni bilo več mar. Tudi Gobriantlova nesreča, njegovo siromaštvo, Julijina bolezen in sramotna aretacija — vse It) ga ni spravilo iz ravnotežja in mu vzelo hladnokrvnosti. Le nekaj ga je vznemirilo: sličnost Gastona z njegovim sinom, sličnost, ki ni mogla bili pital njegove domišljije. saj je zadnjič tudi 'F*' 'O- ,\,‘^cc4Co Samo pri A. IPIREILOG LJUBLJANA, Marijin trg. VSAK l>AK H OIMpOVOIL Na vprašanja na .‘18. at rani y ^ 1. Ker zadrže kožuhi 95 do 98% zraka, zrak pa je jako slab prevodnik toplote. Zato kožuh zadrži toploto. ki jo izžareva človeško telo, in ne more mraz tako naglo do telesa. 2. Leta 1411. so Jeanne d’Are, Devico Orleansko, sežgali kot čarovnico v Koncilu: leta 1511 je Francisco Pizzaro osvojil Peru; leta 1611. je začel spet bruhati Vezuv, ki so ga dotlej imeli za ugasel ognjenik; leta 1711 je bil na Kitajskem potres, ki je zahteval 100.000 smtrnih žrtev; leta 1811 je odkril Faratly magnetno in električno indukcijo, ki je temelj moderne elektrotehnike. 1. Ker razpolaga človeški organizem s silno natanko delujočim mehanizmom za uravnavanje toplote, tako da ustvarja telo pozimi nekaj več. poleti pa nekaj manj toplote, narobe pa je pozimi manj odda okolici, poleti pa več; tako ostane temperatura telesa približno vedno enaka. 4. Ker s tem mrzli zrak v nosu nekoliko segrejemo, predvsem pa zato. ker ga pri vdihavanju z nosnimi sluznicami nekako filtriramo iu tako očistimo bolezenskih kali. 5. Po najnovejšem ljudskem štetju prekaša Praga z 848.000 prebivalcev Bruselj (815.000), Carigrad (811 tisoč) iu Madrid (808.000). 6. Francija. Po podatkih dne 3. januarja t. I. 11.000. Pred dvema mesecema pa jih ni imela niti 900. 7. Inženjer dr. Milan Vidmar, profesor na ljubljanski tehniki. Gobriandovo hčer tako presenetila. V tem je videl roko, ki je kazala na Heleno, in zdaj se mu je ponudila najleoša prilika, da pride po tolikih letih svoji ženi na sled. ..Moja žena!" si je rekel in čeprav so minila že dolga leta. mu je vendarle kri hitreje zaplula po žilah, ko je pomislil nanjo. „Kako se je utegnila v teh letih izpremeniti, kako je živela? Morda je bila v stiski in bedi? Ali pa je nemara že mrtva? Toda kaj meni vsega tega mar!" si je rekel, ko se je zalotil sredi teh misli. Pa se niso dale odgnati, te misli. „Ne, ne!" si je s s lo vtepul v glavo. „Že za>adi sina ne smem misliti nanjo! Kaj naj mu porečem... O Bog, ■ a mo tega ne, da bi mi sin moral zardevali nad materino sra-moto,“ I t vigier ni silil k razčišče-nju, toda naključje je bilo zoper njega — tisto naključje, ki mu je poslalo Gastona na pot. In ko je Levigier energično sam pri sebi odklanjal vsako razjasnitev teh dvomov, je delal račun brez krčmarja in to naključje je bilo samo prirod na posledica dogodkov, ki so nastopili. l isti večer, ko je bil Pavel s starim Gobriandom na policiji in potem pri Forgesu. kjer je poizvedel za Gastonov naslov, tisti večer je potem vse to pripovedoval svojemu očetu, ki ga je mirno in pazljivo poslušal. Torej je le prav domneval: la mladi mož. ta Gaston For-ges de Montfore, h kateremu je bil Pavel stopil na Gobri-andovo prošnjo, je bil prav isti. ki ga je tudi on takrat srečal in čigar podobnost z njegovim sinom ga je tolikanj osupila. Takrat se potem ni hotel več ukvarjati z njim: zdaj pa je hočeš nočeš zvedel njegovo ime in ime in stanovanje tistega, ki je veljal za njegovega očeta. „Ali Gaston pozna svojo mater?" se je