TRST, četrtek 23. julija 1959
Leto XV. . Št. 174
PRIMORSKI
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 Gorica 33.M
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppe
^it 37 r?x' b MONrtCCHl it. C, 11. nad - TELEFON 93-808 IN 94-638 - PoSt.nl predal 539 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 21 —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celqitt»» 4900 lir — Nedeljska StevllKa mesečno 100 lir. letno 1000 lir-
^GLASOV' 7, Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico t-Ii. — Tel 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338	— CENE	FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno v’20. četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništva
—	a	vsa* mir> višine v širini enega stolpca:	trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
-... »	~	    -	  --1----  ,-------------------  -	—	---	-	-	-	-	-	--	   r,-	.	—
Gromiko je odklonil «ovekovečenje» konference jg je vztrajal na stikih med obema Nemčijama
Herter bo odgovoril po proučitvi Gromikovih izjav, toda takoj je izjavil, da hoče SZ zahodni Berlin spremeniti v «talca» in «svoje rešitve vsiliti*
ro
mm
D.n . . ŽENEVA, 22. —
fcila dolgf >le.narna seia ni o	trajala	je samo
in pol. Glavno bese-
jJ eno Uro
javil h? Gromiko, ki je iz-e vii-i,- P.nstane na razpravo Ho , aia"iu Berlina vzpored-škera obravnavanjem vsenem-ilopii db°ra- Gromiko je od-Sih iP Mzaa°dne predloge, ki »edeliot ,e^ °brazložil v P°' lonf— g*ede »ovekovečenja
Jtedlog"0®”- Dejal je’ da ta Sndlagp more sestavljati temu za. Pogajanja, kljub da Sep?’ Je dejal:	»Upamo,
formul- , našla zadovoljiva držav ,,QT>g. de obeh nemških Bavedpi 1 tem je kot primer vdiortB„ P°nedeljekov predlog Lohtar: nemškega delegata dr. da l rja Bolza. Poudaril je, '!8o t, -Sega načina za do-len z emskega zedinjenja ra-li jem ,razgovori in z zbliža-Deh nemških držav.
Gromiko:
(?ro
^ -e dal formalno če b0 ' da Sovjetska zveza •tcijo nf a a- z enostransko ?eSa	izvajanjem začas-
kor tP.razuma o Berlinu, ka-io Drpj„ ineid konferenco, ki s od ij ?a sovjetski pred-llIOrala « ' 2uniJa in ki bi se Prehod-^ stati Jb koncu tega fčukturn53, razdobja z enako S°nferenča v ršna je sedanja a zahorbT' 0 pa s Pogojom, ftekršii. države ne bodo Sov čPorazuma. ie še16*8'5' zunanji minister ktedlog ,ri*> da zahodni četnjuj, zanika obstoj dveh ?afadi dtžav in da je tudi Je, da a|a neizvedljiv. Izjavil 'ujejo a °dni delegati naspro->eniu,0Vn* pogodbi in ze-** Ustano..fr Predlagajo, naj
bi
Ue dr:'0vi stalna konferenca s°vno m,'-,bri 'em določili ča
Pešk.
.» kar bi pripeljalo ■°ncnih razprav. Dodal
II
Če jp , '	.
razi) 'j.,3 n> obupan in je iz-ča stali'-°’ da bi bila zahod-
„ Dornik* -1301-1 stvarna-bi ,,,, Je oporekal trditvi, odhn	ev	vsenemške-
#“eh N»2a-.. poglobila ločitev ?* naih!?'lL ,<Tndi če se misli
fe kornisfr’ če Pogaja"!3 v
Tega ui" "e bi imela do-
razčisH?' bi se vsa;i pol°' >. Očit=i 'e de-ial g°vor-hoče;	zahodnim	silam,
postavil.’ da bi se štiri sile diltti„e,na vrh piramide« reiti, k- e svojo voljo Nemil'1 kol :ne -h' bili nič druge-»htškik rševalci tudi glede Trena zakonov, organizacije «T0 c.u,"a itd. fe,» 1 bila svoboda za tuj-'ijevai- Gromiko, «ki bi 'etti, n1-1j.sv°je sklepe Nem-fketn r,=- em ko bi po sovjet-bj nriiCriu bili Nemci tisti,
^tomii .i'*
■?, bog-1; 0 , je nato poudaril, ‘hitia k: Ia. med obema Nem-* 1*ti. h 80 'zgubila svoje važ-Jbo stori.-3 je: «Pripravljeni jTde Vse napore, da se ^Ušarri. 0,jiva rešitev tega na tej konferenci.«
manevrih, s katerimi se hoče Berlinčanom odvzeti njihova svoboda«. Zahodne sile ne morejo sprejeti Gromikove povezave med vprašanjem Berlina in vsenemškim odborom.
Herter je odklonil ponudbo Gromika, da Sovjetska’ zveza ne bo prevzela enostransKih akcij med trajanjem začasnega sporazuma za Berlin ali pa med pogajanji med Vzhodom in Zahodom, ponudbo, kateri bi mogel slediti sporazum take vrste.
«Sovjets’ica zveza dejansko pravi, da bo napravila konec berlinski krizi — za določeno dobo — toda samo za določeno ceno. Cena pa je, da bi Zahod sprejel sovjetski predlog, na podlagi katerega naj bi vprašanje zedinjenja reševal odbor nemških komunistov in svobodnih Nemcev. Izrecno naj bi bilo rečeno, da če ta cena ne bo plačana — če ne bomo pristali na sestavo tega odbora —• bo Sovjetska zveza poskušala onemogočiti naše pozicije v Berlinu.
Ce bomo pa ceno sprejeli se bo spremenil ta sovjetski predlog v nekaj tretjega, v še bolj nevarno izvajanje strategije prisiljevanja,« je izjavil Herter.
Nato je dodal: »Tisto, kar , VodstVo kubanskih sindikat0v Sovjetska zveza predlaga, naj je ala delavce in vse se napravi, je, da se vzame'
lja ta gibčnost malo upanja.« prebivalstvo, naj manifestira
Glede predloga, ki ga je dal Gromiko Lloydu, je Couve de Murville dejal, da zahodne sile ne dvomijo, da SZ ne bo začela z nobeno enostransko akcijo med trajanjem sporazuma. «Toda hoteli bi vedeti -— v primeru mednarodnega sporazuma — če bodo pravice zahodnih sil v Berlinu spremenjene.«
Nato je govoril Selwyn Lloyd. Obžaloval je Gromikove komentarje glede zahodnega'predloga. Dejal je, da se strinja s Couve de Murvillom in da upa, da bo Gromiko še razmišljal.
Tudi Herter je zaprosil za dolocčn čas za razmišljanje, da bi proučil današnje Gromikove izjave.
—-«»-----
Kubanska vlada zavrnila Castrovo ostavko
HAVANA, 22. — Vlada je včeraj sklenila, da ne bo sprejela ostavke Fidela Castra in I ga je pozvala, naj ponovno ■ prevzame predsedstvo vlade.
za povratek Castra in naj v četrtek preneha z delom -a eno uro.
Castro sam doslej ni dal še nobene izjave. Svoj dokončni sklep bo povedal najbrž šele v nedeljo.
Policija je aretirala 10 oseb, ki so pripadale vojaškim enotam bivšega diktatorja Batista pod obtožbo, da so kovale zaroto proti revolucionarni vladi v organizaciji *Bela roža». Obtoženi so tudi, da so poskušali zastrupiti vodo v vodovodu Havane, da so hoteli razrušiti smodnišnico v trdnjavi «La cabana» in napasti nekatere vojašnice.
Policija poroča, da so neki neznanci včeraj zjutraj streljali proti mornarjem vojne mornarice. Mornarji so na streljanje odgovorili, pri čemer je bil neki meščan ranjen.
Dr. Raul Gomez Quintero je kot privatni državljan vložil tožbo proti bivšemu predsedniku Urrutii pred najvišjim sodiščem in zahteval njegovo začasno aretacijo, ker da je Urrutia izdajalec. Gomez zahteva, naj sodišče sporoči vladi vsebino obtožnice. Na podlagi kazenskega zakona, ki ga je pred kratkim podpisal Urrutia, je namreč obtoženec lahko obsojen celo na smrt.
V Iraku
po
KAIRO, 22	— Egiptovsko
časopisje poroča, da se — po nepotrjenih vesteh — krvavi spopadi, ki so se začeli prejšnji teden, še vedno nadaljujejo v Severnem Iraku. Med spopadi je baje do sedaj izgubilo Življenje vsega okrog tisoč oseb.
Neki časopis piše, da je predsednik vlade Kasem ukazal razorožiti vse vojaške e-note v okolici Bagdada, da bi na ta način preprečil, da bi se uprle proti vladi.
Iz Beiruta poročajo, da je iraška vlada sporočila, da je položaj na področju Kirkuka ponovno normalen. Vojaški guverner Ahmed El Abdi pa je s posebnim razglasom pozval vse državljane, ki so zapustili svoje domove zaradi nedavnih incidentov, naj se vrnejo in naj pred posebno preiskovalno komisijo pričajo o spopadih.. Komisija ima sedaj svoj sedež v Kirkuku. —«»——
Včerajšnja tiskovna konferenca predsednika ZDA
Eisenhoiver Nixon	odpotoval
Podpredsednik ZDA nima pooblastil za pogajanja s Hruščevom in Ike poudarja, da gre le za obisk «dobre volje» - Strogo povelje izvidniškim letalcem ob obalah SZ in Kitajske
NEW YORK 22. — Na svoji običajni tedenski tiskovni konferenci je Eisenhower izjavil, da je izgubil nekaj upanja, ki ga je imel, da bo v Ženevi prišlo do napredovanja, ki je potrebno za sklicanje konference najvišjih Priznal je, da je zares izjavil tisto, kar so mu včeraj pripisovale nekatere vesti, in sicer, da so se perspektive za konferenco najvišjih zmanjšale. Dejal je, da je to misel izrekel med kosilom v
ponedeljek v Beli hiši, kjer so bili navzoči tudi nekateri dopisniki.
Izrazil je zaupanje, da EDA in njihovi zavezniki ne bodo oslabili svojih pozicij, kot rezultat tistega, kar je označil »obrabljena konferenca«. Dodal je še, da ni izgubil zadnjega upanja glede nadaljevanja razgovorov, kajti pot do sestanka najvišjih osta-
ja odprta, Pri	tem pa je.,od-
NEW YORK, 22.	— General-	ločno ponovno	poudaril, da je
ni tajnik	OZN Hammarskjoeld	] za to potreben'	»pomemben nase je iz	Švedske	danes vrnil	j predek«, kajti	«ZDA- bodo še
v New York.	I	nadalje branile pravico , in od-
govornost zahodnjakov v Berlinu«. Izjavil je, da ZDA ne bodo odstopile od obrambe pravic in odgovornosti zahodnih držav v Berlinu. Izrazil je upanie, da se bodo s tem strinjali tudi ostali zahodni zavezniki
Ko so ga vprašali za mnenje, koliko časa bo konferenca v Ženevi še trajala, je de-	,	. ..
jal, da nima namena postav- I nastala neizmerno težja vpra
Za razgovore s Sovjetsko zvezo je dejai, da «utrujajo fizično, razumsko in intelektualno«. Sicer pa da ni bo-;azni, da se ne bodo zahodne države držale svojih načel. Dejal je dalje, da je pripravljen začeti razgovore o sleherni ponudbi, v kateri se priznavajo osnovne pravice Zahoda in ki bi lahko predstavljale izhodiščno točko za napore, ki bi obetali zmanjšanje mednarodne napetosti
Ko so ga vprašali za mne-
Nixon je nocoj z letalom odpotoval v Moskvo.
Medtem se je zvedelo, da je poveljstvo ameriške mornarice izdalo ukaz vsem letalom, ki «vršijo izvidniško službo ob obalah komunističnih držav«, da se ne dvignejo, dokler niso opremljena z vsemi vrstami orožja, ki so predvidena za vsa* o letalo in da to orožje držijo v pripravljenosti, da ga lahko v vsakem trenutku uporabijo, t oveljnik brodovja na Tihem
Za talca celotno mesto Z dve- I »■■■■•i«iaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiii«iiiiiiiiiiii«iii«iiiiiiiiaiiiiiii«iiaiii«»ii«iiBBiiviiiiii*««i'iiiiiiMiiiia«iiiiiiiii«iiiiiiiit«iiiftaiiiii»i««t«*f«iiiitiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiii«ii«i>i>iti>ati«a*iiiiiiii>iiifiiitiii«(iiiiiiai«i,ial(ii,ai,«ti«l,ifll|l,,ll,,|,l,
ma milijonoma prebivalcev
ljati vnaprej časovne omejit- sanJa Pa )e^a 191K V zad ve.- Vse je odvisno od Her-terja in njegovih kolegov, po drugi strani pa gre pri tem le za stransko vprašanje postopka, kajti glavna stvar osWja še vedno odločnost, s katero ap% Zfifmd ohraniti svoje pW/.:crr€ V Befliffu." Po pjegovem mnQnj|i čas ni dpsti
,,!,n‘,rtDinvjb
,ra"ja
Herter:
j'et,	je	govoril Her.
Jlc'°tiali najPrej omenil «tra-?°če v u°..stra‘eg jo ZSSR, ki Her,1 ,sv°je rešitve s si-'e	ar je dejal, da Zahod
Kini,,	delovati pri sovjetskih
Sovjetska zveza svetuje tudi naj bi mi postali njeni zavestni sokrivci in pristali na sporazume, ki bi to omogočili. To je v kratkem razlog, zaradi katerega Sovjetska zveza predlaga, naj bi bila vprašanja vsenemškega odbora in začasnega sporazuma o Berlinu povezana. To je tudi razlog, zaradi katerega zahodne šile tako povezavo odklanjajo.«
»Gromiko nam je dal nekatera zagotovila, da ne no ■ no-i bene sovjetske enostranske' akcije po začasnem sporazumu o Berlinu. Toda pri tem se je zelo pazljivo izognil besedam glede tistega, kar bi se zgodilo v primeru, če bi ta pogajanja propadla, 'kat Sovjetska zveza lahko k:j hitro povzroči.
Couve de Murville:
Nato je govoril Couve de Murville. Dejal je, da je jas: no, da je konferenca začela zopet razpravljati o celotnem nemškem vprašanju. «Mi,» je rekel, «smo se vrnili na 20. maj. Točno je, da med zahodnim in sovjetskim stališčem obstaja osnovna razlika. Gromiko predlaga ustanovitev vsenemškega odbora kot vprašanje postopka, medtem ko gre za osnovno vprašanje.«
»Zahodne vlade želijo razpravljati o nemškem vprašanju, toda ne morejo pristati na povezavo tega vprašanja z vprašanjem Berlina. Gromiko zahteva od nas, naj bomo gibčni, svojo gibčnost pa je pokazal s tem, da je ostal pri svojem osnovnem stališču glede vsega vprašanja, čeprav pristaja na kako spremembo glede postopka. Zato predstav.
Clezos obsojen na	5let
Poleg tega pa še na 4 leta izgnanstva - Voutsas in Trikalinos na dosmrtno prisilno delo, štirje obto-v ženci na kazni od enega do petnajst let • Ostali obtoženci so oproščeni
ATENE, 22. — Vojaško sodišče je danes izrfekio obsodbo ob zaključku procesa proti antinacističnemu borcu Ma-nolisu Glezosu in njegovim tovarišem. Manolis Glezos je obsojen na o let zapora, 8 let odvzema državljanskih pravic in na 4 leta izgnanstva na otok Agios Evstratias.
Gsiale obsodbe so naslednje:
Lieuterios Voutsas in Geor-ges Trikalinos na dosmrtno prisilno delo.
Anton Singelakis na 15 let zapora, na odvzem državljanskih pravic in na 5 let izgnanstva na otok Agios Evstratias.
Anton Karkajanis na 11 let zapora, 7 let odvzema državljanskih pravic in 5 let izgnanstva na isti otok.
Konstantin Raguzerides. na pet let zapora, 8 let odvzema državljanskih pravic in na 4 leta izgnanstva na isti otok
Maria Grigoriadu na 1 leto zapora, 5 let odvzema državljanskih pravic pogojno za 3 leta iz zdravstvenih razlogov.
Obtoženi renegat Evtimia-dis je bil oproščen, ker «je
sodeloval pri preiskavi«.
Vsi ostali obtoženci so bili oproščeni, ker da niso vedeli za vohunske namene organizacije, kateri so pomagali.
Ker se je proces vršil pred vojaškim sodiščem, ki ne dopušča priziva proti razsodbi, so zagovorniki sklenili, da se bodo proti razsodbi pritožili na kasacijsko sodišče
Trije odvetniki, inozemski o-pazovalci na procesu, so nocoj pozvali grško vlado, naj omili do največje mere izrečeno razsodbo z ukrepom o pomilostitvi ali pa z novim procesom. Omenjeni odvetniki so: Anglež Harley Moore, Belgijec Georges Armstein, tajnik belgijske zveze za o-brambo človečanskih pravic, in Francoz Eugene Arorteanu, predstavnik mednarodne federacije za človečanske pravice. Njihov poziv je dolg šti-ti tipkane strani. V njem se poudarja v prvi vrsti politični značaj procesa.
CARACAS, 22. — Jugoslovanska misija dobre volje na poti po državah Srednje in Južne Amerike je prispela danes v glavno mesto Venezuele
Važno skupno poročilo o razgovorih s Hruščevom
Če bodo na Zahodu preprečili drugačne rešitve, bosta Poljska in SZ podpisali mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo in ji nudili vsa sredstva za likvidacijo nenormalnega stanja v zahodnem Berlinu
l,l,|llll|||||,|||||||||||||||||||||||||||ll|n||||||||||,||l||,|ui,|||||||||||||||ll,l||||||||||||||||||||iii||tiiiiiii||||it1lll!f1lllllllllllllllllllllllflllllllNlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllttlllllllll
Demokristjani še vedno vabijo Milazza frotestna ostavka prof. Carla Salvettija
Ostavko je podal na funkcijo ravnatelja atomskega centra v Ispri, ki ga je vlada odstopila Euratomu * «11 Ciorno» ponovno pred parlamentom
vsilil 9	<0d	na*e*a dopisnika)
aiJju’r 2' — Kljub ogromnemu odmevu in nadalje-i brez 5pravljanja in pogajanj o položaju na Siciliji, h ’ ki i5v?ma najvažnejša vest današnjega dne ostav-V tfili ieH podal Prof- Carlo Salvetti, generalni rav-,?tžitotri- s eSa študijskega centra v Ispri in redni uni-*«ni Profesor za radio-. —
*tzj 1 na milanski uni-> testa vk° Je Podal iz ?roti PodPisu spo-, se jedrski štu-
atornu V Ispri odst°Pi
Podpisali da-hMtalUa ‘l1 Chigi, in sicer i-bist,J	vlado zunanji
,%bQ T Pella, minister Co-
«ii ni'k dciP	pilli kot Pred'
bogatT006' ki je zak;!u-
Aia i? ? Ja. ter senator Fo-predsednik Nacio-sltave £dbora za Jedrske ra-' (f a euratom pa je spo-¥adse<r,?;tpi?al Etienne Hirsch, čJedi, nori« ,omisije euratom, «ka>la knrrP,re.	■"	še	dva
Wv<!zal ^,lsi)e. Euratom se je oki-J A bo ustanovo v
h *)«j »SV- tak0 da se bodo
sn p°dobn,! n s,udijski tečaji i haj _, o. Euratom bo mve-
bo ustanovo
in g
fitai “T‘°- Bur, v°rii l982r°Ob25 milijard do
i« Je de'iar‘j“acanuc rnrscn V .UstanoviL,	so Pogajanja
'eku . drugih centrov \b in D x?cer na Nizozem-»•ljedtemV Nem<hji.
Vi veljaki Se glavr>i politič->.80 or ' ^ ,so igral> glavnJ
feiijanskeea°	j deželnega
^‘UfiTvv*&a DredspHnilrn V
>'1 Pefjn PHdpisu je go-atom« Poudaril važnost A la , >. Predsednik Hirsch
veiiiakt
ntiu	Predsednika v
aktiv« r ' v ft'm- Naj' ki ien ?ed niimi .ie Cole danes izjavil, da
je še vedno v veljavi poskus, da bi se Milazzo vključil v «protimarksistično večino«. Za včerajšnje volitve je dejal, da dokazujejo, da »Milazzo nima večine kakršno ji pripisujejo levičarji in zainteresirani krogi.« Toda resnica je v dejstvu, da je bil prav Covelli tisti, ki je na pol ugrabil dva svoja deželna poslanca, ki bi pi;av gotovo oddala svoje glasove za Milazza. Covelli je pripomnil, da si Milazzo« ne more več domišljati, da bo postal predsednik deželne vlade s pomočjo »krdela izdajalcfev vseh strank«. Dodal pa je, da ima Milazzo še vedno čas pojasniti »svojo voljo po zaprtju proti socialkomunizmu«. In če bo to storil, bo lahko postal predsednik »demokratične katoliške in nacionalne deželne vlade«.
Posredno mu je odgovoril v Palermu prvak Milazzo-ve krščansko-soeiglne zveze Corrao, ki je poudaril, da se je na včerajšnjih volitvah pokazalo, da so se jih udeležili prav tisti poslanci, na katere so izvajali največji pritisk. Corrao je omenil, kako velik strah je zajel demokristjane in da je prav ta strah najboljši znak njihove slabosti.
Zato so demokristjani ostali praktično izolirani, kajti celo
misini so smatrali za svojo dolžnost, da se glasovanja u-deležijo.
V demokristjanskem taboru pa so se začeli nekako umikati. Sedaj zatrjujejo, da so s svojo včerajšnjo potezo preprečili »levičarske manevre«. KD je še vedno pripravljena na paktiranje z Milazzom in mu -onuja predsedstvo deželne vlade. Hkrati pa hoče pak-tirati z desnico a v isti sapi očita Milazzu paktiranje.
Pdslanci so danes nadaljeva-li z razpravo o proračunu mi-nistrstva za državne udeležbe. Pred tem so odobrili zakonski odlok o uvozu cepiva proti po-jiomielftisu. Med razpravo je tudi danes prišel na vrsto dneynik «11 Giorno«, o katerem je govoril misin De Mar-chio, ki je izjavil, da bo glasoval za proračun ministrstva udeležb s pogojem, da bo minister točno pojasnil, kakšni so sedaj odnosi med ENI in «11 Giorno». Zato se pričakuje, da bo minister Ferrari Aggradi poslancem obrazložil najnovejšo fazo teh odnosov. Toda že danes se je zvedelo da so delnice «11 Giorno* takole razdeljene: ENI 48 odst., IRT 48 odst. in samo 4 odst ministrstva za državne udelcž be, ki ima hkrati pravico ime novanja predsednika upravne ga sveta, ki naj bi bil profesor Dare.