vprašal. „ln ali „Roman“ stane 1 mesec 8 Din, 'A let« 20 Din, pol letn 40 Din, vse leto 80 Din. —_ Račun pošt. hr. v Ljubljani št. 15.393. — Dopisi: „Roman“, Ljubljana, Breg 10. — Naročnina za inozemstvo (vse leto): v Avstriji M šilingov, Nemčiji 9 mark, Franciji 50 frankov, na čehoslovaškem ?0 kron. v Italiji -to lir, Belgiji 14 belg, Angliji 9 šilingov, Holandiji i goldinarjev, Egiptu pol funta, Severni Ameriki 2 dolarja. Zu ostalo inozemstvo vseletno 120 Din v valuti dotične države odnosno 60 Din za pol leta. ji- to katera druga kakor moja žena Helena?" Saj hi se hitro lahko o tem prepričal. Treba bi bilo samo opazovali hišo, kjer je stanoval mladi mož. Če njegova mati še živi. gotovo prihaja k njemu na obiske; po drugi strani pa je treba pazili na 1'orgesovo palačo, ali tja ne zahaja Helena; potem si bo kmalu na čistem. Stvar torej ni bila kaj težka. Toda Levigier je postal v svoji nesreči.filozof. Izbijal si je izkušnjavo iz glave, češ: „Počemu? Najbolje je, da na vso pozabim: na Gastona in Forgesa in Julijo in Gobri-anda!“ Več dni se je Levigier junaško držal tega sklepa in se je bodril še s tehnejšimi razlogi. „Če srečam Heleno in jo priznam za .svojo ženo," si je rekel, „bi mi lo samo iznova izprevrglo življenje, ki se jv' zadnja leta tako lepo pomirilo. Danes ne vem, ali Helena sc živi — jutri utegnem izvedeti in potem ne bo dolgo, ko pride tudi Pavlu na uho." Toda navzlic vsem tem razlogom. ki so bili brez dvoma drug tehtnejši od drugega, ga je radovednost čedalje bolj prevzemala. In neke nedelje, ko ni imel službe, je sklenil pogledati na bulvar Malesher-bes; kjer mu jr povedal Pavel, da stanuje Forges. Hišo je brž odkril. Šel je počasi mimo nje in ostro opazoval okna, ali ne bi kje videl kakega ženskega obraza. Toda njegovo čakanje je bilo brezuspešno. Verjetno se mu je zdelo, da Helena ne stanuje pri Gasto-uovem očetu: ona je bila njegova ljubica, da, (oda senator f orges vendar ni smel stanovali skupaj s svojo ljubimko, kaj pa porečejo ljudje! In ker Gaslon ne stanuje pri svojem očetu, si je rekel Levigier, bo pač tudi njegova mati stanovala pri njem, svojem sinu. /ato je tu nikjer ne vidi. Že je hote! odnehati in se vrnili domov, pa si je rekel, pa bi le koga povprašal! Tam čez cesto je gostilna; morda krčmar kaj ve? Komaj je dobro domislil, je bil že v gostilni in si naročil steklenico rdečega. ..Ali kaj poznale ljudi, ki stanujejo v onile lepi hiši ravno nasproti vam?" ji' vprašal krčmarja. ..Od policije?" je nezaupno pomežiknil gostilničar. ..Ne. Ti ljudje me zanimajo." „Nu. kar vsi ljudje vedo, vam tudi jaz lahko povem, zankaj ne! Zdi se mi. da je palača jako lepo in razkošno opremljena. Ali je lo (isto. kar bi radi vedeli?" „Ne. Rad bi vedel, kdo stanuje v njej.“ „Senator forges. njegova žena. hči in sin.“ je odgovoril krčmar. ..Dostikrat jih vidim, kadar se odpeljejo z avtom. Vendar moram reči. da sina že neka j časa nisem videl." ..Gospoda Gastona f'orge- sa ? ,.Ne vem. ali mu je baš Gaslon ime." ..Ali poznale ženo gospoda senatorja?" ..Ne posebno." Toliko pač. da mi jo lahko pokažete, kadar jo zagledate?" .. l isto pa že.