Toda največje težave so pri vsem tem v vprašanju likvidacije stare delniške družbe «11 Giorno«., Nova delniška družba bi mprala namreč pokriti vso pasivo, ki znaša o-
krog 1 milijarde lir.
Na popoldanski seji pa so poslanci odobrili proračun ministrstva za kmetijstvo. Pred glasovanjem je govoril kmetijski minister Colombo. Jutri bodo razpravljali o nekaterih zakonskih predlogih in nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za državne ude ležbe.
Za soboto 25. t. m. je sklicana seja vlade, ki bo v vili Madama.
Iz delovanja političnih strank je omembe vredna vest, da sta začeli z delom komisiji, ki sta bili imenovani na zasedanju CK in ki imata nalogo pripraviti deveti kongres KPI Prva komsiija, ki ima nalogo izdelati teze, se je se stala pod predsedstvom Togliattija, druga pa — organizacijska — pod predsedstvom Longa. Delo komisij bo trajalo več mesecev. Svoja poročila bosta komisiji predložili na prihodnjem zasedanju CK, ki bo v septembru.
Jutri bo seja vodstva PSI. Razpravljali bodo o organizacijskih vprašanjih stranke.
Matteo Matteptti je vodstvu sporočil imena dvanajstih predstavnikov MUIS, ki bodo v smislu sporazuma o spojitvi MUIS s PSI postali posvetovalni člani CK PSI. Med temi je tudi Tržačan profesor Lucio Lonza, ostali pa so: Guido Bondi, Piero Cervetto, Giuseppe Cirio, Pio De Berti, Orlando Emeri, Candido Grassi, Matteo Matteotti. En-rico Paresce, Leo Solari, Ezio Vigorelli in Mario Zagari.
A. P
VARŠAVA, 22. — Hruščev, Gomulka in Cyrankiewicz so danes podpisali skupno poročilo o sovjetsko-poljskih razgovorih. Hruščev se bo vrnil v Moskvo, tako da bo prispel tja že ob 13. uri, uro in pol nato pa bo veliko zborovanje v športni palači. Ze ob 12. uri bo prispel na letališče Vnukovo pri Moskvi' podpredsednik ZDA Nixon.
Skupno poijsko-sovjetsko poročilo je bilo takoj po podpisu objavljeno. V njem .ie med drugim rečeno, da zasedbeni režim zahodnega Berlina vsebuje »važne komplikacije za mednarodni položaj«. Poljska in ZSSR izjavljata, da »stanje, ki teži za ovekovečenjem tega režima ne more več dolgo ' trajati«.
Glede ženevske konference poudarja poročilo, da je doslej izvršila pozitivno delo, toda z obžalc vanjem je treba ugotoviti, da zanodno stališče ni omogočilo sklenitve sporazuma glede mirovne pogodbe z Nemčijo in glede normodiza-cije položaja v zahodnem Berlinu. Zahodno stališče, kakot tudi stališče Zahodne Nemčije oddaljujeta iporazum, ki ga vsi narodi tako željno pričakujejo, in lahko privede do nove nevarne mednarodne napetosti za mir v Evirop:.
»Najboljša rešitev nemškega vprašanja bi bila seveda v podpisu mirovne pogodbe z enotno nemško vlado, toda spričo stvarnega položaja smatrata obe delegaciji, da bi morali mirovno pogodbo podpisati obe nemški državi. Ce pa bodo zahodni napadalni krogi tako mirno rešitev onemogočili, bosta Poljska in Sovjetska zveza podpisali mirovno pogodbo z Demokratično nemško republiko in prepričani sta, da bodo tako pogodbo podpisale tudi druge države, ki so resnično zainteresirane na okrepitvi miru in varnosti v Evropi«.
Glede Berlina je v skupnem poročilu rečeno;
«Ce ne bo kljub dobri volji Demokratične nemške republike in drugih socialističnih držav mogoče likvidirati nenormalnega položaja v zahodnem Berlinu, bosta Poljska in Sovjetska zveza nudili podporo Demokratični nemški republiki, kar se tiče sredstev, ki jih bo potrebovala -t> okviru svojih suverenih pravic za likvidacijo nenormalnega siania v zahodnem Berlinu».
Poročilo dalje ugotavlja »zadovoljivo obnovtL gospodarski ter kulturni razvoj zahodnih poljskih področij — bivših nemških ozemelj — ki so sedaj neločljivi sestavni del poljskega ozemlja«,
»Sovjetska zveza bo Poljski nudila pomoč za razširitev tovarne traktorjev »Ursus« v Varšavi in za izgradnjo sistema za namakanje zemljišč«.
Poročilo poudarja, da sta se obe delegaciji strinjali glede ustanovitve brezatomskih področij v Srednji Evropi, na Bal-kafiu in v Skandinaviji. Hkrati poudarjata, da bi taka področja med državami Vzhoda in Zahoda odstranile atomsko nevarnost za obalne baltiške in skandinavske države. Glede baltiških držav »obstajajo potrebni pogoji, da razviiejo medsebojno znanstveno, gospodarsko in kulturno sodelovanje in ust”arijo vzdušje vzajemnega sporazumevanja, tako da bo Baltik Dostai morje miru.«
Obe delegaciji sta priprav- sile in poudarja, da
Ijeni proučiti sleherno pobudo .za zmanjšanje napetost; in za, zajamčenje vzajemno trdnega miru v teh deželah.
Glede Formoz» je v poročilu rečeno, da obe državi »povsem podpirala suvereno ora-vico velikega kitajskega naroda, da ponovno združi svoje ozemlje s Formozc in obalnimi otoki.« «Obe delegacij; cenila prispevek lR Kitajske k okrepitvi enotnosti socialističnih doža.v in se ponovno izrekata' za -vključitev LR Kitajske v O.ZN.»
Glede sestanka predsednikov vlad se v poročilu poudarja, da sta bili obe de egaciji mnenja, da bi taka konferenca imela «veliko važnost za iskanje rešitve velikih problemov naše dobe. Obe delegaciji poudarjata posebno pravico, ki jo imata CSR in Poljska na udeležbo pri obravnavi vprašanj, ki se tičejo nemškega vprašanja in evropske varnosti na vseh konferencah, ki bi se vršile med Vzhodom in Zahodom. Obžalujeta, da so kljub ponovnim predlogom Sovjetske zveze, zahodne države doslej ovirale CSR in Poljski udeležbo na dosedanjih razpravljanjih.«
Obe delegaciji izražata prepričanje, da predstavlja socialistični tabor jamstvo za nadaljnji hitri razvoj obeh držav in se izrekata za predlog o sklenitvi nenapadalnega pak. ta med državami varšavskega pakta in NATO, kar bi predstavljalo «precejšen korak v smeri zmanjšanja mednarodne napetosti, za okrepitev zaupanja in ustvarjanje pogojev za mirno rešitev spornih vprašanj«.
Poročilo obsoja zahodno politiko, ki se naslanja na pozicije
so napa-
dalni ki osi imeli največ kori-
nje o morebitni ponovni blo- j oceanu general H. G. Hopvvogd kadi Berlina, je Eisenhowet | je izjavil, da bodo izvidniške dejal ,da bi v tem primeru j a: cije trajale tako dolgo, dokler ne bo izdano nasprotno povelje, ker da ((obstaja ne-njih desetih letih je zahodni varnost, da se v katerem koli Berlin postal cvetoče in pro- trenut u začnejo Sovražnosti duktivno mesto, katerega indu. i med kitajsko-sovjetskim blo-strija je odvisna od dobav kom in zahodnim; silami«. Ta surovin iz Vzhodne Nemč'je. I u az vsebujejo dokumenti, ki Poleg tega je, zahodni JjerUn jih ie včeraj odobril admiral tudi dober klient Zahodite ■ Burke, načelnik pomorskih o-NemČfje:' Zato' bi bim iiuzor- : peracij.
no misliti, da bi no,v zra ni , Vsa la poostrena povelja so BPfost danes lahko zajamčil v Arnerivalu izdali v zvezi z zmoli n f meri 'Mave ža- ber- letalom ameriške vojne mor* linsko industrijo.	j	nar e*, ki je bilo iri. jurn*
intNato je gUVoril tudi o Ni- ja tefca leta poš odovano in I xonovem potovanju v ^ovje«- m je bil en elan posadke ra-$i*05	Dr.iai	je,	da	ni..on njen. <» er so napadla ko-
, v Moskvi ne do	imel nobenin	niun st ena leta a» t reis ava
poob.astil	eue - on remih	je pokazala, da eden izmed
I razgovorov	s	riruščevom o	!	topov v letalu m bil na svo-
I vprašanjih	7j\. A in SZ v okvi-	:	jem mestu,	ker	so ga umak-
'I ru hladne	vojne. Dejal je, da	j	nili, da bi	na njegovo mesto
Nixon ne pripada dipiomais' i l postavili elektronski aparat, službi amefiš.ie vlade. No, i aterega bi morali Kolavdira-kijub temu	da	je potovanje	i	ti. Tudi drugi mali top ni
Nixona navadna upotezu dvbr mogel biti uporabljen. voljen, in da bo odšel v SZ i H rati poročajo/da je zelo samo na	otvoritev ameriške	i	verjetno, da bo	FeilVagon iz-
razstave v	Moskvi ter bo ta o	j	dal nove u	a/.e	amer s >im le-
vrnil obiske Mir.ojana in Koz- j talom glede streljani la. ko se lova, se bo nujno s nrušče- | približajo ukomumsii - mm de-vom pogovarjat o vprašanjih, želam». ki zanimajo svetovno javno j	■	-	—
mnenje. Vendar pa bo pri tem
.  ■*« ••••«.. .1 »ira.jvtv I\UI	i.ii.uhj v., > v.	I ^ v* vu	^
sli od hladne vojne in da no- pustit vso pobudo liruščevu,	SilHvMlflf'
čCiO priznati dejstva, da ie i ki ima Vot costžteli nravieo	K	k	*	K	1	J
cCjO priznati dejstva, da je j ki ima koI' -gostitelj pravico politika s pozicije sile zašla v načeti r
Krizo, ki se nenenno zaostruje. » «li krogi odklanjajo vse spodbude, ki bi mogle prispevati k pomiritvi in storijo vse, da bi pomiritev ovirale in poslabšale mednarodni položaj. To je smisel politike napadalnih ameriških krogov 'in «iea-dership» atlantskega pakta, k: hoče vsiliti atomsko oborož
azgovor o argumentih, ki . jih izbere sam. vendar pa bo Nixon — čeprav ne bo vodil pogajanj — pooblaščen obrazložiti liruščevu ameriško siadšče o razniii vprašanjih: Pred odhodom Nixona v Moskvo sta imela z Eisenho-wer.;em razgovor v Bedi hiši. Po razgovoru je Nixon izrazi
v iiniiziji
TUNIS, 22. Dfcuas je prispela v Tunis skupina okrog HO študentov — med njimi pet jugoslovanskih (beograjske, ljubljanske, zagrebške, sarajevske in skopljanške univerze) — ki bodo sodelovali pri izgradnji nove šole v vasi Bakiet, ki jo je francosko le-
tev in dati na razpolago atom. | uFani«, da bouo njegovi raz- ................... _	_	.........
sko orožje militarističnim in govor: s Nru.š evom marši.,aj iaistvo lani bombardiralo, revanšističnim krogom Lahod- pojasnili in omogočili napro-ne Nemčije. To- je smisel po- dek spričo nauuljnjih pogajanj spešene graditve -atomskih o- « »znesenih vprašanjih, ,vi so porišč za rakete okrog držav še nerešena in ki se tičejo o socialističnega tabora.«	I	beh držav, toudar 1 pa je, ua
nima pooblastil za pogajanja.
»Ni nobenega dvoma, da nemški militarizem, ki slom na atlantski koncepciji sile in računov za nadaljnjo napetost v mednarodnih odnosih, želi doseči prevladujoči položaj v Zahodni Evropi. Zvezna nemška vlada je edina v Evropi, ki postavlja teritorialne zahteve proti drugim državam. Toda meja na odri in Nisi .ie edina pravična in nedota;lji-va. Ti krogi imajo sedaj glavno vlogo nasprotnikov zmanj-
se je
iz Benetk v Nemčijo
BENETKE, 22. — Kralj Ara bije Ibn Saud je danes zapustil Benetke ter s posebnim vlakom, ki mu ga je dala na razpolago italijanska vlada, od.
•-—J ovv. ov	V	W1	J Ul« L 121	_ .	T, J	V
senhovverjem. Dejal je samo, : P°,oval v Baden Baden. Na da je prejel od Eisenho.v-rja kolodvoru so se od njega poln Dillona smernice glede slovili najvišji predstavniki ci-vprašanj, ki bi se jih mogel j -žilnih in vojaških oblasti v dota»niti v razgovorih s tiru- Benetkah. Ibn Saud se je lepo >ike,!.. J.e..S:e’.. da .nos‘ ! zahvalil za lep sprejem ter
Dodal je, da noče ((napraviti vtisa, da bi mogel njegov razgovor s hruščevom premostiti mrtvo toč.,o, na kateri se nahaja ženevska konierenca.«
Sicer pa ni hotel povedati, kaj sta se pogovarjala z Ei-
tunkcionarje, toda nič m. ho- j 'z Nemčije, kamor gre na tel povedati, kakšno poročilo . zdravljenje, ustavil v Benet-nosi za Hruščeva,	-	kah, če bo mogoče, vsaj-teden
Ko so Nixona vprašali, kaj ■ dni.
misli o izjavi Hruščeva. ‘ da j	----1»»——
je v zadregi, ker da NiXon
nima gobenih pooblastil za i
NICA, 22. —- AVinston Chur
sanja mednarodne napetosti s seboj Eisenhovverjeva sporo-, ...
in hočejo, da se hladna vojna cila za razne visoke sovjetske ! obljubil, da se bo ob povratku ohrani.«
V ideološkem delu pa se v poročilu poudarja «borba brez usmiljenja proti revizionizmu, ki je danes glavna nevarnost za komunistično delavsko gibanje. kakor tudi proti dogmatizmu in sektaštvu, ki hoče oddaljiti partijo od delovnih množic«. V poročilu se izraža zadovoljstvo za poglobitev prijateljstva «med o-bema državama in med obema komunističnima partijama, kar krepi odnose v interesu enotnosti socialističnega tabora«.
pogajanja, je Nixon odgovo- j cbiB je prjspel ž, ž^po, v IN^ph: ril, ‘da bo tudi od v zadre-; jitipeljal s® -je* t letalom z gi, ko bo videl, da je Hru- Londona. Churchill bo gost gr-scev v zadregi. Dejal je, da ! škega brodolašlnika Onassisa,
tnftn’ "a 'lt°	la,hk0	! ki prireja s svojo jahto «Chri-
točno*, odgovoril sele pofem, i ,-	* .. ,	:	, .»	.
ko-"še bo “s Hruščevom'"sestal. *tlne* tntedensko krmarjenje.
Končno je Nixon izjavil, da	križarjenja se bo udele-
se na povratku iz Moskve ne ž"a tudi sopranistka Maria bo ustavljal v Ženevi.	*	Meneghini Callas.
  llu i   i mirnim.....................milim.mi.mm............      mmmi	  mimmm
Slovenija je	proslavila
z zborovanji in z odkritjem spomenikov
Na sprejemu pri predsedniku ljudske skupščine v Ljubljani je bil navzoč tudi maršal Tito s soprogo
LJUBLJANA, 22. — Slovenija je danes praznovala 22. julij dan oborožene vstaje slovenskega ljudstva. Proslave so se pričele že sinoči s slovesnimi akademijami in kulturnimi prireditvami, Na sprejemu, ki ga je priredil sinoči v Ljubljani predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, je bil navzoč tudi predsednik republike maršal Tito s soprogo.
Na Vrhniki so včeraj odkrili spomenik 150 tankistom, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi. V Šentvidu so odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je bila ilegalna tiskarna.
Na čast praznika so po vseh hribih Slovenije sinoči zagoreli kresi. Med drugim so v Bigojni odkrili spomenik pesniku Ivanu Boru. Dalje so se borci V. divizije zbrali na Javorškem hribu pri Gabrovci, kjer so odkrili spomenik J padlim borcem. Veliko zboro-
vanje je bilo danes v partizanski vasi Jamnik pri Kranju. V Ožboldu nad Škofjo Loko so odkrili spamins\to ploščo padlim borcem Rašiške čete. .	.
Tudi t>b drugih krajih Slovenije so odkrili spominske plošče in organizirali številne sestanke borcev in udeležencev narodnoosvobodilne borbe.
Glasilo ZKJ o ^podonavskih Švabih*
BEOGRAD, 22.	—	Organ
Zveze komunistov Jugoslavije
((Komunist« obsoja danes nedavni sestanek podonavskih Nemcev v Salzburgu kot odkrito neonacistično manifestacijo. Prisotnost in pozdravni govor zastopnika avstrijske vlade na tem zborovanju se ne moreta drugače tolmačiti kot dajanje podpore revanšističnim stremljenjem bivših Volksdeutscherjev v Jugoslaviji.
Udeležba uradnega zastopnika Zahodne Nemčije v Salzburgu, po mišljenju »Komunista«, ni slučajna. Ta udeležba n? viden način podpira težnie bonnske politike in njeno o-slanjanje na elemente, od katerih bi se morala čim bolj ograditi. List ugotavlja, da je zborovaje Volksdeutscherjev v Salzburgu v nasprotju z napori, ki se prav te dni vlagajo v svetu za popuščanje napetosti, za krepitev mednarod-
nega sodelovanja in iskanj« poti za mednarodno sporazumevanje.
-mali v Zagrebu
ZAGREB, 22 — S posebnim letalom je prišla danes v Zagreb belgijska kraljica - mati Elizabeta ki bo do 1. avgusta na privatnem obisku v Jugoslaviji. Ugledno gostjo in člane njenega spremstva so na zagrebškem letališču pozdravili predsednik Sabora Hrvaške Vladimir Bakarič t soprogo, šef protokola predsednika republike Stambuk in belgijski veleposlanik v Beogradu, Robert Rotschild. Kraljica Elizabeta bo v Zagrebu ostala dva dni.
PRIMORSKI DNEVNIK
Danes, ČETRTAK, 23. julija
Branislav Sonce vzide dli 4.36 in zatone 19 45 Dolžina dneva 15.09. n« vzide ob 21.28 in zatone ob »■ Jutri, PETEK, 24. julija ........... Kristina
Vrem* včeraj: Najvišja tempe-i atu ra 29, najnižja 22.5, ob 17 uri 29, zračni tlak 1011,5, pada, veter 15 km na uro, vlaga 70-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,4,
Za razvoj maloobmejnega prometa
:<Carneli»za motorna vozila včeraj končno odpravljeni
Prebivalcem italijanskega obmejnega področja, ki so lastniki motornih vozi! in imajo obmejno propustnico, ne bo več treba «carnetov»
Festival brez dežja
Premiera
«Scugnizze»
Za bolniško zavarovanje kmetovalcev
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pozivata vse kmetovalce, ki menijo, da imajo pogoje za vpis v bolniško blagajno neposrednih obdelovalcev, da se čim-prej zglasijo v uradih obeh organizacij v Ul. Geppa 9.
S sabo naj prinesejo posestni in družinski list, £e pa teh dokumentov nimajo, lahko pooblastijo organizaciji, da poskrbita za omenjeni listini.
Ker 31. julija zapade rok za popis kmetovalcev oziroma njih vpis v sezname zavarovancev, pozivata Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, da se prizadeti kmetovalci zglasijo čimprej, po možnosti do 25. julija, in sicer vsak delavnik med uradnimi urami.
KMEČKA ZVEZA
Včeraj se je začel deseti o-peretni festival. Začel se~je lepo, če mislit..o na lepo udeležbo in pa na vreme, tega neukrotljivega motilca prireditev na gradu. Včeraj pa je bilo v tem pogledu vse v redu.
Ne bi pa mogli prav iskreno tega trditi ta samo predstavo. «Scugnizza» Maria Co-. ste res ne more dandanes (in ne vemo, če sploh kdaj) navdušiti občinstva. Kljub sedanjim modernim okusom najdejo kvalitetne operete — m takih je nekaj — hvaležno občinstvo. Včeraj se je pa vse nekam mučilo — nastopajoči in gledalci, dokler jih ni He-line Remy vsaj na koncu navdušila z nekimi vratolomnostmi v svojem plesu. Iz revne SE*:;!	osnove pa tudi ostali niso mo-
igli kaj napraviti. Calderoniju se pač ljudje smejejo, ker ga že zdavnaj poznajo kot komika. Nastopila sta tudi Palum-bo in Calindri — on in ona dobro znana igralca, ki pa se nista prida znašla. Legna Gabriele ter Mario Ferrara sta pokazala svoja lepa glasova, SSgi	toda avtor jima ne nudi mno-
0	go priložnosti za kaj več.
Vse to pomeni, da se niso tisti, ki so predstavo pripravljali, potrudili. Pohvalo zaslužijo vsi, le škoda, da niso bile njihove energije izrabljene za kaj boljšega.
roma ga dal žigosati. Če pa	naprej za izboljšanje in pove-
gre za motor, tedaj bo odre-	Čanje obmejnega prometa, saj
zek A ostal na carinarnici	je bilo treba doslej imeti «car-
skupno z odrezkom B, odre-	net», ki je veljal lepe denarje.	»Primorske prireditve - Koper«
zek C pa bo dobil lastnik mo-	Morda bo v prvih dneh izva-
tornega kolesa. Tudi te turi-	janja novega sklepa prišlo na	SLOVENSKO	NARODNO
stične knjižice bodo veljale sa-	obmejnih blokih, zlasti na onih	GLEDALIŠČE	IZ TRSTA
mo tri mesece in za 12 poto-	I. kategorije <Jo zastojev, ki
vanj ter jih bo potem treba	bodo prišli do izraza še po-	bo uprizorilo
vrniti carinarnici.	sebno ob sobotah in nedeljah.
Včeraj kmalu po opoldnevu	Zato bi radi že danes izra-	v	soboto 25. t. m. ob 21. uri in
smo videli, da so se prvi tr-	zili željo, da bi carinske obla-	v	nedeljo 26. t.	m. ob 21. uri
žaški motorizirani imetniki sti vsaj v začetni fazi poskr-	v	Piranu
propustnic že posluževali nove bele za čim hitrejšo odpravo	CARLO GOLDONI
ugodnosti, ki izhaja iz sklepa	potnikov, kar bi se dalo dose-
zadnjega zasedanja stalne me-	či z dobro organizirano služ-	PRUVIOR^KF 7RRAHF
šane komisije za izvajanje vi-	bo in nekaterimi tehničnimi	I Ulllll/ILlIvL /jI/ItflllL
demskega sporazuma. S tem	pripomočki (indigo papir, stoje bil napravljen nov korak li, mize, svinčniki).	K	5? M K J? M it Jv 5? K M S? !
tiiiiMiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiMaMiiiiiiiiiiiifiiitiiiiitiinMiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiMiifiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiitftitiimiiiiiHHtiiiiii
Jutri in v soboto v Gradežu
Prvi Tržačani, ki so včeraj opoldne predložili jugoslovanskemu cariniku novo prijavo za motorno vozilo, ki nadomešča sedaj ukinjen »carnet« tudi v maloobmejnem prometu
pobudnikov izstopa iz te stranke, ki je bil med ustanovitelji tržaškega odseka MU IS. Končno se je umaknil tudi občinski svetovalec prof. Dulci, ki ga je najbrž #levičarska preobleka« vedno hudo tiščala.
O pritisku na člane MUIS in o spletkah je govoril tudi Matteo Matteotti na svojem zadnjem obisku v Trstu, ko so člani MUIS dokončno sklenili, da vstopijo v PSI. Na tej skupščini je bilo tudi poudarjeno, da je postala PSDI prava stranka »klientele* in privesek vladajoče Krščanske demokracije.
Seveda so poleg teh zunanjih vplivov obstajale za združitev med MUIS in PSI tudi nekatere objektivne težave, zlasti kar se tiče sindikalne pripadnosti; toda te težave so z dobro voljo premostili. S tem je bil napravljen velik korak naprej tudi pri nas, saj pomeni združitev socialističnih sil tudi krepitev delavskega gibanja samega in hkrati udarec desničarskim silam, ki jim gre žito v klasje le, ko so napredne sile razdeljene.
Kot so se te desničarske sile in njihova glasila že često pokazali le kot slabi preroki oziroma namerni potvarjalci stvarnosti, tako so se uračuna-li tudi glede prof. Lonze. Včeraj je namreč prišla iz Rima vest, da je med 12 novimi člani osrednjega glavnega odbora PSI iz vrst bivše MUIS tudi prof. Lonza iz Trsta, kar že samo po sebi zanika omenjene vesti. V glavni odbor PSI so bili med drugimi imenovani tudi Matteo Matteotti, Ezio Vi-gorelli in Mario Zagari, vsi seveda s posvetovalnim glasom, kot določa sporazum o spojitvi. Vse to seveda ne more pii-jati PSDI, ker je sedaj vedno bolj na dlani njena funkcija podpiranja Krščanske demokracije in ker ne more več trditi, da je politika Krščanske demokracije pogojena po njenem ravnanju.
Tiskovni urad PSI je izdal sinoči poročilo, v katerem pravi, da sta občinska svetovalca Lucio Lonza in Nino Seniga-glia ponovno potrdila svoj pristop k PSI ter da je bil Lonza imenovan v centralni komite stranke.
Isti urad je poskrbel tudi za razširjenje letaka z naslovom: Okrepitev PSI. V njem pravi, da je pristop MUIS dogodek, ki pomeni okrepitev socialistične stranke. Gre za sile, ki so se v PSDI borile proti cen-trizmu in proti podložniškemu sodelovanju s K©; gre za sile, ki so zapustile socialdemokratsko stranko, ko so zgubile vsako upanje, da bi lahko vodile socialistično politiko ob strani Saragata. Te sile se pridružujejo socialistični stranki, da se bodo skupno s starimi socialisti borile za uresničenj« socializma. Pristop M!UIs potrjuje voljo socialistične stranke, da uresniči in razvije politiko neapeljskega kongresa. Hkrati je priča ta pristop o volji in možnosti PSI, da pridobi nove sile, ki so potrebne, da se zagotovi uspeh stranki in uspeh borbi delavstva.
—,—«»------
Drugi	mednarodni
italijanskih	in	n
Sodelovali bodo znani italijanski in avstrijski
pevci in pevke - Napovedovala bo Eddy Campagnoli
ralo začeti danes, je bilo odloženo do petka.
Pred nadaljevanjem pogajanj z delodajalci se je sestal izvršni odbor Vsedržavne zveze kovinarjev, ki je razpravljal o sedanjem položaju te kategorije. Izvršni odbor je nato izdal poročilo, v katerem poudarja, da italijanski kovinarji bodo budno spremljali pogajanja in ponovno začeli ter zaostrili sindikalno borbo, če delodajalci ne bodo pokazali dobre volje in bistveno spremenili svojega stališča. Izvršni odbor poziva vse delavce, naj v teh dneh utrdijo svojo enotnost ter podprejo akcijo svojih sindikatov.
4.	Kandidati, ki ne morejo plačevati celotne vzdrževalni-ne, naj naslovijo na Dijaško Matico posebno prošnjo za podelitev podpore kot je razvidno iz razpisa Dijaške Matice.
3.	Vsa ostala pojasnila dajeta uprava Dijaškega doma in predsedstvo Dijaške Matice vsak delavnik od 9. do 12 ure.
Uprava Dijaškega doma
Odloki vladnega komisariata
Opereta
Jutri ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa prva predstava operete «Ciao!„. Ciao!...». V glavnih vlogah bodo nastopili Nora Henjon, Helene Remy, El-len Umlauf, Carlo Campagni-ni, Elvio Calderoni, Loris Giz-zi in Carlo Hintermann.
DIJAŠKA MATICA
Eddy Campagnoii
V Gradežu je že vse pripravljeno za drugi mednarodni festival pesmi, ki se bo začel jutri zvečer v «Parco delle rose«. Prireditev bo trajala dva dni, iti sicer v petek in soboto. Peli bodo italijanske jn nemške pesmi.
Na vabilo organizatorjev se je javilo veliko število avtorjev, ki so poslali 168 pesmi. Od teh pesmi je deset nemških, in sicer šest pesmi iz Avstrije, dve iz Švice in dve iz Italije. Od italijanskih pesmi so za prvi večer izbrali sledeče: «Socchiudi gli occh i tin attimo«, «Auf Viedersehen Grado«, «L’eterno vocabolo«, «11 camoscio ferito«, «Lascian-doti«, «Piove sole«, «Luna, Lina e brezzolina«, «11 mondo gira«, «Luna in biue jeanes», «Una data«, «Fino alVultimo«, «Ti cerchero« in «Silenzio az-zurro«. Nemške pesmi pa, ki bodo šle v finale v soboto, so sledeče:	«Bei leiser Musik»,
«Ein Bild«, «Schaukel Wal-zer» in «Weine,wenn du gliick. lich bist«. Vse pesmi bo igral znani orkester «Milleluci» pod vodstvom dirigenta Williama Galassinija.
Prireditelji so si zagotovili nastop znane pevke avstrijske radiotelevizije Helge Yester, ki bo pela vse štiri nemške pesmi. Za italijanske pesmi je zagotovljen nastop Tonine Torielli, Fernanda Furlanija, Marise Gariboldi, Artura Teste in Qiannija Ferraresija, Nekatere italijanske pesmi bo spremljal «Poker glasov«.
Najprej je bilo rečeno, da bo za napovedovalko Adriana Serra, nato pa se je prirediteljem posrečilo zagotoviti si napovedovalko Eddy Campagnoli, ki je toliko let sodelovala pri oddaji »Odnehaš ali nadaljuješ«. V nemškem jeziku pa bo napovedoval Hermann Troger, napovedovalec avstrijske radiotelevizije.
Za drugi mednarodni festival pesmi v Gradežu vlada velikb zanimanje.
M. M.
 «»--------
IZLETI SFD V TRSTU,
V AVGUSTU T. L.
V nedeljo 2. avgusta izlet na Snežnik.
Na veliki šmaren v soboto 15 in nedeljo 16. avgusta izlet v Trento, kot Izhodišče v bližnja pogorja.
L Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 15/II (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v Ulici Buonar-roti 31.
2. Prosilci lahko prosijo:
a) za podporo za plačevanje vzdrževainine v Dijaškem domu,
b) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada,
c) za podporo v drugih oblikah.
3. Prošnje sprejemata do 31. julija t. 1. predsednica Dijaške Matice ali pa uprava Dijaškega doma. Uradne ure v Dijaškem domu so v času počitnic vsak delavnik od 9. do 12. ure. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje da bo prouči) prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku.
4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih.
Odbor Podpornega društva »Dijaška Matica«
Huda prometna nesreča
OD VČERAJ DO DANES
Strašna smrt ženske zaradi neprevidne vožnje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. julija se je y Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 10.
POROČILI SO SE:	DMaveč
Raspollch Mario in gospodinja Pečar Marija, živlnozdravnik Trappan Francesco In učiteljica Dehm Maria Luisa, uradnik Stani Bruno in gospodinja Furlani Liljana, delavec Sossi-Bacicchi Gae-tano in gospodinja Millovaz An-na, delavec Picco Romano in šivilja Cergol Marcella, šofer Ciuf-far Francesco in šivilja Canziani Silvestra, učitelj Modena Alfiero in učiteljica Viola Flora Maria, eiektromehanlk Vergani Mario in gospodinja Barresi Annunziata, trgovski pomočnik Turrisi Dome-r.ico in učiteljica Miloš Laura, častnik finančne straže Colombo Mario in uradnica Busetti Elvia.
UMRLI SO: 82-letni Baldasse-roni Alfredo, 10 minut star Lena Mario, 54-letnl Loviscig Augusto, 58-letnl Ive Guido, 82-ietni Cro-ciati Francesco, 79-letna Kocsis vd. Balasz Paola, 67-letni Buda Nicolb.
Iz sodnih dvoran
30 tet z
nenravnemu
Posilil je svoji dve hčerki ter umoril lastnega otroka
V počastitev spomina sesire, svakinje oz. tete Pepke Nardin daruje družina Sancin 1000 lir za Dijaško Matico.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastlca 6- Al la Maddaieria, Istrska ulica 43; Piz-zu! Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra. Ul. Commerciale 26; Bar-kovlje in Nicoli, Skedenj,
 «» .
Po štiriurnem posvetovanju je porotno sodišče izreklo sinoči ob 21.50 razsodbo proti 48-letnemu Augustu Mosettiju, obtoženemu, da je posilil svoji dve hčerki ter da je umoril svojega otroka.
Sodišče ga je spoznalo za krivega vseh obtoženih dejanj ter ga je upoštevajoč nekatere olajševalne okolnosti obsodilo na 30 let zapora, na trajno prepoved zaposlitve v javnih V torek je bila seja pokra- službah, na izgubo vseh oče-jinskega izvršnega odbora sin- tovskih pravic ter na plačilo dikata trgovskih uslužbencev sodnih stroškov.
CGIL. seje so se udeležili tu- Za zločine, ki jih je zakrivil di predstavniki raznih katego- Mosetti, predvideva kazenski rij in sindikalni aktivisti v zakonik naslednje kazni:	24
večjih podjetjih in trgovinah, let zapora za detomor, 4 leta Razpravljali so o odloku pre- zapora za spolzka dejanja, 9 fekture glede urnika trgovin let zapora za posilstvo, in dve na debelo in na drobno, briv- leti zapora za uničenje trupla, nic in frizerskih salonov, o- Proces proti Mosettiju se je
začel 19. junija ter je trajal do 30. junija; nato je bil prekinjen 4o 13- julija, ko se je nadaljeval vse do sinoči. Državni tožilec Visalli je v svojem govoru zahteval za Mo-settija dosmrtno ječo.
1. Vsi dijaki, srednješolci In visokošolci, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1959/60 v Dijaški dom, bodisi kot redni ali kot zunanji gojenci, se morajo prijaviti upravi Dijaškega doma na posebni tiskovini.
2. Tiskovino za prijavo dobijo pri upravi Dijaškega doma v Ul. Buonarroti 31 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 15/11.
3. Prijave za vstop v Dijaški dom se bodo upoštevale do dopolnitve razpoložljivih mest v strogem vrstnem redu kot so bile vložene.
Usodne posledice padca
Včeraj je umrla v glavni bolnišnici 79-letna Paola Kocsis, vdova Balasz, stanujoča v Ulici S. Spiridione 7, ki si je v ponedeljek zlomila desni kolk. Čeprav je takoj po padcu začutila močne bolečine, ni hotela v bolnišnico. Sele na prigovarjanje hčerke je privolila, da so jo v torek popoldne odpeljali na ortopedski oddelek, kjer so jo sprejeli s pridr žano prognozo.
Valute
Milan
Zlati funt Marengo Dolar . . . Frank franc Frank Svlc. .' Sterhiig Dinar Šiling JImo . žali n maika
PRISPEVAJTE /A DIJAŠKO MATICO!
Nadaljevanje pogajanj za obnovitev delovne pogodbe kovinarske stroke, ki bi se mo-
primorski dnevnik
3 —
23. julija 1959
f- som
POEZIJA
Code
y je bil izrazit pesnik, .eno samo popoldne, tiho ne-
PUscala ga je fantazija, pi-1» malo, čutil pa veliko. Ml nobenega določenega po-lc» ni imel več, ker ga je ^Pustila Mammy.
vlKrmy' široka vdova, je l‘:V*jtnica velike skladiščne uL’ .P1* Pri dokih ob reki. štirimi velikanskimi kačastimi stenami, ki so kle-
cale
skarn:
Pod težkim, zaprašenim ■nt tramovjem, si je slu-
* kruh in ljubezen. Podrtiji,'l* cbdajala v najem raz->“ Potepuhom, da so za . . "enar zvabljali vanjo j variene pristaniške fante ilj,*^rnar^e na boksarske
HldnV^ ’mel Codey SVoj m“nh poklic. Pisal je rekla-
nat 23 dvobo)fc 'n trgal rož-zu C. .vsto,Pn>co pri vratih bli-aSajne. Včasih je sicer ™Paz'l tudi na klopi okoli ^,ga’ a te tedaj, če je imela k»vJ»n nosehen oora-st *. B0B- Kaiti gledalci so
vec.c,
ljubosumna na
v —etat s.epii, a iviammv J« ] .liu’
‘-tnino, zato je moral biti
svojo
v k naključni opravek res
stil tega imena> da je Pu" ter* ^odeyu visoki stol, s ka-e?a je po navac[i sama nad-
tem,Vala Predstave. Codey pola m 6m n' 'mel težkega delt r°6i so mu ostajale *n
kopičiie v njem kot nekoč podobe, rime in asonan-v»'u! ie skoraj vsako noč \'z 1	P°d mehko žensko
81avje Mammyjine starin-j* Postelje. Za vse to ga je mn\y ponosno klicala —
"•»J decorateur.
M-azko je popisati, kako je bin ljubila, a moralo je nle eP°. ker je bil Codey v 'ePe' S'Uzb' dvakrat korenito
rid nlrPa imel ae vedno je j ako neskončno rad jo gji a'i da so i»a niiani h rev. In t pretePali še v tretje, bj a ljubezen se najbrž ne nehala, £e ne bi bili Co-
wCici!0Krat pnuriBli v bo1"
bsA ,“'e,s.ec dni je dolga <Jo-i . *a ljub™— - -i11 -t*. ~
beij,^, ‘JUDimca z zlomljeno
^Pri tem opravi svoje, neprestano nago-
l***tjo in izpahnjeno roko. ohladi. Tudi doktor
&*...
Hfl."1”1**	-
Č*j J aJ izterja odškodnino,
bil n * 'ma Pravico, ker je jp Poskodovan na službenem p*} in v službenem ča»u.
j* tuhtal in tehtal. Uto# ,tr*nutek se vsekakor ni to “dločiti. V začetku je aj,! *el celo odločno odkla-b0j' "endar je dan pred od-spj®.1® i* bolnišnice vseeno
«hw ■ ati Papir — na »ni
v.., 1 1* bila zaDii ,ta d«na
delisko popoldne, ko se ljudje ! razgube in sredi mesta moreš j sest, na pločnik, ne da bi te | kdo očitajoče pogledal in si mi-| slil: potepuh. Svetloba in senca se v njej nista sovražili.
i	:	je	določal,
do kod sme ena in do kod diuga. Radodarna Codeyeva okenska polica je bila izgovorjena še soncu, za ped r ižji, z žemljicami in štrucami poslikani izvesek pa že sencam. In na tej miroljubni meji svetlobe in senc, je zdaj Crde.v prebil ure in ure.
Ze prej je mnogo sanjaril, zdaj je sanjaril še več. Naslonjen na podboj, je posedal na oknu in neskončno dolgo strmel vzdolž slikovito razdrapanih zidov srednjeveških niš. Prešteval je vrabce, ki so se obešali na nabuhli omet, iskali, pajke, snubili, napadali in kričali. Kdaj pa kdaj se je kje visoko na zidu kaj odkrušilo, sadraste kepice starega ometa so priletele mimo ,Codeya, na vlažnem tlaku iz okroglih kamnov pa so ostajali beli kupčki, ki so se mu vselej oprijeli podplatov, kadar je stopil dol v mlekarno po steklenico njle-ka. košček sira ali kruha. Drugih vznemirljivih dogodkov ni bilo. Nihče v bližini se ni prepiral, nihče ni navijal radia, prodajalci časopisov in sladoleda niso zahajali sem in tudi nobenih otrok ni bilo nikjer. Codey je imel mir, mir daleč okrog stbe in v sebi. Nikoli se ni vprašal, kako, da tod ni zijal, da ljudje ne izobešajo perila ped okna, in zakaj je tako mrtva hiša, ki zasenčuje skoraj pol ulice. Samo sanjaril je, Kadar pa ni, je kadil. To je bilo vse. Vse se mu je zdelo umevno, dobro in spokojno. Edina bolečina je bila zavest, da mu peša fantazija. Kajti vedel je, da v teh zatisniti meščanskih zidovih domuje poezija, lahko bi napi-tai veliko lepih in dolgih pesmi. A če fantazije ni, jih pač ne bo. Kaj si more? Dovolj je, da ima rahloprstp Čutenje, ki ga dandanes nima vsak. Končno, zdaj mu je lepo in to je veliko.
Kadar so vrabci , zagnali pretiran trušč, se je včasih medlo »pomnil Mammy, vendar tako neprizadeto, kot bi dvomil, če je sploh ' kdaj živela. In če se je bo spomnil, ko mu bo zmanjkalo denarja, bo gotovo zelo zvest ljubimec.
Kako si bomo pomagale proti ne všečnemu znoju
Znojenje se da tudi preprečiti, pa ni priporočljivo, zato si bomo proti njemu pomagale drugače
Včeraj so v Sloveniji slavili 18. obletnico vstaje slovenskega ljudstva proti fašističnim in nacističnim osvajalcem in proti domačim nazadnjaškim silam. (Na sliki partizanska zaseda)
Čeprav nam dež pogosteje ohlaja ozračje, je vendarle vroče. Kako bi tudi ne bilo, saj smo sredi največje letne vročine. Včasih pa je po dežju še huje, ker je ozračje soparno in tedaj se z nas kar oedi. Zato je čas, da se o tej nadlogi —■• o znojenju — nekoliko pogovorimo. Pravimo o nadlogi, ker je res nadloga, če se človek veliko znoji. Za ene je nadležno zato, ker se jih vse cprijemlje, za druge pa še huje. ker njihov znoj močno zaudarja. Človek si skuša proti temu pomagati na vse načine, posebno če mora nekam v družbo in se zaveda, kako neprijetno je, če morajo drugi prenašati njegov neprijeten duh. Da smo si na jasnem: nekateri pripomočki, ki jih je kozmetika dala na razpolago, to nekoliko ublažijo, vendar le
do neke meje in če z njimi
pravilno ravnamo, kajti sicer nam ti pripomočki bolj škodu-ejo kot koristijo. Drugič: znojenje je nekakšna nujnost naj. msrj (1.1 odstotkov ljudi ir le redek je oni, ki ga v vročem in še posebno soparnem letnem času ne obliva znoj. Poleg tega je tudi res, da je znojenje nekakšna rešitev organizma iz kolikor toliko ne-rormalnega stanja. Orgarrzem, ki bi mu s farmacevtskimi pre. parati ali pripomočki preprečili znojenje, bi se prav gotovo ne počutil dobro, včasih pa preprečevanje znojenja celo hudo škoduje.
Povedali smo torej, da . !jo razni prenarati za ublažitev neprijetnega duha po znoju le relativen pripomoček in tudi to, da znojenja ne smemo s farmacevtskimi preparati pre-
			
inillllllHIIIIIHIIHIIIIIItlMMIIIIIIlllllMIIIIMMIIIIIIIIIMHIIIIMIIIIIIIlllltlllOIII
'set ' J' bila xapi**na velika denarja, na drugi pa
t0. * P*ovka: svinja s tremi Blmi klicaji. Mammy je čati , Prvia v življenju pla-p *]ubezen.
“dškoa''- Codey živel od dobrin nine; »stalo je je še je ^ ,a. Polovica. Preselil se »djč, ec drugam. Tu ga ni {„ni Ppznal. V tesni, stopnica ,U * m®d dvema zaprti-4oni rg°ma> vprav nad vho-jel £ V, mlekarnico, si je na-Z Um- n samski prostorček 1Va*nikom in zelenimi s?aioami- Soba je imela eno le m,01®0 in če se je samo
V'tok ie lahko priiel iz‘ dj s ’ na katerem je pisalo, ttileč ?p°daj dobe vedno sveži *ciaj ni 'zdelki in kruh — od Ve{-„ °d*yev zajtrk, obed in
ZGODOVINSKI SPREHOD OB ROBU SLOVENSKE ZEMLJE
Slovenščina v furlanskih vaseh v dobi oglejskih patriarhov
Zgodovinski viri so sicer motni, vendar italijanski zgodovinar Nicoletti pravi, da so po furlanskih vaseh v dobi patriarhov govorili veliko več slovenski kot furlanski
«Turisti so večinoma Lahi.. Zakaj bi Slovenci ne uoskr beli za reakcijo in vplivali na ohranitev slpvensko-beneškega narečja? Njih pogosto potov? nje med narodne brate bi ne bilo brez velikega pomena :n vpliva.# Tako se čita v koledarju Cirib-Metodove družbe iz leta 1908. Zakaj? Pred 50 leti smo bili Slovenci večinoma £melje. Kmet pa nima'ne časa ne sredstev za turizem danes pa bi bil že čas, da nekoliko bolj zanimamo za naše zapuščene ljudi ob italijanski meji in še posebno zato, ker je ta meja tako krasna, kot bi bila nalašč ustvarjena za turizem Divjeromantične lepote ta.
Hi vp* bila hladna. V njej kot i°	več	bitij	hkrati
kli „ a_ta vrabcev, en maček
Pes,
tn včasih človek, ki
pozabil na korak. Tukaj ' Pi šlo skozi zenit. Tudi flrggj* in zahajalo je vse
s°ncL
< ’.n hkrati je bila tema. Ostj; *!le 'n večerne zarje so visoki^- z ealebi nekje za biori strehami daleč nad lern in dan je bil kakor
:e: zdanilo se je nena-
*	t“**
,v -j
, j
iHsars
brcan (Brazzano) ob vznozju Brd
jinstvene Rezije sem se naužil pred nekaj leti, toda tud' dolina slovensko-furlanske ■-drije (Judrio), nekdanja meia med Avstrijo in Italijo in od Bodigoja skoraj do Krmina -še vedno meja med Slovenci in Furlani — me je vedno mikala, dokler se mi ni pred nekaj dnevi posrečilo, da vidim najlepši del te doline koli Dolenj.