“ Drugega Levigier od krčmarja ni zvedel. Potrpežljivo je čakal vse popoldne, kdaj se bo kdo prikazal iz palače. Že je skoro obupal, ko je zdajci Ponovno prosimo vse one, ki so si- udeležili natečaju ..NAJSTRAŠNEJŠI 1 RENUTEK MOJEGA ŽIVLJENJA‘% in ki so jim bile prisojene nagrade, naj nam čitnprej pošljejo svoj naslov, da vemo kani poslati nagrade. Izid natečaja je bil objavljen v 52. št. lanskega letnika „Romana“. Obenem prosimo vse nagradnike, tudi tiste, ki smo jim nagrade že nakazali, naj nam čimprej sporoče, ali smemo objaviti njih polna imenu. zagledal dve dami, ki sta stopili iz hiše. Prva, še mlada, je bila Forgesova hči, tako je povedal krčmar. Druga pa — „To je pa njegova žena.” je dodal. ..Lepa, kaj?" Bila je Helena! Levigier se je znal toliko premagati, da ni zakričal od presenečenja. Vendar je bila preizkušnja prehuda: zatre- petal je po vsem životu in s prestrašenemi očmi je pogledal krčmarja: ..Kaj?" je zajecljal. „Kako ste rekli? Nisem... nisem vas razumel." „Kaj pa vam je?" se je začudil gostilničar. „Saj to v«i-dar ni nič čudnega! Kako. da se tako zanimate za Forge-sovo ženo? Ali ste mar vanjo zaljubljeni?" ..Zaljubljen?" je ponovil Levigier, ne da bi bil vedel, kaj govori. ..Zaljubljen! Ne, o ne! Krčmar je skomignil z rameni. Čuden človek, si je rekel. Še nekaj dni, le še prav malo potrpljenja, pa boste pričakali začetek prekrasnega LJUBAVNEGA ROMANA, ki začne v kratkem, izhajati v našem listu. Pazite, da ne zamudite začetka! Novi „Romanov“ roman bo — smelo trdimo — po svoji zanimivosti in pretresi j ivosti PREKOSIL VSE, kar je dozdaj izšlo v „Rouianu“. Pazite dobro na naše napovedi \ prihodnjih številkah in ... in ne pozabite na naročnino! JLJIJUU Ureja Boris Rihteršič Nordijska sfinga je spregovorila... (Nekaj misli k premijeri iijenena prvesa so-vorečeca filma ,,Ana Christie", ki Ka iKraio v Ljubljani.) ■še danes ga ni človeka, ki bi znal odkriti bistvo G reti ne umetnosti, čeprav so umetniki in ne-umetniki jiisali o njej cele knjige. Pravega še ni nihče povedal, čeprav so nekateri prišli rešitvi tako blizu, da bi jo bili skoraj zagrabili z roko. In vzrok? Iskali so njeno umetnost daleč nad zvezdami, med tem ko je v resnici čisto blizu — v prirodi. Resničnih filmskih umetnic je malo, vsaj zdaj. Gloria Svvanson, ki je bila najmočnejša med njimi, se še ni oglasila. Pravijo pa, da bo kmalu presenetila svet s svojim prvim govorečim filmom. Asta Niel-sen, katere zadnji filmi so bili ustvarjeni v obupnem boju s starostjo in je bila ravno v njih najmočnejša, je film pustila. I.ilian (lish, poosebljena tragiku Dostojevskega, molči. Pola Negri, sestri Tal-madge, Corinne Griffith in druge so izginile s površja. Govoreči film in leta so jih postavili v ozadje, v pozabljenje, ne da bi poskrbeli za enakovredne, naslednice. Pač! Ostala je — Greta Garbo, božanska Greta, kakor so jo krstili kritiki. Malo nas je, ki se je še spomnimo iz enega njenih prvih filmov, iz „1 lice bede in grehu". Takrat je bila še čisto drugačna kakor je danes. Takrat je imela še črne kuštrave lase, ki bi jo z njimi danes komaj spoznali. In igrala je čisto drugače kakor danes. Igrala je kakor so jo naučili režiserji. Danes igra, kakor se je naučila suma. Kakor toliko drugih pred njo in za njo, je odšla tudi ona v Ameriko. Od tam je prišel njen prvi film, ki je popolna umetnost, prišel je film „Pod jarmom strasti", listi časi so bili lepi. Devetnajstletno dekle je bilo zaljubljeno v svojega partnerja Johna Gilberta, in v tej mladi ljubezni nam je dalo nekaj liubuv-nih scen, kakršnih prej ni bilo v zgodovini filma in jih tudi najbrž ne bo nikdar. Pri Greti jih ne bo več ... Pravijo, da še nikdar ni bilo v MGM-ovih študijih toliko sporov kakor takrat. Njeni režiserji, pred vsem Maurits St i I le r, so jo hoteli učiti kako naj igra. Greta jih je poslušala in — igrala ravno narobe. Gospodje se niso upali poslati njenega filma v svet. Bali so se bla- maže. Tudi Gilbert sam se je upiral. Toda pri premijeri se je zgodil čudež. Začeli so vrteti film ob dveh popoldne. Opolnoči so še. v si povabljenci sedeli na istih mestih in jim sedemkratno ponovljenje filma ni bilo dovolj. Pravijo, da je sam Chaplin pri tem filmu rekel Greti: „Vi ste prva ženska, ki ne igra, ampak živi." Prej igralka, kakor jih je v llollvvvoodu na stotine, je na mah postala slavna, najslavnejša med igralkami svoje dobe. MG.M je pri tem filmu zaslužil 12 milijonov dolarjev... milijoni gledalcev še več, ker so mogli gledati pravo prvobitno umetnost. Potem so prišli novi filmi, škoda, bi rekel. Kajti teh filmov ni dala Greta Garbo. Dala jih jo filmska družba. Greta je morala igrati, ker jo je vezala pogodba, brez temeljitega študiju, brez prave priprave. I.judje so zahtevali filmov, in družba jim jih je dala. Razen tega je prišel razdor z Johnom Gil-bertom. Dvajsetletno dekle je spoznalo rafiniranost in nestalnost svojega nekdanjega prijatelja. To je bilo prav takrat, ko so snemali film „Ana Korenina", ki ga je tudi igrala z njim. Čeprav je tu film lep, eden najlepših filmov tistega leta. nas vendar pusti hladne. Vidi se. da Greta v njem ni igrala z dušo, da je igrala več ali manj na mig režiserjev, ki niso znali iz nje narediti tega. kar bi bili lahko in kar bi bila ona sama ustvarila iz sebe. Vsako leto so prišli trije, štirje filmi, kar je bilo za umetnico preveč. Tako se godi vsakemu umetniku. ki se vclinja tej ali oni družbi. Ko mu družba z reklamo pripomore do znanega imena, mora delati, delati. Kako dela, to postane postranska reč. Družba in publika zahteva od njega vse, kar more dati iz sebe, in še več. Pri Greti so zahtevali več... pire več. Niti eden izmed naslednjih filmov onega ni dosegel. Prišel je govoreči film. ki jo vse narobe obrnil. Umetniki in umetnice, ki so jih prej kovali v zvezde, so čez noč izginili. Naraščaj, ki je bil po kvaliteti daleč za njimi, jih jo prehitel. Bali smo se, da bo tudi z Greto tako. Dolgo, dolgo je molčala. Le časih se je čulo, da se pripravlja za govoreči film, pravili so tudi, da ni uspela, dokler ni vse utihnilo ob vesti: „Njen prvi govoreči film je pred durmi." In res jo spregovorila. O Ncillovo dramo ..Ana Christie" so pripravili za film in dali Greti glavno vlogo. Najprej v angleščini. Potem so angažirali nekaj umetnikov Rein-hurdtovega gledališča in napravili nemško verzijo. Zgodilo se je nekaj čudnega. Ona. ki je dotlej igralu skoraj sume vloge mladih deklet iz boljših hiš in mladih žena. ki si razočarane v zakonu poiščejo drugje nadomestila za izgubljeno srečo, ona, ki je igrala demonsko rnfinrane ženske, so je vrnila k filmu, ki je bil mejnik na poti njene filmske kurijere, v rnila se je k vlogi iz „Ulice bede in greha", k vlogi ubogega zaničevanega dekleta s ceste. Ali ni to čudna pol. čuden povratek? Njeni rojaki, hladni, za sentimentalnost nedovzetni Švedi so jo prav zaradi tega filma odklonili.. . Povsod drugod je doživela triumfe, ki so bili večji kakor po filmu „Pod jarmom stru-stri". V llollvvvoodu igrajo film že. osmi mesec, dan za dnem. Pred dobrim mesecem sem v Zagrebu videl košček angleške verzije. Sodim, da