Kako pride do delitve ozemlja
Avtobus, ki vozi iz Gorice skozi Krmin in Dolenje do Čedada, obkroža južna gorička Brda od Gorice do Brča-na (iBrazzano), 2 km severno od Krmina. Vse, kar vidiš na levi, je Furlanska ravnina, na desni pa so goriška Brda, naseljena s Slovenci. Pravilo; na desni gore s Slovenci, na levi ravnine s Furlani, velja vec ali manj do Rezije, kjer pa smo že v planinskem raju z vrhovi do 2000 metrov. Kako je prišlo do te razdelitve; v ravnini Furlani in v gorah Slovenci? Zgodovinski viri so zelo motni in jim ne moremo zaupati, ker so jih pisali naši nasprotniki, zgodovina Furlanije se opira predvsem na sm-se čedadskega zgodovinarja Paola Diacona, naši kmetski predniki nam niso mogli, seveda, zapustiti nikakih pisanih dokumentov, na katere bi se mogli opreti.
Langobardi so pred 1200 leti zgradili celo vrsto gradov na vzhodni meji furlanske doline proti Slovencem in prav Cedid je bila njih glavna tipoma točka. Iz tega bi se dalo sklepati, da so živeli Slovenci tam, kjer So še danes, torej v hribih, ki obdaiaio Furlansko ravnino, medtem ko spričuje italijanski zgodovinar Nicoletti, da so v pa-triarškem času po furlanskih vaseh govorili mnogo več slovenski kot furlanski («...il lin-guaggio slavo era assai piu
usato nei villaggi di quello che e la favella forlanan). O nekdanji avstrijski Furlaniji je splošno znano, da je bil ve« njen severovzhodni del slovenski. Od tržiške občine je bilo vse slovensko (Ronke. Dobbia, Beljan, Turjak, Cas»-gliano, Lolleschiano itd.) razen občin Tržič in San Cao-zian. Se nizko pod Pierisoro je pristava Studenc, na severni strani Vileš, Topoljan Kravlja, Joaniko in Viška i» bilo vse slovensko. Le Roman« je bil romanski otok med Slo. venci, pa tudi v tej občini s° imenuje travnik ob Teru: Dolina. Kot posledica slovenskih naselbin po Furlanskem je postal slovenski jezik splošen po vsem Furlanskem in se je smatral kot «navadni ljudski jezik#. V listini iz leta 1138 se bere, da je opatija Moggio (Mosach) imenovala «vulgari vocabolo# Mosniz, to je Možnica (Sumi:	Urkundenbuch
N. 89).
Slovenci potolčejo furlansko plemstvo
Kako se more po vsem tem verjeti, da so bili Slovenci tujci na Furlanskem, ki so se naselili iz zaalnskih dežel? In ali ni bolj podobno pravljici kot zgodovini Diaconovo poročilo (Pavel Diacon VI 24), aa je okoli leta 870 bilo prišlo 5000 Slovanov po Nadiži Čedadu skoraj pred vrata in da je okrog 700 Slovencev napadlo langobardske 'pastirie. Ko pa so se hoteli Langobar-
vstopil sem v veliko mizarsko, je italijanski jezik; slovepsH’ delavnico. Ali izkazalo se je. | jezik je sicer dober za kmeta
da Giuseppe Sfiligoj ni bil moj Josip Sfiligoj, ampak je bil res Giuseppe, ki mi je sicer zelo vljudno povedal, da ne razume slovenski, čeprav Sc se njegovi predniki priselili iz Brd v Krmin Povedal mi je, da živi v Krminu š« nad trideset družin s tem priimkom, Taka je torej ta zadeva. Slovenski kmetje, ki prihajajo v poitalijančena središča se seveda pomeščanijo in kut meščani mislijo, da je treba govoriti meščanski, to
na deželi, ne pa za gospoda za meščana.
Sicer pa ni bit Krmin v načrtu mojega izleta. Odpeljal sem se namreč iz Trsta z avtobusom skozi Krmin naravnost d0 Brčana (Brazzano), od koder sem pameraval obiskati nekaj slovenskih briških vasi tostran itali^ansko-jugo-slovanske meje, toda vročina in neugodne avtobusne zveze so mi prekrižale načrt, ki sem ga prihranil za drugič.
DRAGO GODINA
HOROSKOP
___ZA	DANES_
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — 10.)
Ne nadaljujte v na-
Poverili vam bodo zelo delikatno nalogo, pa čeprav vaš predstojnik z vašim delom ni preveč zadovoljen.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) —, Ker vaše početje ostro napadajo, se potrudite z dejstvi dokazati, da imate prav} Ne skrbite za zdravje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Izpopolnite svoje strokovno znanje, ker ga boste v kratkem h-udb potrebovali. Več zaupanja v lastne sile'.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) -Nekaj mnogo obetajočih predlogov, Na vas je če boste pravega izbrali. Sporček v družin’
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) -di	zaradi	tega	maščevati,	«Dri-' Spremembe v finančnem sta-
dero Slovenci	na	Furlansko	in	j nju, verjetno na boljše. Zadc-
vse	furlansko	plemstvo	j«	bi-	| voljstvo v prijateljstvu in ve-
liko zabave.
...............i
"Milil
Mllllli||||||||||,|,||||||||||||||||||,|,,,|iMillilllllllllltlllllllllHIIIIIHII!tlllllllll,|llllll!|l|,ll,,,l>,>M
MlllimillllllllillllMIIIM MIH M llllllllllllinMIIIIIIIIimilMIIIIIUIIIIIIIIIllIHMHIHIIIImilil
m strokovnjakov n celično terapijo
<-,s Sm° pred letom ali kaj Iti pa sledi razširjanju te te-jju.*11 0 razmeroma novi tera- rapije v svetu, zato je na kon-Ju ' 0 tako imenovanem ce- gresu govoril o različnih me Wem Pravljenju ali, stro- todah te terapije v svetu ter o n°i histobiološki terapiji, I znanstvenih organizacijah, ki
W sltušali na kar najbolj e-Ven in dostopen način Pat'> da temelji ta način
Mravi ■
•hiši	n]a	v vbrizgavanju v
'jen C° pr.eParata, ki je sestavov*] u-vŽ1V’b celic določenih je nS 0!'ganov, Ta terapija •e amenjena zdravljenju ce n, rSte bolezni. Predaleč bi hOVnPr'Vedlo, če bi hoteli po-Prjc	pa	čeprav zgoščeno
vsa načela histobio-ti9 , teraPije. Zato bomo raje bjSni	Povedali o letoš-
stro, modnarodnem kongresu 8iCj 0Vniak°v za to zvrst me v	pred	kratkim
inskem*’ ^ 86 V”U V ih la	nacionalnem muze-
se na ,Zn.anost in tehniko, so
talil. !iiH strokovnjaki iz P
atr'i*’ Grčije, Ma-
^*tnčij> °dne in Zahodne
strokovnjak dr. PralU(jles Keller ima dolgo
dajejo pobu-do za njeno posploševanje. Seveda je veliko govoril tudi o lastnih izkušnjah. Dr. H. G. RietcheU iz Zahodne Nemčije je avtor enega najvažnejših strokovnih del s tega področja, ki je izšlo leta 1957. V svojem referatu na kongresu se je omejil na osnovna načela pri poglablja* nju terapije v teoriji in praksi, dočim je prof. Georg Destunis, direktor nevropsihiatrične klinike v vzhodnem Berlinu, prikazal svoje zanimive rezultat* pri uporabi te terapije na o-trocih, ki jim je priroda zapustila težko dediščino slabo razvitega uma. Ne moremo na dolgo naštevati njegovih poizkusov in uspehov pri zdravljenju posledic encefalopatije in tako imenovanega mongoli-zma. Ob tej priložnosti so v diskusiji na dolgo razpravljali o zanimanju vzhodnonemških oblasti za to terapijo, ki dajer I jo prof. Destunisu veliko sred
na tem področju, hkra > stev na razpolago,
V nadaljevanju kongresa sta spregovorila še prof. dr. Marcello Comel, direktor dermatološke klinike z vseučilišča v Pisi, in prof. dr. Scaglietti, direktor ortopedske klinike na vseučilišču v Florenci. Slednji je govoril predvsem o transplantaciji kosti.
Iz Bremena (Zahodna Nemčija) je na kongres prišel prof. Gyula de Szilvav, ki je svoje kolege navdušil s svojo strokovnostjo in drznostjo, kajti dr. Gyula de Szilvav je tu postavil trditev, da celična terapija more zdraviti celo rakasta obolenja. Začel je pri tem globoko razlago o Vlogi mitohondrijev, to se pravi, onih drobcenih sestavnih delcev celic, ki se dajo videti le na elektronskem mikroskopu in ki so v vsaki specifični celici povsem različni. Mitohondriji v celicah srca so namreč ene, v celicah jeter spet drugačne vr-ste in po trditvah prof. Gyula imajo ti mitohondriji to značilnost, da se tako rekoč sprehajajo iz celice v celico skozi celično membrano. Ne bomo se spuščali v strokovno razlago, ki jo je omenjeni strokov-
njak razvijal v zvezi z mitohondriji in njih vlogo v borbi proti rakastim obolenjem, omenili bomo le, da ima 14 let prakse na tem področju in da so mu mnogi primeri dokazali, da ima njegova teorija tudi praktično, torej terapevtično podlago. V ta namen je doslej napravil zelo veliko poskusov in sredstva za to znanstveno dejavnost mu nudita celo vladi ZDA ir. Zahodne Nemčije.
Ne moremo navesti še cele vrste strokovnjakov, predvsem iz Italije, Avstrije in Nemčije, ki so posegli v -diskusijo in prikazali svoje terapevtične izkušnje in teoretične poglede Vsekakor pa moramo omeniti dva tržaška zdravnika, in sicer dr. Roberta Michelazzija in dr. Gina Franchija, ki sta v svojem referatu prikazala kongresu svoje najnovejše izkušnje na področju preprečevanja zgodnjih motenj na ožilju, in sicer z izpopolnjevanjem smeri, ki jo je v tem ubral pariški strokovnjak dr. de La-rebeyrette. Kaže, da je dr. Mi-chelazziju uspelo zavreti usoden potek predčasnega poapnenja žil.
lo potolčeno«.
Da bi bili prišli Slovenci v te kraje in zasedli «amo br-r>a in gore. ne pa tudi rodovitne ravnine, ni poVsem verjetno. Laže bi bilo verjeti, da so naši pradedje, neoboroženi kmetie, živeli tam dolgo pred prihodom Langobardov in drugih zavojevalcev, proti katerim se, ker neoboroženi, niše- mogli braniti, nakar so se zavojevalni narodi polastili todovitnih ravnin, medtem ko so gore, ki jih niso zanimale, prepustili našim pradedom.
Zelo zanimiva zadeva je s furlanskimi, več ali mani poitalijančenimi mesti in trgi, ki se nahajajo prav na meii med Furlani in Slovenci, ka-KOr Gorica, Krmin, Čedad in gori do Možnice (Moggio) na desnem bregu reke Bele (Fel-la), 3 km niže 0d izliva reke Rezije v to reko. Nepoučeni potnik po teh krajih nima niti najmanjšega pojma, da je na robu slovenskega ozemlja, ampak se mu zdi, da je vse tako pristno italijansko, kakor na primer v Toscani. In vendar so to trgovska in kulturna središča slovenskega zaledja, kakor naš Trst. Tam so se nekdaj naseli tuji gospodarji siovens>.e zemlje, za njimi so prišli trgovci, uradniki in iirugi meščani, glavni dotok v ta središča pa je prišel iz slovenskega zaledja.
In kako to, da se ti obmejni trgi in mesta niso poslovenili? Odgovor na to vprašanje sem našel v Krminu, namesto da bi bil našel Josipa Sfiligoja, katerega sem iskal. O tem Sfiligoju nisem namreč imel točnega naslova, vedel sem le, da prebiva v Krminu. Razen Sfiligoja sem iskal tudi gostilno Giardinetto. Kar zagledam nekoliko naprej od te gostilne tablo z napisom Giuseppe Sfiligoj, falegname-, na. Bo že ta, sem si mislil in
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Odložite najtežja deia in opravite le najnujnejša
vadi preobilnega trošenja. Vaš proračun je “v težavah. To #e odraža tudi v družinskem vzdušju.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — S svojo diplomatsko taktiko boste speljali do uspešnega zaključka sicer zelo naporno in dokaj tvegano delo.
STRKLJEC (od 23. U. do 20. 12.) — Srečen dan, ker bodo vsi načrti uspeli. Na vidiku je potovanje, ki vam bo prineslo vestransko zadoščenje.
KOZOROG (od 21. 12. db 20. 1.) — Skušajte urediti svoje finančne zade/e. Možno je, da odkrijete tudi ne preveč prijeten obračun.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Dolge razprave v zvezi z nekim skupnim načrtom se bodo verjetno zaključile. Upajte na več sreče v ljubezni.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Vsestransko pomoč boste uži-
Vaša potrpežljivost bo krona-1 vali, če se boste lotili načrta, na z globljimi čustvi.	i	s katerim soglaša vaše okolje.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.1 Potrudite se, ker bo šlo prav.
prečevati. Preostaja nam torej, da uporabimo vsa druga sredstva, ki bodo to nadlogo ublažila. In teh ni malo.
Predvsem velja pravilo, da se moramo v vročih poletnih dneh oblačiti v svetlejše obleke in kolikor se da v bombažno tkanino. Slednje velja predvsem za žensko perilo in moške majice. V zadnjih letih sicer prodira vedno bolj tkanina iz umetnih mas. Med katerimi kraljuje nylon. Na srečo so tekstilni proces tako izpopolnili, da izdelujejo že redkejše tkanine iz nylona. ki tirepuščajo zrak.
Kar se tiče mode ali načina oblačenja, bi se zares ne mogli pritoževati, da ne dopušča dostopa zraku ali izparevanja Zenske obleke so široke in ohlapne, tako da jim glede tega ni kaj očitati.
Kaj pa pijače? Kozarec mrzle pijače zaleže — pogosto slišimo. Kako napak je to Predvsem ima zelo mrzla pijača lahko tudi hude posledice, predvsem za prebavni trakt. Z druge strani pa zaleže le za trenutek, dva. Ce si hočemo proti znojenju pomagati, pijmo čim manj. Poleg tega opustimo alkoholne pijače, ker alkohol buri. živčni sistem in s tem zbuja k delu tudi znojne žleze. S pitjem alkoholnih pijač ne delamo drugega, kot če bi ognju dodajali suhljadi. V zvezi s pijačo v vročih dneh pa je vredno omeniti, da veliko zaleže, če pijačam dodamo nekaj navadne kuhinjske soli. znojenjem namreč organizem odda veliko soli, ki jih je treba na1 kak način nadomestiti ,*čepec soli v pijači pa ublaži tudi žejo. Pa še nekaj o pijačah. Arabci se. na vročino prav gotovo več spoznajo kot mi, saj žive v veliko toplejših krajih kot mi. In Arabec po-.e i i nikoli ne pije hladnih pijač, pač pa vroč čaj. Skodelica vročggg čg.ia več zaleže kot škaf mrzle pijače.
S pijače preidimo še k pre-1 rani: Pri nas je v navadi, da oblino kosimo. To je zgrešeno. V dobi velike vročine naj bo kosilo lažje, pač pa lahko obilneje večerjamo, saj tako ne ležemo zgodaj. Posebej pa bomo poudarili, da ne smemo uživati preveč maščob, ker dajejo veliko kalorij, še manj pa močno začinjene hrane.
V nasprotju s tem, kar bi se na prvi videz zdelo, nam proti obilnem mu znojenju pomaga dobra vroča prha. V kolikor te ne prenesemo, napravimo vsaj dobro kopel v dobro mlačni vodi, ki ublaži znojenje, hkrati pa pomiri živce. Marsikatera ženska si proti znojenju skuša pomagati s kolonjsko vodo. To je zgrešeno, ker kolonjska voda s svojim duhom sicer trenutno ublaži neprijeten duh po znojenju, vendar pa vsebuje veliko alkohola in ta še poživi nejavnost znojnih žlez, včasih celo tako, da škoduje zdravju.
Kako neprijetno je, č* nekomu stisnemo roko in ima ta loko od znoja ...vlažno. Nič čudnega, na dlaneh je veliko /nojnic, zato imajo nekateri dlani vedno vlažne. Proti temu se da neškodljivo odpo-n.oči s tem, da si dlani natremo s kuhinjsko soljo.
Za konec se bomo dotaknili še največje nevšečnosti: znojenja nog. Posebno če nosimo nylonske nogavice, nam tudi zelo odprti čevlji veliko ne ko. r.stijo in proti temu ni prav nobenega sredstva, ki bi ne bilo škodljivo, razen pogostega umivanja nog in seveda, vsakodnevnega menjavanja nogavic.
iiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiimitiiiiiimiimimiiiitaHiiHiiiiiiiimtiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitittimiiiiiiiiiiiiniiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiimiiMmiiiiitiiiiii
Pomenimo se o - jesenski modi
Čeprav je poletje v polnem jeku ter sonce pripeka s takšno silo, da se ne moremo o-hladiti niti na kopanju, je vendarle treba te spregovoriti o jesenski modi. Taka je pat navada — ko je zima, napovedujemo poletno modo, in ko pride poletje, govorimo o jesenski in zimski modi.
Letošnja jesenska moda kot nam jo napovedujejo najbolj kompetentni modni ustvarjalci, bo svetit, praktična in mladostna. Prve modne revije z jesenskimi oblekami in plašči sr te pripravljene, druge jim bodo v kratkem sledile Na teh modnih revijah bodo italijanske šivilje in krojači pokazali največ oblek iz jersepa iv. volne, pa tudi plašče s svetlimi krznenimi ovratniki ter dvo in trodelne obleke.
Pa poglejmo, kako si nekateri modni ustvarjalci zamišljajo letošnjo jesensko modo: Luisa Spagnoli, ki izdeluje v glavnem volnene jopice, bluze in obleke, se je odločila za e-nostaven in praktičen kroj, i-menovan tudi ameriški kroj. Po tem kroju bodo lahko o-kusno in elegantno oblečene vse ženske, ne qlede na starost in postavo. Pa tudi cena
ska z novo modo mogla pri- - obleke je zopet prišla v mo-voščiti vsaj dvakrat na leto do črna barva. Modno nouost novo obleko. Obleke, plašči in predstavljajo tudi obleke iz kostumi so namreč tako eno-1 kitajskega kašmirja, ki bo i-
stavni in praktični, da jih bomo lahko nosile ob vseh priložnostih ter jih bomo z malenkostnimi popravki prilagodile tudi drugim modnim novostim.
Za jesen so še vedno v modi volnene jopice z ovratnikom i+lla marinaran, ki jih bomo lahko nosile s krilom, kot tudi s hlačami. Bolj to-pie jopice bodo iz posebne volne kašmir ter jih bomo nosile same ali pa tudi z lahkimi enobarvnimi bluzami. Zelo v modi bodo tudi lahki, živobarvni puloverji, ki jih bomo prav tako nosile same ali pa z bluzami povsem drugih barv. Veliko novost predstavljajo volnene bluze in jopice, vezene z zlato ali srebrno nitko, kot tudi z umetnimi kamni. Zopet J>o v modi angora volna, ki bo primerna tako za celo obleko kot tudi za jopico in bluzo. Nova angora volna bo seveda povsem drugače pripravljena od tiste, ki smo je bile vajene do sedaj ter ne bo puščala dlak. Najbolj moderne barve jesenskih
mel prav gotovo največ zagovornic med mlajšimi ženskami.
Kostumi in dvodelne obleke bodo letos obrobljeni z usnjem, usnjeni bodo tudi razni okraski na žepih in ovruintku. Seveda ostanejo v modi tudi usnjeni pasovi, ki bodo poživili in polepšali tudi najbolj enostavno športno obleko
Staršem v premislek
Potrebno se nam zdi, navesti nekaj mnenj, ki zgovorno označujejo napačno in za bodočo usodo naše mladine večkrat naravnost pogubno vzgojo, ki jo vrši veliko naših roditeljev, predvsem mater, ki imajo pri tem prvenstveno besedo. Zaradi tega so te vrste namenjene v prvi vrsti njim.
Naj prva spregovori naša 65-letna žena-kmetica, še vedno telesno krepka, a še bolj umsko prisebna in jzato krepka opora hiše. Za vse se zanima, rada čita in ((Primorski dnevniki) ji je tako potreben kot skodelica dobre kave. Ni tako enostavna njena preteklost, č* sta z možem tako rekoč iz nič utrdila svoj dom in zredila ter dobro vzgojila štiri otroke. «A svoje otroke sem pripravljala za življenje drugače, kot se to dela danes.
To vidim tudi v svoji hiši pri svoji nevesti (snahi). Pridna je in dobra, a otrok ne zna vzgajati. Kaj vse imata ta moja vnuka v hrani, obleki, igračah! A nikoli jim ni dovolj in zahtevata vedno več. Neubogljiva sta, nagajiva in celo ukazovalna. V šoli slabo napredujeta. Sin se jezi in prepričuje ženo — ki zaradi otrok večkrat izgubi živce — da je vsemu temu sama kriva, ko jim vse dovoli. To pomehku-ženje in razvajanje otrok mi stiska srce. Tako vam rečeni: Kdor se v mladosti ne nauči na skromnost in ne prestane nobene trde preizkušnje, si ne ve kasneje pravilno postlali.
Če bi jaz mogla, bi matere, ki ne znajo ali nočejo učiti svojih otrok kot zahteva življenje, kaznovala. Kaj niso slabo vzgojeni otroci v škodo vsem?».
Preprosta, a zdrava mtself A ta žena ni edina, ki tako misli'. Veliko je takšnih mater in očetov, takšne in tudi nižje starosti. Malo, zelo malo pa je takšnih mladih žena. Ce pa govorite z našimi šolskimi pro. svetarji, boste glede hišne vzgoje otrok slišali v bistvu enake tožbe kot je bila izpoved gornje žene. Navedino mnenje le dveh učiteljev.
Prvi: «Pri otrocih je opaziti neko tekmovanje v obleki, hrani, šolskih pripomočkih. Deca socialno slabše stoječih v ničemer ne zaostaja za deeo boljše stoječih, ampak jo v tem celo prekaša. Ne morete si predstavljati, kaj vse prinesejo v šolo za malico in. koliko lega dobimo pod klopmi. Ob tem se mi porodi roj vprašanj, eno težje od drugega. Napredek, drugačno življenje kot še nedavno, zaslužki itd.; vse je res. a to, po mojem, še ni opravičilo za takšno razme. tavanje. jSno je neizpodbitno, in sičer to, da naše mlade matere niso gospodinje, niti vzgojiteljice, ne poznajo zakonov gospodinjstva in ne vidijo, da je življenje vedno trše. Ze samo to dejstvo otežkoča naše šolsko delo#.