večjega presenečenja še nisem doživel, kakor je bil glas Grete Garbo. Prvi trenutek se mi je zdel tuj, skoraj nenaraven. Potom sem ga šele razumel, ko ga id dojemalo več samo uho. Ta glas je bil glas prirode, glas razodetja za vse one, ki znajo v filmu poiskati to, kur je v njem skril umetnik ki znajo v filmu najti dušo. Kaj naj bi še povedal o njem, kaj naj bi vam še povedal o nordijski sireni? Njenega bistva, njene umetnosti ni mogoče opisati. Še nikomur se ni posrečilo, pa naj bi se meni? Saj jo ta umetnost priroda sama. brez vsakih lažnih primesi, brez pisanih priveskov. Samo to vam lahko rečem: Greta Garbo jo s tem filmom zmagala in premagala samo sebe. Njena nema umetnost je ostala nema in skrivnostna tudi zdaj, ko čujemo prvič njen glas, ki je prav tako skrivnosten kakor ona, „božanska Greta." Boris Rihteršič. Življenje in karijera Grete Garbo Kdo je pred sedmimi leti poznal malo Greto Gustnvson? Nihče! Bila jo ena tistih deklet, kakor jih srečaš danes po mestih na tisoče, ki jih vidiš po pisarnah, po trgovinah. Dekletu, ki žive v upanju, (la pride morda dan, ko se jim nasmehne sreča. Morda si najdejo moža, ki jim zagotovi življenje brez skrbi, morda še tega ne. l uka jo bila Greta. Pred desetimi leti je stopila v obilno šolo. Ko jo jo dovršila, je dobila službo v brivskem salonu kot pomočnica. Tam je delala dan za dnem, mesec za mesecem, da si je prislužila nekaj kron. ravno toliko, da jo bilo za življenje. V tej službi pa ni dolgo ostala. Leto nato jo odšla v Stockholm, kjer je postala prodajalka v neki trgovini, nato pa maneken, ker jo bila zelo lope postave. Nekega dne jo je videl režiser Maurits Stiller, ki je iz nje napravil slavno Greto Garbo. Priskrbel ji je pogodbo pri filmski družbi „Svenska“. Tam je Greta nastopila v filmu „Gbstu Berling". Potem je šla v Berlin, kjer je stekel njen drugi večji film ,.Ulica bede in greha". Ta film je zbudil pozornost Amerike. Nekaj mesecev nato je bila že \ llollywoodu pri MGMu, kjer je še zdaj. Tam je na pravila vrsto filmov — od prekrasne drame ..Pod jarmom strasti", preko „Žene brez sramu", „Divjih orhidej", „Poljuba“, „Ane Kareni-ne“, „Gresne strasti" in še mnogih drugih, pa do „Ane Christie", ki je največja umetnina, kar nam jih je dala. Greta je v življenju mnogo pretrpela. Ko ji je bilo 14 let, je izgubila očeta. To je bilo prav takrat, ko je končala šolo. Brat Swen in sestra Olva sta morala iti v službo. Greta je prišla kmalu za njima. Drugi udarec, ki jo je zadel, je bila smrt režiserja Stilierja, s katerim jo je vezalo prisrčno prijateljstvo. Pravijo celo, da je bil Stiller njena prva ljubezen. Ko je zvedela za njegovo smrt. je dolgo ni bilo videti. Begala je dolge dneve po okolici llollywooda. Ko se je spet vrnila v ateljeje, so bile njene oči brez bleska in njena usta tiha... Motela je vzeti dopust. In prav takrat, ko se je odplavljala na pot, je zvedela, da ji jo umrla sestra za rakom. Doma je dobila samo še mater in brata. Greta se svoje brivske karijere prav nič ne sramuje, a vendar ne govori rada o njej. Sploh jo je težko pripraviti do besede, posebno tujcu se to nikdar ne posreči. Kar vemo o njej. so nam odkrili njeni najintimnejši prijatelji. Naj vam še povem imena njenih partnerjev. Skoraj sami prvovrstni igralci: Nils Astlier, Ricardo Goi te/, jolm Gilbert, l.ars llansen, Antonio Moreno, Gonrad Nagel, Le-\vis Stone in zdaj mladi Nemec 'I