Druga, prav tako izkušena učna moč; «Razvade in potratnost se vsako leto stopnjujeta. Tudi je značilno, da čim več starši otrokom nudijo, tem slabši je njihov šolski napredek. Ti otroci so pretežno oblastni, neposlušni, nedisciplinirani, za pouk brezbrižni in brezobzirni. Ce pojde tako dalje, se bo slabo končalo. Sem prepričan, da je za mladino najbolj učinkovito vzgojno zdravilo vsestranska zmernost in dobri zgledi roditeljev in kakršna koii koristna zaposlitev otrok v prostem času; delo nudi zdrave m koristne življenjske izkušnje. O vsem lem pa starši niso poučeni, v nasprotnem primeru bi po mo. icm ne bila hišna vzgoja tako pomanjkljiva#.
Da slišimo še mnenje nekega podeželskega trgovca, k raškega rojaka, ki je od prve mladosti dalje preskušal grenkobe življenja in se le z vztrajno borbo preril do samostojnega življenja:
«Govorim proti svojemu interesu, a ne morem drugače, ko vidim, kaj vse s- otroci uanes privoščijo in kako raz-metu jejo težko prislužen denar. Marsikje oče trdo gard, si kaj malo privošči, a ne more kriti mesečnih izdatkov. Kako neki, če pa ni ženi noben izdatek preveč? Kakšni pu bodo šele njeni otrocii To j« res žalostna zadevaš.
K tem izjavam ni potrebno nobeno pojasnilo. Dopolnimo jih pa z mnenjem vzgojeslov-čev, modroslovcev in sociologov, ki so si edini v tem, da se naj mladina čim bolj seznani z delom, žrtvami, vztrajnostjo, samoodpovedjo. Samo tako se more pravilno vraščati v življenjske naloge. Najprej samo igra, (ki pa pomeni v otroški dobi delo), nato delo (seveda razvojni dobi primem no) in igra ter končno delo in oddih, a smiseln telesu in duhu koristen oddih.
Želeti je, da bi roditelji sprevideli svoje vzgojne napake, zlasti pa ono, ki po teoriji in praksi izziva skrajno hude posledice, češ, da je treba otrokom nuditi čim več, ali da ne sme otrokom ničesar manjkati. Ali je kdaj bila, je in zo življenjska pot, pa celd najlažja, esamo z rožicami postlana?». Življenje je bilo in je borba. V tej smeri vzgajajmo svoje otroke. Skrbimo, da ne -bodo žrtev, ampak čimbolj telesno in duhovno zdrav plod naših vzgojnih prizadevanj!
J. F.
tem izdelkom se bo zaradi e-1 oblek	iz angora	volne	bodo j
nastavnega kroja precej	zni-1 zelena, temnorjava, siva,	rde-
žala. Lui sa Spagnoli je	pre- j ča in	kostanjevo,
pridana, da si bo vsaka	žen-|	Za	večerne in	popoldanske
— Janezek, sedaj boš nazorno videl, kaj je plima,
PRIMORSKI DNEVNIK
PR
— 4 —
23. julija *“
(iiori§ko-bene§ki dnevnik
Uspela enodnevna stavka
uslužbencev pokrajinskih ustanov
Enotni dflovni ras občinskih uradov
To je odgovor na sklep pokrajinskega sveta o deljenem delovnem času
Pokrajinski uslužbenci so morali toliko časa čakati na včeraj stavkali od 10. do ‘24. ‘ tako publikacijo. Služila bo tu-ure V stavki je sodelovalo vse j listom kot vodič in propagand-osebje pokrajinske uprave in no sredstvo obenem, pokrajinskih ustanov. Stavka
Neznanci okradli
joči so izvolili odbor, ki je imel prve razgovore s pred- vv sednikom pokrajinskega odbo- slaščičarno v Ulici Bellinzona
ra odvetnikom Culotom Ka- Albino Fabruzio iz Ulice Pa-kor je znano, so proglasili subio 16 je včeraj prijavil go-stavko v odgovor na sklgp rigicj policiji tatvino, ki so jo pokrajinskega sveta — ki je neznanci izvršili
Občinski odbor v Gftricl je na svoji zadnji seji sklenil, da bodo občinski uradi poslovali po enotnem urniku od 7. do 13. ure. Uradi bodo odprti za občinstvo od 9. do 12. ure.
Danes popoldne Peliconov pogreb
torka na sredo v njegovi pekarni v Ulici Bellinzona št.
4. Fabruzio je tatvino ugotovil včeraj zjutraj, ko je ob 7. uri prišel v pekarno in videl odprt predal mize. Odnesli so mu 16.000 lir. Policija, 1 Pogreb Mira Pelicona, me-ki je takoj prišla na kraj sarja s Korna, ki je umrl v tatvine, je ugotovila, da so torek med prevozom iz bol-neznanci prišli v lokal skozi, nišnice v Padovi, bo danes okno, ki je nad vhodnimi j ob 12.30 izpred hiše žalosti vrati.	|	na goriško pokopališče.
Na pobudo Kmetijske zadruge iz Trsta
15. in 16. avgusta prvi kmečki tabor na Opčinah
Razstava kmetijskih strojev, orodja, umetnih gnojil, krme, vrtnarstva in domačih vin - Napovedan obisk kmetov iz Emilije in Toskane - Povabili bodo tudi kmetijske strokovnjake 'm zadružnike iz Jugoslavije in Avstrije
,	,	.	.	,-------------------   v	noči	od
odobril predlog demokristjan- i
s k ega pokrajinskega odbora '
da se uvede deljen delovni
Včeraj zvečer je bila pokra- { jinska seja, na kateri so svetovalci leve opozicije predla-: gali odložitev seje, ker ni mo-' goče vskladiti pokrajinskega I zasedanja in stavke, vendar! io svetovalci večine predlog zavrnili. Podrobneje bomo o, poteku seje poročali v jutrišnji številki.
Pogajanja na sedežu zveze industrijcev
Turistični prospekt goriške pokrajine
Turistična ustanova goriške pokrajine je izložbo v pasaži goriške hranilnice uporabila za prikaz turističnih privlačnosti naše pokrajine. V njej je več umetniških fotografij z gori-škega grada, starinska puška in nekaj mečev ter mnogo turističnih prospektov s številnimi slikami najzanimivejših krajev pri nas, od Gorice, Gradiške, Tržiča in Ogleja do Gradeža. Nedvomno je iniciativa zelo posrečena, predvsem pa koristna; škoda le, da smo
Lastnik železarne «Montesanto» pristal na izplačilo nagrade
Pogajali se bodo še o drugih vprašanjih, ki se tičejo delavcev
Včeraj dopoldne so bila na zvezi industrijcev v Gorici pogajanja med sindikalnimi organizacijami in predstavniki zveze industrijcev in železarne «Montesanto> s Tržaške ceste. Delodajalec je pristal na pogajanja, ker so delavci s stavko pokazali, da nimajo namena odstopiti od svojih upravičenih zahtev.
Zveza industrijcev je sprejela sledeče zahteve sindikalnih organizacij: izplačilo nagrade za mesec avgust 17. prihodnjega meseca ;obenem bodo plačali tudi del nagrade za julij, katere delodajalec ni
izplačal in zaradi katere se je pričela stavka. Pogajali se bodo o kvalifikacijah, o zaščitnih ukrepih za preprečevanje nezgod na delu ter o vseh vprašanjih, ki se bodo sproti pojavila.
Sindikalne organizacije so stavko preklicale.
let v Soško dolino, Obiskali bodo grob Simona Gregorčiča pri Sv. Lovrencu, Kobarid, Bovec, Trento ter izvir Soče. Avtobus je že popolnoma • zaseden.
Izlet Šenlmavercev v Soško dolino
Prosvetno društvo $t. Maver organizira v nedeljo 2. avgusta enodnevni avtobusni iz-
MHitiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiitiiMiiitiitiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiHiimiiiiiiiimiiiiiiiimiii
Pismo iz Nove Gorice
Povečana skrb za cestno omrežje je rodila zadovoljive uspehe
Množično fluorografir&nje prebivalstva
V zadnjem času postajajo vse bolj vidni rezultati povečane skrbi in vlaganj sredstev ODlastl, gospodarskih organizacij in posameznikov za izboljšanje lokalnih, pa tudi ostalih cest v okraju. Tako so pred kratkim dobili po novi cesti zvezo s svetom vaščani Lo-garšč v tolminski občini. Le-ti so k uspehu tudi sami veliko pripomogli z delom, saj je bila gradnja štirikrat cenejša, kakor če bi jo izvedlo kako gradbeno podjetje. V nedeljo bodo izročili svojemu namenu tudi cesto Kneške Ravne-Pro-di, katere gradnjo je finansiralo Gozdno gospodarstvo Tolmin. Ta 8 km dolga cesta, vsekana v strmo in skalnato pobočje hribov, bo omogočila načrtno izkoriščanje obsežnih, doslej za prevozna sredstva nedostopnih gozdov. Povezala pa bo tudi po samotah raztresene kmetije, do katerih so morali ljudje doslej vse prinesti in odnesti na ramenih, ker niso imeli poti.
Skoraj pred zaključkom so tudi dela pri asfaltiranju hu- I
jih je v okraju več sto. V okviru teh prizadevanj so že začeli z delom v prvem oddelku novega obrata, ki se bo postopoma Siril. Izdelovati so začeli konfekcijo jn galanteri,-jo-izdelke, po katerih je veliko povpraševanje. Osnovna dejavnost zavoda pa bo izdelovanje otroških vožičkov, za kar bodo organizirali nov močan oddelek, in računajo, da bodo zaposlili okrog 150 priučenih invalidov.
* * *
Kmetovalci na Goriškem in
Tolminskem'so v prvih šestih mesecih letos iztržili, kakor kažejo podatki trgovinske
 «»— —
Program izletov SPD
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo naslednje izlete:
1. in 2. avgusta igiet po dolini Kneže na Siljo. Odhod v soboto ob 14.30 z vlakom iz No-e Gotice do Podmeica, na-' to peš na Ravne, kjer bo prenočevanje. , V nedeljo tur* na Šiljo, nato povratek na postajo v Podmelcu.
15. in 16. a "gusta dvodnevni družinski izlet na Lokve. Izlet bo združen s pestrim in zabavnim programom. Vožnja za člane 550, za nečlane 600 lir.
Vpisovanje na ZSPD v Ul. Ascoli 1-1. in v kavarni Bratuš do 2. avgusta. Vsak udeleže-
  *#------
V•	ri »	•
Kino v (vorici
CORSO. 16.30: «Peščeno morje«, Rihard Attenborangh, John Cregson.
VERDI: zaprto.
zbornice, za prodane pridelke	.
872 milijonov dinarjev, ali do. I VITTORIA. 17.30: »Posast na
brih 67 milijonov več, kakor v istem času lani. Povečani dohodki niso posledica višjih
cen, čeprav so bili- nekateri pridelki tudi nekaj dražji,
temveč so, zlasti ker je odkupna cena vina nižja, rezultat povečane količine prodanega blaga.
J. J.
vsemirski ladji«, M. Thompson, C. Spalding. CENTRALE. 17.00: »Začarani, ofqk Zorabie»o\l(a, *Beric Kar-'v 1°4S-	I
MODERNO. 17.00: »Ponarejevali s Kube«, Erol Flyn.
 k«--------
DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia št. 106, tel. 31-51.
IIIIIIIIIMIIMIIIIItlMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll,,,,,,,,!,!,,,,,!,,
iiiiiiiaiiiiiiiiiHtiaiiiiiiiiaiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniijiiini
Seznam plačevalcev dopolnilnega davka- Vanoni
3118 goriških davkoplačevalcev z 975 milijoni obdavčljivega dohodka
Hmmmmmmmm«■mmnamnmmmmmmmmmnmmmmmmwmmmmmmm
Po novem zakonu bomo plačevali davek na podlagi sončnega leta
V kratkem bodo davkopla- tisoč (17.860), Alberto Baum, i Giuseppe Camossi uradnik 1 do obTemenjene’ceste“'sempe- ' čevalci pre)eli karte>e za pla- uradnik, 530.000 (12.031), Re- milijon 100.000	( 36.292), Ed-
ter Volčia draga - Dormberk. i čevanje dopolnilnega dav. a. nata Bausano, uradnica. 590 mondo Candutti, uradnik, 810
'	\ 7 (tlaiinam cavnom n i —	lianž /IO HDD) O i	Mn , ,	,	1	n	j	«n	>
Popolnoma dokončana in od- i V fvnem seznamu je vpi- tisoč (12.508) Giovanni Batti- tisoč (19.449), Enzo Cantagal- .	  *	^	i/.;„	I	sanih	31)8	davkoplačevalcev	sta	Bellide,	kemnc,	630	tisoč	li,	uradnik,	1.175.000	(33.650),
drMe/’ažePp°rTrv krttk^'pa ' * 975 mi'iJ0ni obdavčljivega (16.609), Tommaso Bellide, in- Felice Cappelletti, uradnik,"l hnrin 'lahko	stekla vozila no ! dohodka, -na podlagi katere-	dustrijec. 640.000	(13.461),	An-	milijon	100.000	(32.013),	Paci-
gladki	cesti	do Dormberka. ' *a, bo	davkarija izterjala 24.3	tonio Bellingher	učitelj,	500	fico Caputti sodnik, 1.125.000
Precei nrinravlialnih del je ' mlh)ona lir.	tisoč (11.540), Giuseppe Bel- (43.992), Giorgio Carella,
4	* a: na nesti I NaJvis)1 dohodek ima indu- trami, trgovski potnik, 800.000 zdravnik, 880.000 (21.191), Bru-
Vnlčia draea-Bilie katere a- i strialec Vittorio Vriz _ 5,7 mi' (35.682), Gualtiero Benardelli, no Cargnel, uradnik, 510.000 “raga »nje, aat Tik; ! Jijona	lir obdavčljivega do-	uradnik, 920.000	(30.018),	Ro-, (6.755),	Bruno	Carane,	indu-
nacr ' i hodka	v enem semestru, to	dolfo Benedetti,	kuhar,	630	strijec,	600.000	( 24.000),	Nici-
Kakor smo že pred dnevi poročali, bo v soboto 15. in nedeljo 16. avgusta na Opčinah prvi kmečki tabor, ki ga organizira Kmetijska zadruga iz Trsta, ki ima svoj sedež v Ul. Foscolo. Ta vse pohvale vredna prireditev bo v dvorani in na obsežnem dvorišču Prosvetnega doma. Čeprav niso prireditelji že začeli s propagando, je med kmeti, pa tudi med meščani, že precejšnje zanimanje, tako glede sodelovanja kot obiska. Sodeč po programu, bodo prišli na svoj račun kmetje in meščani, starejši in mlajši rod, domačini in tuji gostje.
Tabor bo trajal dva dni, ker sta za letošnji veliki šmaren dva praznična dneva skupaj. Na dvorišču in v dvorani Prosvetnega doma bo urejena razstava kmetijskih potrebščin, strojev in orodja, umetnih gnojil in raznovrstne krme,
vedeli, kako žive in napredu-| „lstran od 1950”, toda lahko tr-jejo kmetje v drugih krajih. dim, da sem pravi Istran, brez Jasno je iorej, da bo kmečki
tabor velikega pomena ne samo za zadrugo, ki je dala to pobudo, ampak za vse kmetijsko gospodarstvo našega področja.
Izpiti za vodiče in tolmače
vrtnarskih pridelkov in naj-
oljših domačih vin. Poleg te. ga bodo razdelili nagrade za vrtnarske pridelke ter zlate kolajne in diplome članom kme-tys ke zadruge, -ki so se odlikovali v kmetijstvu in kmetijskem zadružništvu. Skupno- z razstavo bo tudi pokušnja domačih vin.
Na sporedu pa so tudi kulturne prireditve. Tako« bosta nastopila pevski zbor »Slovan« iz Padrie ter moški pevski zbor iz Rovt, sodelovala bo ftilklorna " skupina ter bosta igrali godbi na pihala s Proseka in iz Doline, če bosta igrali godbi, bo seveda tudi ,ples za mlade in stare. Samo po sebi je razumljivo, da na taboru ne bo primanjkovalo pristne domače kapljice, hladne nimče m dobre hrane.
Prepričani smo, da ne bo
Tržaška prefektura sporoča d^bodo prihodnji mesec izpiti za vocliče in tolmače.
Pri izpitih, ki so samo ustni, bodo kandidate spraševali med drugim o zgodovini tržaškega mesta, o zemljepisu Julijske krajine o zgodovinskih in umetnostnih značilnostih Trsta muzejih kulturnem življenju v Trstu o kraških jamah turističnih značilnostih našega področja itd.
Za podrobna pojasnila naj se obrnejo na prefekturo — soba 75.
lažniva vest lista «Difcsa Adriatica*
Iredentistični Ust »Difesa A. driatica«, ki izhaja v Rimu, je 4. t. m. pisal, da je v Kopru priredil razstavo neki slikar po imenu Pečarič, ki pa da ni pravi Istran, češ da se je rodil nekje v Slavoniji,*in sicer v Novi Kapeli.
Akademski slikar Herman Pečarič nam je spričo tega poslal prepis pisma, ki ga je odposlal uredništvu omenjenega lista s prošnjo, da ga objavimo. Pismo se glasi-
»Gospod urednik lista „Difesa Adriatica”. Glede moje razstave v Kopru je Vaš list 4. t. m. objavil lažnivo vest o mojem istrskem poreklu. Kdo vam je dal te n
„navednic". Tako lahko trdim o svojih starših, in če hočete, tudi o svojih pradedih. Moj rojstni kraj so Spodnje Škofije, ki pripadajo koprski ob-Čini. Med vojno je ta vas pripadala miljski občini. Tudi gle. de ljubezni do domovine sem bolj kot kdaj koli navezan na Jugoslavijo.
In še to, gospod urednik: Moram vas razočarati s trditvijo, da je v Istri poleg mojega še mnogo drugih priimkov Pečarič.
Zaradi tega zahtevam in vztrajam, g. urednik, da prekličete v vašem listu glede tega, kar ste objavili o mojem poreklu, ker je vse lažnivo in ob. rekovalno.s
liti
'x
Staro gledališče »Nazionale« v Drevoredu XX. sepetmbra 68
do popolnoma porušili. Na istem kraju bodo zgradili no večnadstropno stavbo, v kateri bo večje število stanov*® in velika nova kinematografska dvorana. Na sliki vidi®
kako so začeli rušiti streho starega gledališča
Tatovi so vedno na delu
Pred nosom lastnika
na
nii
va
SF
ve
mi
le
ob
je odnesel 60.000 lit
ve
va
Policija je nepoštenega mladeniča takoj zasledila ■ Aretiran mladoleten in spreten tot ■ Delavcu iz Turina so ukradli 70.000 lir
Pr
na
.	,	.	formacije? Lahko si to pred-
■ - -e ho tabora stavljam. Kraj Nova Kapela mi
V gotovn so ho I .i. -------- .............. ... ,
udeležil. Prav gotovo se bo t je znan, toda nisem nikdar kmečki tabor uveljavil in ponavljal v prihodnjih letih.
Prireditelji imajo že zdaj
polne roke dela, saj je treba poskrbeti za razne stvari: od dovoljenj, do opreme itd. Zveza italijanskih kmetijskih zadrug je prirediteljem že obljubila, da se bo tabora udeležila. Iz Fmiliie in Tosrane napovedujejo obisk kmetov. Razna pod. jetja bodo razstavljala svoje lažje kmetijske stroje, strokovnjaki pa bodo nudili vsa pojasnila in opisali funkcioniranje strojev. Na tabor bodo povabili tudi kmetijske strokovnjake in zadružnike iz sosednega jugoslovanskega področja in iz Avstrije, ki se bodo ob tej priliki lahko pogovorili s tukajšnjimi kmeti, zadružniki in strokovnjaki o vprašanjih medsebojnega sodelovanja , na zadružnem področju o vrtnarstvu, živinoreji, vinogradništvu, o nabavi potrebščin itd. Skratka, bo to izredna prilika za koristne in potrebne razgovore in dogovo. re, za medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Tuji gostje se bodo seznanili s stanjem in potrebami našega kmetijstva, naši kmetje pa bodo iz-
V torek popoldne se je zglasil na komisariatu v Barkov-ljah 58-letni Andrea Giust, ki ima svoj bar in bife v Mi-ramarskem drevoredu št. 203. Ves razburjen je povedal, da mu je malo prej neznan mladenič odnesel iz blagajne 60 tisoč lir ter je nato z vso naglico zbežal. Povedal je, da je prišel omenjeni mladenič v bar ob 15,30 ter je naročil kavo. Giust, ki je prav tedaj prešteval denar, je pustil predal blagajne odprt in hitel pripravit kavo. Medtem ko je eresničnp in- bil zaposlen s pripravljanjem kave, je mladenič stegnil roko in pograbil iz blagajne 60.000 lir ter zbežal. Ko mu je hotel Giust ponuditi kavo, ga že ni
bilo več, in kar je še huje, ni bilo niti denarja. Podatki o nepoštenem mladeniču seveda niso bili bogve kako podrobni, saj si ga Giust ni tako dobro ogledal; vendar so tudi ti zadostovali policistom, da so tatu že čez pol ure izsledili, Zagledali so namreč v parku v Barkovljah mladeniča, ki je precej odgovarjal o-pisu, ki ga je dal Giust. Policisti so mladeniča takoj vprašali, kje je preživel popoldne, in po njegovih zmešanih in nasprotujočih si odgovorih so bili takoj na jasnem, da imajo pred seboj tatu. Iz njegovih dokumentov so izvedeli, da gre za 25-letnega Carla La-nierija, stanujočega v Andro-
bil tam. Vi trdite, da sem jaz milMiMMiHllMiiiliiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiuiHHiiiniiiiMMnumiiMiMimHHiiHimmHHMiHHHmiMiHinnMmmMmnnmmiMmmHlmlHHoomM
Približuje se 1. januar 1960
Podaljšati je treba veljavnost zakona o zapori nad najemninami
Pomanjkanje zlasti ljudskih stanovanj ne dopušča sprostitve najemnin, kar bi povzročilo še večje število stanovanjskih izgonov
Po zakonu št. 368 od 1. maja 1955 se bo 31. decembra končala zapora nad najemninami za stanovanja in za trgovske prostore. Kot je, znana, so se od takrat ob vsakem novem letu najemnine zv.šale za 20 odstotkov, in ta povišek so vedno prišteli k prejšnji vsoti najemnine in rato računali odstotek na novi vsoti. Zaradi tega bo najemnik, ki je plačeval leta 1955 postavimo okrog 1000 lir blokirane najemnine, v začetku prihodnjega leta plačeval okrog 3000 lir. Seveda se to zdi hišnim lastnikom še
vedno premalo, razen tega pa
uiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiniiinnin,,!!,!,!,,,!
Iz koprskega okni ja
Turizem v obalnem pasu na višku
sfaltiranje je v pred zaključkom so tudi dela *
pri rekonstrukciji in popravi- ,	milij0na	lir, inženir skladiščnik
u turistične ceste na Mangrt, I Qiovanni Zardini peperis 3,7 Giacomo B
je v polovici leta, Lino Mat- tisoč (18.015), Bruno Berbuc, langelo Carrara, zdravnik, l
500.000	(18.817),	milijon	275.00J	«3.080).	Do-
ltvkorden obisk domačih in tujih gostov - Zabavne in kulturne prireditve
Turistična sezona v kopr-
Bergni, uradnik, 500 menico Cataldo, uradnik, 800 skem ooamem pasu je zuaj
ki je najvažnejša gorska cesta , miiij°na	industrialec Igino tisoč (8.578), Ferruccio Ber- tisoč (16.124), Maria Cavazut-
v Jugoslaviji. Aa popravno od , comar 3,4 milijona in zdrav- nardis. uradnik, 990.000 ( 29 ti- ti, profesorica, 590.000 (1$ ti-
nalivov razritega cestišča in
zavarovanje
rega v ■ ■	1	nik	Filippo	Destro z 2,3 mi- soč 773), Ernesto Berut, upo- soč 78). Raoul Cenisi. sodnik,
pred nadaljnjim ] jjjona jjr obdavčljivega do- kojenec, 560.000 (21.872), An- 640.000 (13.474), Antonio Cep-
tpr ponovnim uničenjem ob | j,od){a
na višku. To smo se prepričali v nedeljo, ko je bil glede števila turistov rekorden dan. Celo za avtomobile ni
nalivih, je bilo letos porablje nih 13 milijonov dinarjev. I * * *
V začetku julija je
nibale Beviglia, zdravnik, 890 pi, u<iitejj, 500.000. <9.1 (8), .Mg-1 b'lo prostora, saj smo videli
Na podlagi novega enotne- tisoč (27.588), Adriano Bevi- riano Cernigoi uradnik. 680 ga besedila zakona o davč- lacqua, zdravnik, 690.000 (15 tisoč (17.812), Danilo Cendek, | nem sistemu se bo dopolnil- tisoč 886), Giovanni Bigot, uradnik, 620.000 (18.301), Ni-več . ni davek plačeval na podlagi trgovec, 1.300.000 (79.102), Ma- cola Cherin, industrijec, 1 mi-zdravniških ekip začelo rent‘> sončnega leta. To pomeni, da rio Birsa, uradnik, 580.000 ( 9 lijon 625.000	(96.064), Bruno
gensko slikati vse odraslo pre- | ^ y seznamu, ki ga spodaj tisoč 760), Felice Bisiach, u- Chientarolli, uradnik, 1 mili-bivalstvo v goriškem okiaju. j cbjavIjamo, naveden samo po- radnik, 530.000 (10.896), Enri- jon 225.000 (43.526), Antonio Ekipe gredo z aparaturami °<> 1 ]ov!čm dohodek vsakega dav- co Bisaldi, uradnik, 1.150.000 Chiozzi, uradnik. 1.300.000 ( 44 vasi do vasi, kar omogoča, da j g0piačevalca, na podlagi ka-! (33.168), Alfredo Boccieri, u- tisoč 859), Francesco Chianetti, se fluorografiranja udeleže tu- , terega bo p|ačal polovico dav-! pokojenec, 920.000	(27.078),	uradnik, 500.000 (10,469), An-
v ožila na neštetih zasilnih parkirnih prostorih ob obali.
Z izjemo Palače hotela v Portorožu so zasedeni vsi hoteli in počitniški domovi, da ne govorimo o številnih cam-pingih ter domačih in tujih turistih po zasebnih sobah. Po približnih podatkih je v juniju in juliju obiskalo ko-
di stari in bolni ljudje. Po- kov do konca leta 1959 za Giuseppe Bonifetto, uradnik, gelo Ciotti, podjetnik, 2 mili-, prsko obalno področje nad 40
vsod, kjer so ekipe doslej bi- dohodek, ki ga	je prijavil v	■	760.00(1 (14.816), Giovann: Bat-1	jona (128,853), Luigi Cipolla,
le, je odziv prebivalstva res | mesecu marcu.	Za preostalo	tista Bonini, uradnik 640.000	uradnik, 580.000 ( 9.001), Nor-
množičen. V tej akciji, ki jo ‘ polovico davkov	bodo prejeli	j	(12.720), Tiziano Bortolugzi, u-	ma Ciuffarin, uradnica, 510
finansira okrajni ljudski od- 1 nove kartele prihodnje leto. j radnik, 680.000	(14.974),	Ugo	tisoč	(9.611),	Benedetto	Civi-
bor, da bi odkrili vsa legla tu- | y naslednjem objavljamo i- Bortoluzzi, upokojenec. 670 ti- letti. uradnik, 500 tisoč (8.731), berkuloze, bo do 3. septembra, mena davkoplačevalcev, nji- j soč (20.044), Artensio Bossi, Francesco Codelia, učitelj, 650 ko bo fluorografiranje po pri | hov poklic, višino obdavčlji-1 uradnik, 590.000 (10.720), Fran- tisoč (15.823), Luigi Colautti,
čakovanjih zaključeno, rent- | vega dohodka ter višino dav- cesco Bozzani, upokojenec. 2 učitelj, 500.00o	(11.456), Gio- Piranu in drugih krajih na
gensko slikanih okrog 75.000 v oklepaju	'milijona 750.000 (197.617), Zai- vanni Cotledani. uradnik. 630, slovenski obali so na dnev-
tisoč ljudi ali za okrog 18 odstotkov več kot lani. Tujcev je največ iz Avstrije, nato pa slede Nemci in Švedi.
Tisti, ki so željni zabav, se te dni res ne morejo pritožiti. V Kopru, Izoli, Portorožu,
ljudi.
* * *
V težnji, da bi tudi invalidom omogočili vključitev v
Otto Albrecht, uradnik 970	ra Brandolm, uradnica, 570.000	tisoč (25.647), Ugo Collenzini,	nem redu vsakovrstne prire-
tisoč (31.876), Quinto Ange* ( (14.577), Luigi Braunizer, Ir-	uradnik, 540.000	(11.613), igi-	ditve. Na prvem mestu pa je
lini, industrijec, 500.000	(18	govec, 780.0Qo (34.422), Luigi	no Comar, industrijec, 3 mi-	vsekakor Portorož, ki je bil
1	tisoč 48), Giorgio Angelini, u-	Bregant, učitelj, 500.000 (12 ti-	lijone 400.000 (256.584), Luigi	c oslej znan po šahu in mo-
delovni	proces,	kar	je	velike-	1	radn-ik, 530.000	( 20.262), Pa*	soč 173), Augustc Bressan, u-	Comel, upokojenec, 500 (isoč j tornih dirkah, zdaj pa si je
ga	pomena	za	povečanje	nji-	!	squale Arcuri, zdravnik 930	čitelj, 1.175.000 (60.865), Bru-	(18.708). Emilio Comolli. in-	pridobil še naslov «mesto ple
hoVih dohodkov, še bolj pa	1	tiS0£	(25.130). Ausonio Ara-	no Bressan. uradnik, 680.000	dustrijec, 1.825.000	(113.278),
zato da se jim pri delu po-	|	molo,	funkcionar javne varno i (19.415), Alberto Brunnschwei-;	Remo	Corda, uradnik, 700.000
vrne v zavest tudi občutek ; stj 510.000 ( 9.907).	J	ler, industrijec, 2.750.000 ( 202 j (15.775), Francesco Corronmi,
družbene koristnosti, je okraj-| Giovanni Bardalini, uradnik, tisoč 807). Kurt Brunnsctnveiler. ] posestnik, 860.000 ( 39.475), Al-ni ljudski odbor v Novi Gori-	1	670.000	(13.491), Daniele Ba-	industrijec, 2.950.000	(224 ti- 1	fonso	Cossi, trgovec, 1 milijon
ci že pred časom ustanovil	I	lani,	sodnik, 880.003 (14.180),	soč 178). Aurelio Bubnick, u- j	50.000	(52.037). Attilio Craeliet.
Zavod za zaposlovanje inva- | Marcello Baldocchi, uradnik, radnik, 640.000 (14.790).
i to, upokojenec, 540.000 (42 ti-
lidov. Zavod, ki ima svoj se- 630 tisoč (12.818), Salvafore Francesco Caccese, industri-, soč <64), uruno Lrocetti, 111-
dež v Biljah, skrbi za oprem« Baucheri, zdravnik, 63o tisoč jec, 1.075.000 (51.128), Giusep-in ureditev lastnih delavnic, (12 tisoč 818), ltalo Baroli, pe Cacciu, trgovec. 670 tisoč da omogoči opravljanje dolo- 1 uradnik, 1.175.000 (33.012) An. (27.907), Michele Caforio, o-čenega koristnega dela ljudem ; tenore Barnaba, zdravnik. 980 ficir, 750.000 (16.015), Giusep-z omejeno delovno sposobno- j tisoč (32.218), Vladimir'' Ba- pe Calligaris upokojenec 550 »tjo. Zato skrbi predvsem za ša, uradnik, 550.000 (10.775),1 tisoč (13.373), Vittorio Camau-vojne in delovne invalide, ki j Nicola Battista, uradnik, 740; li, uradnik, 500.000 (11.306),
žemr, 1.700.000 (102.303), Elia Cuk, trgovec, 750.000 (32.258), Angelo Culot, odvetnik, 690 tisoč (18.570), Damiano Culot, trgovec, 610.000 (19.197), Antonio Cusulin, industrijec, 1 milijon 575.000 ( 91.993).
V soboto zvečer so si številni turisti z zanimanjem ogledali prvenstvo Portoroža 1959 v športnih plesih. Prireditev je bila na vrtu »Vesne«, vodil pa jo je plesni mojster Jenko.
V Portorožu pa imajo razen tega vsakodnevne plesne in zabavne prireditve. V «Ve-sni« nastopajo vsak četrtek popoldne otroci z zabavnimi točkami, ob petkih zvečer pa si gostje sami pripravijo program pod geslom »gost zaba-
va gosta«.
V prihodnjih tednih se 0-beta Portorožu še marsikaj zanimivega. Tako je predvideno gostovanje dveh folklornih skupin iz Ljubljane, v avgustu pa bo mednarodni plesni turnir (razen v Partorožu tudi v Kopru in Izoli). Ze v soboto So v Luciji tradicio-iii-lna dirka istrskih osličev, v začetku aVgtista'' pa »Portoroška noč«. Seveda bo tudi letos na sporedu šahovski festival.
Kakor smo zvedeli, pripravljajo v Kopru veliko revijo popularnih popevk s sodelovanjem italijanskih pevcev. Revijo bi prenašali hkrati italijanska in jugoslovanska televizija. Ce bodo pogajanja uspela, bo ta prireditev vsekakor posebna poslastica za domače in tuje turiste.
—an
Ponesrečen kolesar
Včeraj zjutraj se je ponesrečil s svojim kolesom 17-letni študent Fulvio Tognoli, stanujoč v Ulici Colonia 63. Tognoli je bil namenjen v Pieris v Furlaniji. Ko je bil še približno 1 km od Pierisa, je hotel prehiteti tovornjak, ki je vozil pred njim; zaradi slabe ceste se mu to ni posrečilo in tako se je skupno s kolesom prevrnil na tla, pri čemer si je poškodoval levo koleno, prsni koš in desno roko. Z avtom Rdečega križa iz Tržiča so fanta pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na ortopedskem oddel-ku.
se tudi sklicujejo na to, da 0-rnejuje zapora nad stanovanjskimi najemninami njihove iastniške pravice.
Zato se lastniki seveda zavzemajo za ukinitev zapore nad stanovanji, tako da bi lahko višali najemnine, ka-Kor bi se jim zljubilo. Po d-ugi strani pa se tudi čuje-jo glasovi, da bi sprostitev najemnin ne prizadela stanovalcev, češ da je na razpolago vedno večje število stanovanj in da je že mnogo praz-r;h. To je delno tudi res, toda pri tem gre za velika stanovanja zlasti v starih hišah v mestnem središču.. Povpraševanje po malih stanovanjih va je kljub živahni gradbeni dejavnosti še vedno zelo veliko in bi po sprostitvi najemnin še naraslo, ker bi mnogi stanovalci, ki prebivajo sedaj v večjih stanovanjih, ne zmogli novih najemnin in bi si Doiskali manjša stanovanja. Večje povpraševanje po takih stanovanjih pa bi po drugi strani zvišalo njihove najemnine tudi ne glede na namene in zahteve hišnih lastnikov. Pri tem bi bili najbolj tuizadeti ravno sedanji najemniki malih stanovanj, ki ne bi zmogli niti novih najemnin v teh stanovanjih ter bi morali na cesto. Res bi jim po L januarju 1960 ostalo še šest mesecev časa, toda v tem kratkem času si ne bi mogli mnogo pomagati.
Vse kaže, da se tudi v vladnih krogih zavedajo, da še ni dozorel čas za ukinitev zapore nad stanovanji ter da bodo zato veljavnost zakona podaljšali. Nujnost tega podaljšanja velja za vso državo, prav posebno pa še za Trst, kjer leži po raznih predalih še vedno nad 10.000 prošenj 2d dodelitev ljudskih stanovanj, čeprav so jih že mnogo zgradili in jih je v gradnji ali v načrtu okrog 3000. Za stanovanja je torej skoraj gotovo, da bodo veljavnost zakona podaljšali, saj bi sicer nastal zelo resen položaj.
Drugačno pa je vprašanje glede prostorov za trgovine, gostilne, bare itd. Ti prostori so se že po omenjenem zakonu delili v dve skupini. Za trgovine, bare idt., ki so jih uvrstili v kategorijo »razkošnih«, ali ki prodajajo razkošne predmete, je bilo že doslej dovoljeno zvišanje najemnin izpred 1. junija 1946 za 50 odstotkov. Pri tem pa je bilo tudi več pritožb, češ da so hišni lastniki zvišali najemnino v tem obsegu tudi na primer pekarnam, ki prodajajo v glavnem kruh in za katere je prodaja slaščic 1« postranska dejavnost. Vse kaže, da bodo najemnine za tr-
govine in javne lokale sprostili, pri čemer navajajo dejstvo, da se je število teh prostorov z zidanjem hiš v «kondominiju» močno povečalo ter da so zato že mnogi trgovci, gostilničarji itd. lastniki prostorov in da zato ne plačujejo najemnin. Po drugi strani pa trgovci, ugovarjajo, da to velja le za predmestja, kjer se nove stanovanjske zgradbe močno širijo, medtem ko je v mestnem središču o-stalo v glavnem pri starem Zato seveda tudi trgovci nasprotujejo ukinitvi zapore nad stanovanji in predvsem nad prostori za trgovine in javne lokale.
Ne glede na to, ali imajo trgovci prav ali ne, je v inte-lesu potrošnikov, da se tudi nad poslovnimi prostori ohrani zapora, kajti vsako zvišanje najemnin bi morali ko-rec koncev plačati potrošniki sami, ker bi jim ga pač trgovci vračunali v ceno blaga, kakor se dogaja z davki in raznimi drugimi stroški. Pri presojanju o tem, ali naj se ukine zapora nad stanovanji in poslovnimi prostori ali ne, mora prevladati interes skup-rosti, ki omejuje tudi lastninske pravice posameznikov, s čimer pa jih ne ukinja. Ker se bliža čas, ko bi moral 0-"nenjeni zakon stopiti v ve-l;avo, bi moralo javno mnenje že sedaj zavzeti do tega jasno stališče in zahtevati, da se zapora nad stanovanji podaljša. S tem bi podprlo tudi vse zagovornike takšnega ukrepa ki se zavedajo nevarnosti sprostitve najemnin za stanovanja in tudi za poslov-
na del Pane 7. Lanieri je n'	.
policistom sam pokazal	da
kjer je skril ukradeni dena' 40.000 lir je kril za grw ° klopi, na kateri je sedel; l®-lir je izročil neki svoji zn« ki, 3500 lir pa je utegnil ^ zapraviti. Policija je denar v • nila Giustu, Lanierija Pa J aretirala ter se bo moral * govarjati pred sodiščem zara kraje.
Neznani tat je včeraj
ukra;
del denarnico s 70.000 tudi 34-letnemu Emanuelu U rittu, doma iz Turina. Fior1 je že nekaj dni zaposlen
v EJD .
pn
Trstu na gradilišču Rossetti 97, kjer pomaga ^ sestavljanju velikega žerja Ker mu je bilo vroče, je 1 . ritto pustil svoj jopič v leS ,e baraki. Ko je končal del°i 1 ■ odšel po svoj jopič in te je ugotovil, da ni v njem v . *l
denarnice. Prijavil je tatvi®a jd
Ih
komisariatu v Ulici Caprm
Policija je zasledila spretn®| ll
-asi* j|
*•ii
ga zlikovca, ki ima na v' kar sedem tatvin. Gre	.
letnega G. Franca, ki je P* * ciji že dobro poznan.
7. julija se je vtihotapil
skladišče v Ulici Ghirlan1
,dai®
bil
ter odnesel iz jopiča, ki Je „ j
last Pertučeija Renata,	j
nico, v kateri je bilo 200-
J	*	1V
dše>
lir. Neopažen se je zopet ^
muznil iz skladišča ter 0 v mesto, kjer sl' je v
dVebtf
govinah nakupil razna oo1
la. Potem je poiskal svoja P	j
jatelja B. Argea in F.	|
nia ter je skupno z njima ^	|
šel v razne lokale, kjer s0
pravili 50.000 lir. potem ^ vsakemu podaril še 10.000 ter ju povabil na kratice P° ,j nice v Gradež. Tako so tu
stožili.	,
Toda to ni bil edini nie.*L< podvig. V aprilu se je vbIti, tapil v skladišče jajc v
Ma* . IH
Crispi, kjer je odnesel M,ri<.
aravil ^
rami. V maju je opi dva tatinska podviga. Iz Sa‘ 1
. -gSC
išč*
že v Ul. Piccardi je odne,s,.
23.500 lir, iz teniškega 'Srlsel »Picčolo mondo« pa je odne^ denarnico s 63.000 Ural™’ je bila last Sartoria Rud°^8 4. julija je odnesel iz ga‘.
v Ul. Rismondo zopet den8„
lij*
nico, Vi je bila last Mict16 ,ej Umberta, 6. julija je železničarju Matteu Attiliu narnico s 7000 lirami, 9. 3U t
pa je odnesel iz trgovin^
kolesi v Tržiču vsoto lir, ki jo je vzel iz blafia- ^
di-
dejanja zagovarjati pred s° ščem.
Nezgoda na delu
Na ortopedski oddelek vdaraj sprejeli tudi 46rleti> v Mliria .Sinico, stanujočeS* , Ul/ Di TlaTolh št. 12, ki.'V.,
zlomljeno desno roko. Sin j je včeraj delal v ladiedebLj,
Sv. Marka za podjetje pC J
ti». Med delom se mu Je
drsnilo in je padel z dva tra visokega lesenega odr»’
m*-
Jaiw na
wmm,
predvaja danes 23. t. m t začetkom ob 18. uri Lux cinemascope film:
Frankenstein
mm
Igrajo:
BORIS KARLOFF, TOM DUGGAN, JANA LUND
Mar Benetke
.
'oškem»
PRIMORSKI dnevnik
23. fnTija 1959
Charles Maugham s 40’44”
Žirija
na beneškem
filmskem
festivalu
Žirijo na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah bodo sestavljali: Luigi Chiarini (Italija),
Vinicio Marinucci (Italija), Dario Zanelli (Italija), Ernst Kruger (Nem. čija),. Roger Manvell (Vel. Britanija), Louis Gomes Mesa (Španija), Ralph Forte (ZDA), Georges Altmann (Francija) in Sergej Bonadar-čuk (SZ). Po že ustaljeni formuli bo 14 filmov v konkurenci in 30 v »informacijski sekciji«; tu se prikazujejo filmi, Vi jih izbere ravnateljstvo m izborna komisija po različnih kriterijih. Pogosto so najboljši filmi prav v »informativni sekciji«, kar je razumljivo, ker se tu dostikrat filmi, ki so že bili nagrajeni na kakem prejšnjem festivalu.
Tudi FLRJ na razstavi filmske knjige
Od 15. avgusta do M. septembra bo v okviru beneškega filmskega festivala V. mednarodna razstava kinematografskih knjig in periodik. Razstava bo v Ca’ Gšu stinian v Zrcalnem salonu. Razstavljale bodo države:	Argentina, Av.
stralija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, CSR, Danska, Francija, Grčija, Holandska, Indija, Izrael, Italija, Japonska, Jugoslavija, Kuba, Madžarska, Vzhodna Nemčija, Zahodna Nemčija, Norveška, Peru, Poljska, Portugalska, SZ, Španija, Švedska, Sviea, UNESCO, Urugvaj, Vatikan, ZAiR, ZDA.
Film «Hanibal» bodo snemali deloma v Jugoslaviji
V ponedeljek so začeli snemati film »Hanibal«, ki prikazuje Hani balove bitke od prelaza čez Alpe do bitke pri Kanah ter njegovo ljubezensko zgodbo s Silvio, nečakinjo Fabija Maksima. Del zunanjih posnetkov bodo opravili tudi v Jugoslaviji, kjer bodo uprizorili prav bitko pri Kanah s 1500 konjeniki, 4000 možmi ter z velikim številom bojnih voz. Hanibala bo i-gral Viktor Mature, Silvio pa Rita Gam. Ostali igralci so; Gabriele Fer-zetti (Fabius Maximus Cunctator), Milly Vitale (Danila), Rik Battaglia (Hazdrubal), Franco Sil. va (Maharbal) in drugi.
grožnje
^izselitvijo
I li^tri»ka manjšinska pomor za^n na pot, kambali J° h0teli peljati incJni agrizeni šovinisti, je u,t3njt nacisti, ki jim kot	Pre3	Pri srcu,
'jeni, , J, UTejeno ziv-no „„ ^vensko manjšine lnL K°r°škem, da bi rekl°> d* je ta nje -JIj most za zbliževa-lomi o narodi in drža-nkeni c.e'?vškem S loven-tek nhfn.?- ?e	bil v pe~
nek bi }171 sledeči čla->e 'ti,., leP° kaže kakšna ločZ fnost Hudi, ki od-nkem	ladevah	na Koro-
nencev	seveda	brez Slo-
*rJe že parlament
Rlanišinc?arca sklenil oba
zakona tik pred
T tako Je tudi deta zari„°r PreJšnji petek Dimi	seji pred polet-
ival {.(. 'tnicami obravna-SpQ : končno z glasovi vedbep” j p izglasoval iz-
28 Sict °bsega venda,
zafc Problemu in bi PriDrav« • ^ bu(ji temeljito tiavanio I? izčrpno obrav-tieobhL' Iasti Pa bi bilo 1)0 osn,,«° P°trebno, da bi PtedhnH a zak°na lahko v Prvi 1?. 2avzela stališče Miha w 1 Prizadeta manj-ba je v v ,nacialjnja uso-jPrav 0ri ve“ki meri odvisna Ua hiavn?.1on°daje, ki ure-. Točk Jšlnsko šolstvo.