lieo Shali. Ana Christie je hči kapitana majhne barke za prevažanje premoga. Pri sorodnikih v Minnesoti je preživela svojo nesrečno mladost, potem pa je odšla \ New York, -Ijapi; poganjek: 4. Divan; 5. Vsed-lina; 6. Moderno pogonsko sredstvo; 7. Tropa; 8. Turška mera; zaimek: 9. Pobožnost; 10. Kosilo; francoski pisatelj: II. Obraz; prvi človek; 12. španski spolnik: ime naše filmske igralke; 13. Uradnik. N a v p ie n o : A. Prometno sredstvo; del roke: B. Števnik: nemški zaimek; domača žival; ('. Podjetnik: I). Prva Cankarjeva, knjiga,-rimski datum; K. Šport; zaimek; K. Veznik; zamenjavaj G. Svetopisemsko mesto; prvina: II. Pripadnik starostov, plemena; Polotok: severni novec; I. Mesto na južnem Tirolskem; kozaški poveljnik. Zobni atelje Bevc Joško Ljubljana, Gosposvetska 4/1. Telefon št. 32-96 Locoin interurb. Sprejema: '/,9. —13. 14.-’ a 18. (Po želji v torek in petek do ’/,20.) O KllfEll alt stil t2$wBS8jb KMiAMA CT-DEU AMA DAMtAJIN0V*11 IjUlL-jAK Reditev križanke v /adnji številki Vodoravno: 1. Kalidasa, ukaz; 2. Ofelija, Obir; ,3. Sokol, monitor; 4. Or, kulak, Jama, 5. Vis, Vera, arak; 0. Ozimina, Ala; 7. Elija, pe, as; 8. Amur, ocena; 9. Razor, pet; H). Et, molitev, mi; II. Tesar, *deka. ir; 12. Ilir, Itali a; 13. Terezija. — Navpično: A. Kosovo: apetit; B. Aforizem, tele; C. Lek, silur, sir; D. llok, Miramare: E. Diluvij, zor; E. Al, Lena, ol; Samara, Iridii: H. Oka, teta; 1. On, apoteka; K. Ubijalec, valj; L. Kitara, ep; Aroma, anemija; N. Kak, satira. Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo št. 19 En gros — en detail. Dežniki vseh vrst. Vrini senčniki. Sejmski dežniki. Ve ikan-ska izbira. Skrajne cene. ČE NIMAM DOBRE KAVE* 'DOBITI DNEVNO 5VEŽE. PRAŽENO LE' pr, rm B MCTCH imiUNA. VOPNKOV TRG S. Krasna, primerna, mala in velika darila v bogati izberi pri Iv. Bonač, Ljubljana Oglejte si razstavo 1 17aaa aparate in rUlU potrebščine dobite v največji izbiri pri Drogeriji „Adrija” Mr. Pii. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte ceniki n Blagovna znamka »Svetla glava1' se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki sc priglašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben. „Znamka Oetker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanlllnov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako inočno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ,,prosvitljenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo. Otroci se veselijo, če speče mati Oct-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da sc dobe pristni Dr. Oetker-jevl fabrikati, ker sc če-sto ponujalo inanj vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najboljša začimba za mlečne in močnate jedi, pudinge in spenjeno smetano, kakao In čaj, šartije, torte in pecivo, jajčni konjak. Zavoiček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oct-ker-ievega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja In se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. Dr. Oetker-jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašajo izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih In najfinejših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort I. t. d. Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno DR. OETKER. MARIBOR. Izdaja za konsorcij „Romann“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; zu tiskarno odgovarja Junez Vehar; vsi v Ljubljuni