■isto, kof2®0^0 se Je sPet ,rtjem J -i)ri vsem doseda-manjšin-! sfcfe«« anja: zakon je
^OPriD j	z/.j-
mu določila k šolske-je sicer -nu' Dfiželni zakon obsega 1Zredno kratek, saj Vendar • dva Paragrafa, važnen„Je namenjen zelo zau u problemu in bi
VdložnZt Slovencem dana Pofedni, ’ da bi predhodno Pra» j p svoje mnenje, če-* »arinJ110 med razpravo izrecno zago-?0si dn’„ nam b° ta mož-nodoa aJ)ri izvedbeni za-■ Tv-di novi deželni 'Urno ,!f sPrejela večina Preko prizadete uHm0 j zat° se niti ne Ž^teo« V ničemer ne ■i in y n^ših upravičenih gazili ,tev, ki smo jih *» Shor« številnih vlogah Kiu Zaaenicah. v prvem
S°Vn°Uzaka -je sicer po' n? šokk„ °njeno dvojezič-945 (u ? odredbo iz leta
hVi svowa je bila po iz" mi«! .neSa prosvet-oavbi ,a?stra Hurdesa u-a te šole ^ omejeno na 1 Jezičen V katerih je bil ?o!sk.eea . Pouk ob koncu ,lfta 1958-59. Naj-inikv, arec slovenski '? hi y„p,na Koroškem pa ,enširvn s tem, da bo > fPa pouka deležen >ši „ns[l otrok čigar Mo . b°do k temu iz-
rlpavi lTf’ kajti kai se
j j h, jP koroških razme-pMa „H'azoTno pokazala i *jezi*~nja okoli odjav od
to^naiisn? ?ouka’ k0 se r Ustaviti1 hujskači ni-.Mi s ll mti pred grož-» je hP,on°vno izselitvijo “ttL-. naš vsestransko
MiStl, - -us vsesiransKo Mičnih Vek izpostavljen oblikam pritiska
r 'zsifie,, oollkam pritiska v Ivanja. Kljub temu Sita rt6?\zak°nu ni no-5 Mia ^ čila, s katerim 1110vensiro em°S°čena proti-t.0vljetia S°nja ter zago-eovira res svobodna in . ha , a odločitev staršev, naša zahteva po
• l, 6th	zanteva po
ra^ičeni0 Ilu Popolnoma h irava a’ J® Pokazala že M j)' deželnem zboru
o so ,. ““emem zooru, frnober« e med razpravo
Z°-ievskihakonu s strani Mne t jf govornikov iz-„ kaf. edvoumne grožnje aJe.jasno razvid Č tvS? t krogi v de btT°vau Ždaj ne bode fi!S*abca Q-^rozilne izjave
bobovem ’ češ da <<tudi bŠlo j? zak°nu ne bo loth bjim na spod-je pač
mogoče razumeti le tako, da bodo ljudje, ki jim pomiritev v deželi ne gre v račun, tudi v bodoče nadaljevali svoje zločinsko delo ter med prebivalstvom sejali mržnjo in razdor. In hujskaške besede poslanca Knausa o «pretirani široko-grudnostb napram »izginjajoči manjšini» dovolj jasno pričajo, da se bo hujskanje proti slovenski narodnostni skupini nadaljevalo tudi v bodoče, pač tako dolgo, dokler se pristojne oblasti končno le ne bodo spomnile svojih dolžnosti, ki jih jim v tej zvezi nalaga paragraf 5 člena 7.
Tako pa se je razprava v deželnem zboru razvila v neresno prerekanje ter neodgovorno barantanje z življenjskimi interesi živega ljudstva. Poleg hujskaških in grozilnih izpadov FPO-jevskih govornikov je prišlo tudi do ponesrečenega poskusa KP-poslanca Kazianke, ki je na eni strani skušal zagovarjati stališče koroških Slovencev, hkrati pa se je izrekel proti dvojezični šoli, torej proti tisti ustanovi, ki v danih razmerah edina more zagotoviti mir in sožitje med obema narodoma v deželi. Sploh so bila njegova izva-anja tako nedosledna, da mu je celo deželni glavar v zaključnem govoru očital, da se je njegovo gledanje na ta problem spreminjalo enako, kot se je spreminjal barometer odnosov Sovjetske zveze do gotovih drugih držav. O teatralnem nastopu OVP-poslanca Mayrho-ferja, ki se je čutil poklicanega, da brani FPO-po-slanca Sillo pred očitkom izdajstva materinega jezika, pa se sploh ne izplača zgubi i ati besed, saj sta si vsaj v odnosu do koroških Slovencev zelo sorodna.
Zaključne besede k novemu zakonu je govoril deželni glavar Wedenig kot predsednik deželnega šolskega sveta. Izrecno je poudaril, da je dvojezična šola dolgo časa absolutno odgovarjala potrebam. «Sam sem bil pri formuliranju te odredbe in še danes trdim, da je bila uporabna odredba, ki je bistveno vplivala tudi■ na sklenitev državne pogodbe». Odločno je zavrnil podtikavanja, da je dvojezična šola služila nasilni slovenizaciji ter dejal; Bili smo za posredovanje obeh jezikov, kar je gotovo zelo koristno: odločili smo se za dvojezičnost, za povezovanje .med obema narodoma in treba je ugotoviti, da so slovenski in nemški otroci postali prijatelji in mnogi Slovenci, ki so bili prej morda nekoliko drugačnega mnenja, so postali dobri Avstrijci.
Deželni glavar je v svojem govoru poudaril, da je do leta 1949 izgledalo, da je bilo doseženo zaupanje, vendar so nemško-nacional-ni elementi nenadoma postali nezadovoljni in med prebivalstvo je bil vnešen nemir. Pri tem je popolnoma razumljivo, da so bili vznemirjeni posebno tisti, ki so bili v preteklosti izpostavljeni zasledovanju, saj so njihove izkušnje še žive. kar bi morali priznati tudi tisti, ki so sokrivi na tem zasledovanju. Zato bi morali pustiti ljudi tega ozemlja v miru, da bi se lahko neovirano odločili in tudi v notranjosti bi se morali priboriti do tena, da bi manjšini omogočili miren razvoj, kajti razvojni proces v svetu gre v to smer, da manjšina ne sme več biti vzrok nemirov, marveč most za zbliževanje med narodi in državami!
še izboljšala svoj rezultat in dosegla čas 43'5ln
Coletle Duval je včeraj
PABIZ, 22. — junakinja devetega dne «Bleriotove trofeje« Colette Duval namerava danes opraviti dvakrat razdaljo od Slavoloka zmage do Marble Arch v Londonu, da bi izboljšala cas, ki ga je ocsegla včeraj pri povratku iz Londona (44 minut in 40 sekund), in da bi še poskušala znižati rekord, ki ga še ima britanski »civilist« Eric Ry-ders z 4P41". Na kratki tiskovni konferenci, ki jo je imela včeraj zvečer po po-vraku iz Londona, je »leteča manekenka« izjavila, da bi brez dopoldanske nezkode — njeno letalo je pristalo na It-tališiču Kinley namesto r.a Biggin Hill — gotovo odrinili Eriča Rydersa s prvega mesta v splošni klasifikaciji.
V tem pa je že prišel častnik RAF Charles Maughain, ki je od Pariza do Londonu potreboval 4044” *er tako zasedel prvo mesto. To je poti častnikov poskus in pri tem je uporabljal motor, helikopter ter reakcijsko letalo «Hunter». Davi pa je Maugham prevozil od Londona do Pariza v 43’11’’. Na poti od Marble Arch sta
ga spremljala dva cestna policaja, ki sta pazila, da ne bi prekoračil dovoljene hitrosti, in sicer 32 km v Hyde Parku ter 48 po mestnih ulicah.
Vsekakor pa je tudi Colette Duval izboljšala svoj včerajšnji uspeh. Pri svojem tretjem poskusu je pot od Pariza do Londona prevozila v 43’51”.  «#-------------------
Silvano Mangano so ostrigli
RIM, 22. — Jutri bodo v mnogih listih fotografije Silvane Mangano. To ni samo na sebi nič izrednega — koliko njenih fotografij je že bilo, odkar je začela nastopati v filmu. Toda to pot bo na teh slikah zares nekaj novega: frizer reže Silvani lase. To je potrebno za film «Jovanka in druge«, v, katerem bo imela Silvana glavno vlogo.
Svečani »ceremoniji« je prisostvoval Silvanin mož, producent Dino de Laurentiis, režiser Martin Ritt in še drugi iz filmske ekipe poleg kakih 30
časnikarjev in fotografov. Silvana ni prikrivala, da ji je hudo, zlasti ko je frizer vzel v roke strojček, da lase na kratko ostriže. Igralka se je začela nekaj protiviti, pa jo je še mož prepričal, naj se kar pusti ostriči bolj na kratko. Silvana je pristala in ko je bila »operacija« končana, so bili njeni lasje le še približno 1 cm dolgi. Ko se je pogledala v ogledalo, sta ji pritekli tudi dve solzi.
Vendar pa se je Silvana Mangano pustila tudi brez las fotografirati. Vsa stvar je trajala kakih 20 minut.
— «» —
Oprostilna razsodba v procesu INA
RIM, 22. — Na koncu procesa zaradi nečednosti v upravljanju ustanove INA je sodišče oprostilo bivšega predsednika Giulia Sansonettija, bivšega ravnatelja Annetta Puggionlja ter bivšega upravnika Ferdinanda Bussettija in še nekaj drugih oseb.
Biti ali ne biti — takšno skoraj je sedaj vprašanje za mnoge »missn, ki so sicer prebredle nekatere ovire, a na poti stoje še neznane — ali pa tudi znane — zapreke. Kot marsikdaj velja tudi tu svetopisemska beseda, da je mnogo poklicanih toda malo izvoljenih. O izvoljenih pa odločajo posebne komisije, za katere je prav težko reči. če presojajo samo po kriterijih lepote. Sedaj se je v Kaliforniji zbralo lepo število čednih predstavnic iz raznih držav. Bilo bi res smešno misliti, da so prav te najlepše iz vsake države, toda gotovo niso take, da bi jih zametavali. Iz Italije je prišla v Long Beach Maria Gra-zia Buccella, ki vzbuja mnogo pozornosti. Ali bo ona »Miss Universos? Mogoče. Toda konkurenca je huda. Na sliki na desni jo vidimo, kako koraka (v spremstvu policaja, ki ga ni videti), na drugi sliki pa je v Hollywoodu in grize — koruanj stori.
Sofija nevarna na Ceylonu BB pa ne
Prosvetni minister Cey. Iona je zahteval, da se odpokličejo funkcionarji, ki skrbe za filmsko cenzuro. Očita jim, da »o iopustili predvajanje fil-ma «Strast pod bresti* (s Sofijo Loren, po delu CNeilla), istočasno pa prepovedali predvajanje filma «In bog je ustvaril žensko« (z Brigitte Bardot), ki je po mnenju ministra zelo prijeten in neškodljiv film«. V resnici pa je cenzura za film »In bog je ustvaril žensko« dovolila privatno predvajanje. Glavni filmski klub v Colombu ga je predvajal za svoje člane, ki so pa ob tej priložnosti po številu močno narasli. Film »Strast pod bresti« pa je za ministra nevaren film, ki ga je treba prepovedati.
PEN-klub za madžarske pisatelje
Mednarodni PEN-klub je poslal madžarski vladi poziv, naj oprosti madžarske pisatelje, ki so v ječah, zlasti Tibora Deryja in Gyulo Haya. Brzojavni poziv so podpisali novi predsednik PEN-kluba Alberto Mo-ravia, podpredsednik E-rich Kaestner ter tajnik David Carver.
Japonske češnje
je včeraj prispela v Rim
niso v Italiji
Nesreče zaradi meteoroloških pojavov
Požar r francoski umobolnici
V Avstriji	dež	in	poplavev plamenih umrlo
drugod zopet	velika	vročinašest bolnih zensl'
V Italiji je najbolj vroče v nekaterih severnih mestih, pa tudi v Florenci in Rimu • Vsak dan se mnogo oseb utopi pri kopanju
DUN1AJ, 22.
Po kratki do-
bi hude vročine se je na Avstrijo zopet zlilo močno deževje, ki je povzročilo, da so narasle vode prej,lavile bregove rek. V nekaterih področjih v Zgornji Avstriji in na Štajerskem so proglasili stanje pripravljenosti. Livarna v Trai-senu je popolnoma poplavljena, tako da je1 moralo 1000 delavcev prekiniti delo. Železnica Eisenerz-Linz ie prekinjena, reka Enns pa je v Zgornji Avstriji na dveh krajih preplavila cesto. Marsikje so se zrušile stene hiš zaradi plazov. Na Štajerskem-je voda ponekod odnesla celo telegrafske drogove.
Obrambni minister je poslal v poplavljene kraje na pomoč vojake, ki pa zaradi razdrtih cest lahko med seboj občujejo samo z radiom.
Blizu Herzogenburga je šest oseb blokiranih v neki hiši, popolnoma obdani od voda; nevarnost je, da se hiša od trenutka do trenutka zruši. O-sebe skušajo rešiti s helikopterjem. Na nekem vojaškem helikopterju je civilni guverner Štajerske pregledal področje pri Mariazellu.
Tudi tovarna pločevine Schoeller-Bleckmann pri Muer. zuschlagu je večji del poplavljena, ker je reka Murica prestopila bregove. Vode odnašajo velike količine lesa.
MILAN, 22. — Vročina se je zopet vrnila v Milan z vso svojo pripeko. Danes je bilo že kmalu dopoldne blizu 30 stopinj. Včeraj so zabeležili 34 stopinj. Takšne temperature v ^em času bi lahko ugotovili v letih 1932, 1935 in 1949. Odhod Milančanov iz mesta se nadaljuje, čeprav je mestno življenje še zelo živahno, ker velike industrije še niso pričele poletnih dopustov. Računajo, da bo v prvih dneh avgusta e-ksodus Milančanov dosegel še nikoli zabeležene številke, zlasti še, če se bo v prihodnjih dneh vročina še povečala, kot napovedujejo strokovnjaki.
Ni dneva, da ne bi sedaj pri. hajale iz raznih krajev vesti o utopljencih. In kdo ve, koli-
ko jih že utone, o katerih poročila ne pridejo v svet. Prav tako pa skoraj ne mine dan brez primera smrti zaradi strele. Tudi danes poročajo, da je nekje na jugu strela ubila neko 16-letno kmečko dekle.
Uradno poročilo s o naj višjih temperaturah navaja, da je bL lo danes najbolj'vroče v Tri-dentu, (35 stopinj), medtem ko so imeli Bočen, Florenca in Rim enako 'najčišjo temperaturo (34 stopinj). V Bologni je bilo 3^, v Milanu in Cagliariju 31, medtem ko je v več mestih bilo 30 stopinj, tudi v Trstu. V kopališčih pa je bilo najbolj vroče na Lidu v Benetkah: 31,2.
Nesreča v gorah
ŽENEVA, 22. — Dva mlada alpinista iz Berna, ki sta se hotela povzpeti na Bluemlisal-phorn, ki je najvišji vrh v masivu Bluemlisalp nad Bernom, sta padla s stene. To je že tretja nesreča v zadnjih osmih dneh. Ker se je nenadoma stena okrušila, je najprej padel prvi v navezi Hans Juntzler, ki je pri padcu potegnil s seboj še svojega tovariša Rudolpha Schneiderja. Prvi se je takoj ubil, medtem ko je drugega, hudo ranjenega, prenesel v dolino helikopter.
«Miss Koreja* proglašena za «Miss popularnost*
To je žirija sporočila, preden je pričela delo za izbiro med 15 semifinalistkami za naslov »Miss Universe«.
- „-##—.—
Nov drzen vzpon na Lavaredo
CORTINA D’AMPF.ZZO, 22.
Po ;tednu poskfcov je uspelo '«veveričam» iz^Cortihe preplezati »rumeni rob« zahodnega vrhg Lavareda (2973 m) ter tako premagati težkoče višje šeste stopnje. Pozno popoldne je bil podvig zaključen, ko sta Lorenzi in Michielli dosegla vrh ter se po normalni poti vrnila v Locatellijevo planinsko kočo.
Gre za zelo drzen vzpon, ki
LONG BEACH, 22. — «Miss Koreja« Hun Cu Oh je bila v Long Beachu proglašena za »Miss popularnost« z gla»ovi ogromnega števila gledalcev, ki so v nedeljo prisostvovali paradi kandidatinj za »Miss J Universe«.	I
Nekatere bolnice, med katerimi je nastala strašna panika, so skakale skozi okna
BLOIS, 22. — Policija je sporočila nekaj več podrobnosti o hudi nesreči, ki je doletela psihiatrično bolnišnico v Chateau de la Chesnaie. V požaru, ki je uničil bolnišnico, je umrlo šest žensk, ki so bile v bolnišnici. Nekaj je ranjenih in nekoliko opečeni so tudi nekateri gasilci. Grad, v katerem je bila bolnišnica, je uničen. Nekateri pacienti so skakali skozi okno, da bi ušli plamenom.
Materialna škoda znaša o-krog 200 milijonov frankov.
——«»------
Ne pustijo
premestiti župnika
CASERTA, 22. — V kraju Ailano, ki ima približno 2000 prebivalcev, je bilo v spopa-so ga zaman poskušali že dru- | dih med a6enb in demonstran-gi veliki alpinisti, med njimi ! “ sedem oseb Potolčenih. De-tudi Bonatti in Mauri.
svojo družino; med 7 poginulimi osebami je tudi mati in otrok dveh mesecev. Pred nedavnim je mladenič —- ima 24 let - poslal staršem listek, na katerem je napisal: »Vse vas bom pobil«.
— ; -«» 1
LONDON, 22. — Z letalom je prispela v London igralka Noelle Adam, ki je sporočila, da se bo v kratkem poročila s Sidneyem Chaplinom. S sinom Charleya Chaplina se je zaročila pred tremi meseci. Povedala je še, da bo poroka ali v Parizu ali v Londonu.
Rešila se je iz gorečega avta
TURIN, 22. — Lucia Galanti, j ki ima 25 let, se je peljala s svojim «600« s hriba Mad-dalena. Iz neznanega vzroka je izgubila kontrolo nad vozilom ter zavozila s ceste. Avto se je prevrgel in pri tem se je vnel bencin v rezervoarju. Galanti, ki je bila ranjena, je vendar uspela še pravočasno izkobacati se iz avtomobila, ki so ga hitro zajemali plameni in ga tudi uničili. Zenski so nekaveri ljudje pomagali; v bolnišnici se zdravniki o njenem stanju niso hoteli izraziti.
monstranti so protestirali proti premestitvi župnika Salva-tora Barbata. Iz protesta prebivalstvo že tri dni ne gre v cerkev. Zupan bo jutri sprejet pri škofu, kateremu bo predložil vso zadevo.
——
Tatovi za krogljiene ležaje
MILAN, 22.	— Obstajajo
vsakovrstni tatovi. To noč pa so v Milanu nastopili tatovi krogljičnih ležajev. V neki zadevni trgovini so tega blaga odnesli za poldrugi milijon.
je svojo 7-člansko družino
NEAPELJ, 22. — V nekem kraju blizu Neaplja so finančni stražniki odkrili tobačni na. sad, ki ni bil prijavljen. Nasad so popolnoma uničili, lastnike pa prijavili oblastem.
Za «Bleriotovo trofejo» vodi
TOKIO, 22. — Neki japonski mladenič, ki je živel zelo neurejeno, zapravljal denar in celo prodajal dele zemljišča, ki je pripadalo njegovi družini, je zažgal pristavo svojih staršev. Tako je uničil vso
Za vestjo tiskovne agencije so tudi nekateri listi z velikimi naslovi objavili, da se je igralka vrnila v Italijo po treh letih, ni pa minilo še niti leto. ko j« bila na lanskem iilmskem festivalu v Benetkah - Sofija upa, da bo 1. 1960 dobila otroka • Vrhunski sestanek svetovnega humorizma
Agencija Ansa je sporočila, da je bila Sofija Loren ; zelo zmedena, ko se je včeraj »po treh letih odsotnosti* vrnila v Italijo. Navaja celo dobesedno njene besede, kjer igralka tudi govori o treh letih. Vprašanje je, če je igralka res Izrekla tista «tri leta*; če je pa res to rekla, je pa samo dokaz več za njeno zmedo. Mogoče pa ni rekla, da se je vrnila v Italijo, temveč v R:m. Kajti če je zavestno rekla, da se je po treh letih vrnila v Italijo, tedaj je težko reči, kaj je s tem
tlllllllinilllllllHIIIinillllllllllinilllllllllllHIHintinHIIIlllMIHIIIIinitllHIIIIIIIHIIInnnHIliMHMIIHIimmmMtatHIHIIMfHMVIIMIiHttllMIMMIIMmiUlMiMiaHIHMMIltVMIUlIHMIIIlllllIHMIHIUIIIItmiltllllllllllllillllllllllllllllUlliHIIHtinnillllHin
Ko je bil te dni japonski ministrski predsednik v Rimu, je zasadil prvo češnjo za nov Japonski drevored
mislila.
Včerajšnji »Piocolo Sera* objavil na prvi strani velik, 5-kolonski naslov, »Sofija Loren se j« po treh letih vrnila v Italijo*. Milanski «Corriere d’informazio-ne» se je za ta dogodek zadovoljil, sicer tudi na prvi strani, z manjšim, 2-kolon-skim naslovom, in odsotnost je zmanjšal na samo dve leti. In najbrž bi lahko našli še marsikak popol-dnevnik, ki je podobno nasedel.
Ni pa nobenega dvoma, da imajo vsi listi dolge
članke z mnogimi fotografijami o prihodu Sofije Loren na lanski filmski festival v Benetkah, o njeni udeležbi na
je dal zavesti, da je
predstavi filma «Crna orhideja« ter o podelitvi nagrade za najboljšo žensko vlogo; to nagrado je prejela prav Sofija za vlogo v omenjenem filmu. In od vsega tega še ni minilo leto.
RIM, 22. — Sofija Loren davi ni prišla v Rim z vlakom, ker je izstopila že prej in se je z avtomobilom pripeljala do hiše, v kateri je njeno stanovanje. Toda časnikarji in fotografi so jo le zasledili. Uspelo jim je celo iztrgati nekaj kratkih izjav, čeprav je Sofija želela, da bi je zaradi utrujenosti preveč ne nadlegovali. Povedala je, da pojde 25. t.m. v Taormino po nagra-
do »Donatello David«, ki jo je dobila za vlogo v »Cmi orhideji«. Potem se vrne v Rim, kjer se bo začelo notranje snemanje filma »Olimpija«.
Povedala je tudi, da upa, da bo v treh mesecih, ki jih misli prebiti v Italiji, uredila za vedno zadevo s svojim zakonom. In potem si bo lahko privoščila naj večje veselje svojega življenja, če bo bog hotel, je pristavila. Imeti otroka. To si želi že toliko časa in upa, da se ji bo želja izpolnila v letu 1960.
Končno je še povedala, da je prevzela predsedstvo »vrhunskega sestanka svetovnega humorizma«. V Benetkah se bodo namreč zbrali Danny Kaye (ZDA), Alec Guinnes (Anglija), Popov (SZ) ter Fer-nandel ali Tati (Francija).
PARIZ, 22. — Po dvodnevnem uradnem obisku v Parizu je etjopski cesar Haile Selasi odpotoval v Pau, od koder bo šel v Biarritz in nato v Lizbono. Včeraj je baje med razgovorom z de Gaullom ta govoril etiopskemu cesarju o alžirski vojni.
DIJONE, 22.	— Michel
Guignier, 36-letni duhovnik, se je kopal v reki Ognon, ko je opazil štiri deklice v bližini nekega nevarnega vrtinca. Poklical jih je pa se niso hotele vrniti na breg. Hitro za tem pa jih je tok potegnil za seboj. Guignier se je pognal v vodo in plaval proti deklicam, hoteč jih rešiti, a voda je njega samega potegnila pod gladino. Tedaj je skočil v vodo neki policijski brigadir, ki se mu je posrečilo spraviti deklice iz vode. Trupla duhovnik* pa še niso našli.
(liorjjia Moll pride v Jugoslavijo
RIM, 22. — Giorgia Moll bo spet v kratkem prišla v Jugoslavijo zaradi snemanja filma «Kozaki», v katerem igra eno izmed glavnih ženskih vlog. Pred tem pa pojde v prvih desetih dneh avgusta še v Pariz, kjer se mora sestati z režiserjem Rogerom Vadimom. Igrala bo namreč glavno vlogo v prihodnjem filmu tega režiserja.
——«*------
RIM, 22. — Renato Bertoi*-ni, uradnik, ki si je prisvojil 40 milijonov lir notarja Ven-turija, je popoldne prispel v Milan z vlakom iz Pariza. Po posredovanju Interpola je bil aretiran v francoski prestolnici.
..J-aPn in Ischia so sedaj povezani tudi z rednim helikopterskim prometom. He-'kopter lahkij pelje tri potnike, cena vozovnici za obe progi pa je 2500 lir
Utonil pri reševanju
Elizabeta II pričakuje otroka?
PARIZ, 22. — Nekateri večerni pariški listi objavljajo iz Kanade, da kraljica Elizabeta II pričakuje svojega tretjega otroka. Tako piše «Fršnce Soir« iz Edmontona: «Po vesteh, ki krožijo že nekaj dni, pa niso bile uradno niti potrjene niti zanikane, je lahko vzrok za utrujenost in nerazpoloženost kraljice Elizabete med njenim uradnim obiskom v Kanadi ne samo v številnih obveznostih na dolgem potovanju, temveč še v nečem drugem: ta utrujenost in nerazpoloženost je namreč lahko znanilka za vesel dogodek na angleškem dvoru. Osebni zdraznik kraljice ni hotel nič odgovoriti, ko so ga o tem časnikarji vprašali.«
Tudi «Paris Presse« piše skoraj isto.
Tajnik tisicovnega urada kraljice Elizabete pa je danes v Kanadi kategorično zanikal vesti, da kraljica pričakuje otroka.
PRIMORSKI DNEVNIK
23. julija 1S9
precej nav
Sabljaško ai/etm/nn pi-i/H.usti/o v Budimpešti
Kolesarji v borbi *a državno majico
BrunuKabarovu(SZ) Kolesarska dirka Milano-Vignola naslov svetovnega prvaka v sablji odskočna deska za svetovno prvenstvo
In.r «... .1 J..   11..115    ■	■	_
Anglež .lay na drugem, Italijan Ueltinu pa na tretjem mestu
BUDIMPEŠTA, 22. — Tudi v polfinalnem tekmovanju so se ruski sabljači posebno izkazali in so se vsi štirje, to je černovčevič, Cernikov, Kosta-va in Kabarov plasirali v fi-j nale. Boljša fizična kondicija in tudi moč sta zmagali nad ! latinsko tehniko, katero je v finalnem tekmovanju predstav-I ljal le Italijan Delfino. Drugi Italijan Tassinari in tudi Francoz Bouquard sta morala namreč kloniti pred boljšimi nasprotniki.
Za finale so se tako plasirali poleg že imenovanih ruskih sabljačev, še Sakovics (Madžarska!, Jay (Vel. Brit.) in Glos (Poljska). Najboljši pa se je izkazal Rus Kabarov, ki si je priboril naslov svetovnega prvaka v sabljanju.
Za Kabarovom je drugo mesto zasedel svetovni prvak v
100 m: Sven Aake Loefgre-1 tekmovanje za zvezni trofej,
ne, S. O. Vestlund; 200 m: B. Malmroos, Ove Johnsson; 400 m: Alf Petterson, L. Johnsson; Štafeta 4 x 100 m: B. Nord-baeck, S. O. Vestlund, Ove Johnsson in S. A. Loefgrene; štafeta 4 x 400 m; A. Petterson, H. O. Johnsson, L. Johnsson, J. O. Gustavsson; rezerva: I. Haegglung; 3.000 m zapreke: G. Tjoernebo, Klaes Spett; daljina:	T. Waahlander, Arne
Ericsson; skok s palico: Eten Eriksson, Lars Karlbom.
PLAVANJE
BOLOGNA, 22. — V soboto in nedeljo bo v občinskem plavalnem bazenu žensko finalno
ki je veljaven za naslov se-niorske, juniorske in mladinske državne prvakinje. K tekmovanju so uradno prijavili plavalke, ki so v polfinalnih tekmah v Milanu, Veroni in Neaplju dosegle najboljše čase. Udeležba na tekmovanju v štafetah pa je prosta. Med se-niorkami se bodo tekmovanja udeležile Valle, Faidiga, De Marchi, Androsoni, Martinelli, Zennaro, Beneck, Tucci G. in Tucci M. Za prvenstvo juniork bodo tekmovale Vechijeva, Cecchijeva, Giordanijeva, Mi-chehjeva in Passerinijeva, medtem ko so za kategorije mladenk prijavljene Saini, Pa-cifici in Razni.
Dirke se bodo udeležili vsi najboljši kolesarji - Baldinija ne bo na startu
MILAN, 22. — Kolesarska dirka po Franciji bo šla kmalu v pozabo. Sedaj so oči vseh uprte v £andvoort na Nizozemskem, kjer bo avgusta cestno svetovno prvenstvo. Kolesarji vseh držav se pripravljajo, ker jih pač majica v mavričnih barvah posebno privlačuje. Med državami, ki jim prihodnje prvenstvo vzbuja precej preglavic, pa je ravno Italija, pa čeprav ima v svoji sredi sedanjega prvaka Ercola Baldinija. Toda Baldinijeva morala je zelo nizka in kolesar je v obupu že izjavil, da bi se najraje odrekel tekmovanja. Toda kot svetovni prvak mo je uradno vpisan na listi
Hiiiiitiiitmti t imunim imunimi hiiiiiiiiiiiiiiiuiiii m tu uiiiiiiitiitii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiif ihihii i umu mit iiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiitiiiiitHtM
V petek, soboto in nedeljo v Milanu
floretu Anglež Allain Jay medtem ko je Italijan Delfi-1 no tretji v končni lestvici pred Gloson (Polj,), Cernovčevičuj in Cernikovu (SZ), Sakovicsu; (Madž.) in Kostavo (SZ).
Finalno teniško tekmovanje evropske cone za Davisov	pokal	med
ZA DVOBOJ Z ITALIJO
Imena lahkoatietov švedske reprezentance
Španci upajo na presenetljivo igro (d ni ena
ipJLAN, 22. — Španska te-	Igra Špancev je
—uK-i- ,ii ij -j djšila občinstvo v tekmi z Anglijo, ki je morala oditi do-
' STOCKHOLM, 22. - švedska lahkoatletska zveza je objavila [ imena tekmovalcev, ki bodo pokal, je doslej pokazala pre-
riška rdprezeiifhnča, ki bq od tetka do nedeUe stonila na igrišče proti Italiianom za fi-! r’ov s norazom v žepu. Sedaj
na Pirenejskem polotoku pri-
nastopili v nedeljo in ponedeljek proti Italiji. Dvoboj bo v mestu Malmoe.
Reprezentanco sestavljajo:
tej optimizma. Spanci upajo lt. da jim bo vročina pomagala v tej, za njih odločilni bcrbi.
Avgusta in septembra v Koprskem zalivu
JADRNICE	PET
na XVII. prvenstvu «Star»
Prvenstva se bo udeležila tudi slovenska edinica
Jadrnice vrste »Star* v Koprskem zalivu
KOPER, 22. — Še dober mesec nas loči Od letošnje največje športne prireditve pri nas, to je XVII. prvenstva (Distrikta) jadrnic vrste «Star», ki bo od 30. avgusta pa do 4. septembra v Vodah Koprskega zaliva.
Slovenska edinica s kapitanom Vinkom Zniderčičem na čelu je že pripravila vse potrebno, da bo letošnja prireditev kar najbolj uspela, tako v tekmovalnem kakor tudi v propagandnem oziru.
Po prijavah sodeč se bo prireditve udeležilo 25 edinic
(vsaka s tremi tekmovalci) Iz Avstrije, Zap. Nemčije, Švice, Madžarske in seveda Jugoslavije.
Na tem prvenstvu bo prvič nastopila poleg jugoslovanskih edinic tudi slovenska, v kateri b* tekmoval zmagovalec
zadnjega Distrikta, ki je bil 1954. leta na Zueriškem jezeru, Mario Fanfangel iz Kopra.
Prvenstvo bo obsegalo 5 regat, tekmovalo pa se bo pravilih ISCYRA in IYRU. O tek. movanju bomo še obširneje po. ročali.
cukujejo od svojih igralcev podoben «exploit». Toda marsikdo se zaveda, da bosta na igrišču Pietrangeli in Sirola, ki daleč nadkriljujeta Knighta in Daviesa.
Ce pogledamo teniško zgodo-
vino Španije, bomo videli, da se ji je letos prvič nasmejala sreča, da se bori za naslov najboljšega teniškega moštva v Evropi. V 24 letih, odkar Španija sodeluje pri tem tur-r.iiju, se je samo 1923, leta plasirala v semifinale. Trinajstkrat so bili Spanci izločeni že v prvem kolu, šestkrat v drugem in trikrat v tretjem. Z Italijo pa se je srečala, vedno seveda v turnirju za Davisov pokal, dvakrat in obrakrat so Italijani zmagali s 4:1.
V zadnjih letih pa so zabeležili v španskem tenisu nekai napredka. Največ so k temu pripomogli mladi igralci in še posebno Gimeno, ki je reket št. 1 na Pirenejskem polotoku. Domači izvedenci za izredno hvalijo in menijo, da ima ta igralec v Evropi izredno bodočnost. Več skrbi pa jim povzroča Santana ki je nestalen v igri. Ce bo igral kot proti Angležu Knightu, tedaj ni nobenega dvoma, da bo morala Španija kloniti. Toda če se bo izkazal kot v fenomenalnih dveh setih igre z Daviesom, tedaj bo treba močno računati z njim.
Danes popoldne so izžrebali pare za tekmovanje. Zreb je določil, da se bosta srečala v petek ob 14.45 Couder (Španija) in Sirola (Italija), kasneje pa Gimeno - Pietrangeli. V soboto ob 15.30 bo srečanje parov Gimeno - AriUa (Španija) proti Siroli - Pietrangeliju (Italija), medtem ko se bo v nedeljo srečanje zaključilo z igrami v singlu Gimeno - Sirola in Pietrangeli - Couder.
s številko 1 in bo moral svoj naslov hote ali nehote, častno ali nečastno, braniti.
Tehnični komisar italijanske kolesarske reprezentance Al-fvedo Binda dosedaj še ni izbral tekmovalcev, ki jih bo vzel s seboj na Holandsko. Morda ima že v žepu seznam, a imen noče izdati. Pravi, da b:> kolesarje izbral iz vrst tekmovalcev, ki se bodo v nedeljo udeležili dirke na 252 km dolgi progi Milan-Vignola.
Do ponedeljka mora namreč izročiti seznam 12 kolesarjev. Potem pa bo imel še čas, da iz teh izloči sedem, ki bodo z Baldinijem predstavljali Italijo na prvenstvu.
Vsi upajo, da bo Binda izbral kolesarje, ki so znani po pogumu, vzdržljivosti in tudi, da so v zadovoljivi formi. Predvsem pa bo moral izbrati hitrostne kolesarje. Pravijo, da je krožna proga pri Zandvoor-tu pravcata zagonetka tudi za belgijske kolesarje, ki so po menju strokovnjakov favoriti.
Po nedeljski dirki bo imel Binda še dve priliki, da iz množice kolesarjev izlušči najboljše. 2. avgusta bo dirka za pokal »Bernocchi*, 9. istega meaeca, to je teden dni pred svetovnim prvenstvom, pa bo krožna dirka okoli mesteca Ghignola Po.
V nedeljo bodo ha startu vsi kolesarji, ki niso šli na «Tour de France* in številni profe-sionisti II. kategorije, ki so se v teh dneh vestno pripravljali. Videli bomo tudi kolesarje, ki
so vozili po Franciji razen Baldinija, k-i je potreben po-■itka.
Na startu bo tudi Coppi s svojo ekipo v kateri so Bor.i, Zamboni, Tinazzi, CarJesi, Al-bani in drugi.
Istočasno bo tudi dirka za diletante, katere se bodo udeležili vsi kolesarji, ki jih Pro-ietti namerava peljati na diletantsko svetovno prvenstvo. Tudi njih bo 12 a pravico do udeležbe na prvenstvo, jih .rr.a samo 8. Zato bo tudi med njimi borba ii najboljši plasma, ki bi jim moral zagotoviti potni list za Nizozemsko.
——«»-----
Veslaško prvenstvo na Bledu
Juniorke Arga iz Izole ekipne državne prvakinje
BLED, 22. — Danes so bile na Bledu veslaške tekme za državno prvenstvo juniorjev: V ekipni konkurenci žensk je zmagala ekipa Argo iz Izole s 150 točkami pred Bledom, Borcem iz Osjeka, Branikom iz Maribora in Gusarjem iz Splita. V konkurenci moških ekip je zmagala šibeniška Krka pred veslaškim društvom Argo iz Izole. Najbolj zanimiva tekma je bila v osmercu za moške. Tu je bila ostra borba m d Krko in Argom. Mladi1 veslači iz Izole so vodili do pred samega cilja, kjer je Krka prešla v vodstvo in zmagala s 6’40”, osmerec iz Izole pa je zabeležil čas 6’41” .
Illltlllll IIHIt MMH IMIMIItlttitMlHMIIIIIIIHIIHMIttlltltlt It lltll llllllll IIIII lllllllll Ulil lllllll Hill lit II
Na reki Arno pri Piti tekmovanje v veslanju
Na kolesarski dirki LjublJana-ILBistrica-Ljubljana
Prvih šest mest za nizozemske kolesarje
LJUBLJANA, 22. — Danes je bila na progi Ljubljana -Ilirska Bistrica - Ljubljana (176 km) kolesarska dirka, ki jo je organizirala tovarna ko-
ANDKES GIMENO španski reket št. 1
les «Rog». V tej dirki so nizozemski kolesarji pokazali, da so resni favoriti za prvo mesto na dirki po Jugoslaviji. Prvih šest mest so namreč zasedli prav Holandci, ■.
Rezultati:	1.	Vilenšen	4.34’
in 45", 2. Hugens, 3. Tauen-gen, itd. Sedmo mesto je zasedel Hrovat (Rog) s časom 4.36'26'’ tik pred Avstrijcem Baso. Levačič je prišel 13. na cilj s časom 4.44'27", medtem ko so Petrovič, Valčič, Žirovnik in Šebenik odstopili.
-     ......................
JADRANJE
WHITSTABLE, 22. — Italijan Mario Capio, ki je zmagal v prvih dveh preizkusnih vožnjah z jadrnico vrste «Leteči Holandec« za naslov svetovnega prvaka, se je moral danes zadovoljiti s tretjim mestom za Nizozemcem Von Verhage-nom. Vseeno pa je Italija, kljub Capiovemu drugem mestu, v lestvici držav še vedno prva s 3.530 točkami pred Veliko Britanijo, Holandsko, Francijo in Nemčijo.
Od 24. do 26. julija italijansko seniorsko in juniorsko prvenstvo
Prvenstva se bodo udeležile tržaške in tržiške veslaške 'ekipe
PISA, 22. — Vše je pripravljeno med krajetha Bufalotti in S. Piero ob reki Arno, kjer bo od 24. do 26. I. m. državno prvenstvo v veslanju. Vodno gladino Arna so razdelili na šest prog, pri Čemer so uporabili balne iz plastične mase, da bi tako preprečili morebitne okvare na veslih tekmovalcev.
Doslej so se za prvenstvo (seniorsko in juniorsko) že prijavila sledeča društva:
S.C. Trieste, Soc. Ginn. Trie. stina, S.C. Baldesio (Cremo-na), Šport Club Renese (Re-no), S.C. Mincio (Mantova), S.C. Adda (Lodi), S.C. Timavo (Tržič), S.C. Milano, S.C. Vit-torino da Feltre (Piacenza). G.S. Corazzieri (Rim), C.C. Ir-no (Salerno), S.C. Leonida Bis. solati (Cremona), S.C. Lario (Como), S.C. Lecco, C.N. Po-siUipo (Neapelj), Dop. Ferr. Trst, C.C. Napoli, S.C. Erida-nea (Casalmaggiore), C.N.S. Guardie Finanza (Gaeta), Ro-wing Club Genovese, N.S. Ca-rabinieri (Rim), S.C. Pallanza, S.C. Padova, S.N. Accademia Aeronautica (Nisida), C.C. A-niene (Rim), S.C. Cerea (Turin), S.C. Firenze, C.C. Roma, S.C. Moto Guzzi (Mandello), Circ. Dip. Comunali (Florenca), S.C. Sebino (Lovere), C.C. Napoli, Fiamme Oro (Bari), Dop. Ferr. Napoli, C.C. Tirre-nia (Rim), S. Battellieri Co-lombo (Pavia), C.S. Fiat (Turin), ,U.C. Livornesi, Y.C. Sa-voia v*(Neapelj), S.C. Armida 1 (Turin), CUS Bari, S.C. Isi-
nusa (Cagliari), C.N. Castella. mare (Stabia), S.C. Sampier-darenesi, S.C. Varese, S.C. Falck (Dongo), S.C. Garda (Salo), C.S. Marina Militare (Sabaudia), Rowing Club (San. remo), S.C. Bucintoro (Benetke) itd.
Japonska - ZDA v plavanju
Nov svetovni rekord japonske štaf. 4x200 m
TOKIO, 22. — Tretji dan plavalnega dvoboja Japonska -ZDA se je zaključil z dokončno zmago domačega moštva z 41:38. Tudi v tem dnevu je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Presenečenje dneva je rezultat štafete 4x200 m prosto, katero so Japonci preplavali v času 8’21”6, kar je za 2” boljše od bivšega svetovnega rekorda, ki so ga 3. decembra 1956. leta dosegli avstralski plavalci.
Avstralec Murray Rose, ki je sodeloval na dvoboju kot gost, je v plavanju na 800 m prosto dosegel drugi najboljši čas na svetu. Murray, ki je bil že svetovni rekorder na tej progi z 9’13”5, je moral naslov prepustiti sonarodnjaku Jonu Konradsu, ki je preplaval progo v 8'59"6. Na isti progi je Američan Allan Som-mers, ki je prišel tretji na cilj, dosegel s časom 9’17”8 nov državni rekord.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
«Tour» je končan kritike pa... ne
«La grande bouclen je za nami. V soboto si je Grous-sard, ki ga vidimo na prvi sliki, zagotovil zmago v zadnji etapi in aplavze v Parizu zbranega občinstva. Tour pa je v celoti razočaral; res je, da gre nekaj krivde francoskim kolesarjem, posebno pa Rivieru in Anquetilu. ki sta pazila drug na drugega in nista znala sprožiti ofenzive, toda krivda je tudi v organizaciji. V začetku je bilo preveč ravninskih etap, na koncu pa preveč gorskih.
(Tour* je torej razočaral vse, Baldini pa še posebno Italijane. In s prvakom so zašli v temo tudi njegovi pomočniki. Ne glede na taktiko, ki je bila od vsega začetka napačna, so Italijani že na sredi poti izgubili Vita Favera. na katerega je Binda polagal precej nad. Drugi kolesarji pa so morali voziti kot bi imeli v svoji sredi Coppija in ne Baldinija, kateremu ne prijajo gorske etape. Rezultati tega niso izostali:	samo 6. mesto
med prvimi 25 kolesarji v nasprotju z 2., 5., 10. in 24. mestom na lanskem Touru. da ne govorimo o 6. mestu (lani drugo) v ekipni lestvici itd. To se je tudi poznalo v »zaslužku*. Lani so si Italijani nabrali za več kot 8.000 000 frankov nagrad, letos pa jim je prišlo v žep polovico manj.
Največ so zaslužili kolesarji francoske reprezentance: 12.200.000 frankov. Vsega skupaj je Tour razdelil 52 milijonov.
Bahamontes pa se je znašel ob koncu dirke z rumeno majico na sebi in tudi s polnim žepom denarja. Toda Spanec, ki ni nadut in ki zna biti radodaren, je ves denar podaril, iz hvaležnosti za pomoč med dirko, kolesarjem španske ekipe, ki so mu v precejšnji meri pripomogli do uspeha, ki si ga doslej še noben iberijski kolesar ni znal priboriti. Vsa čast torej Bahamontesu, ki ga vidimo na sliki, ko je na vzponih etape S. Etienne - Grenoble sprožil z Gaulom napad in s tem zadal nasprotnikom smrtni udarec. Bahamontesov uspeh je posebno razveselil Fausta Coppija, ki je njegov učitelj in vodnik v ekipi »Tricofilina -Coppiii. (Tretja slika). Na zadnji sliki pa so belgijski kolesarji, ki so z vztrajno vožnjo in s pravilno taktiko zasedli prvo mesto v ekipni lestvici.
ktuuiiuuuuuiiuut EDGAR WAGEACE:
j (ZA G ONET 1 (ZAPONKAH
TmnnnnnnTTTmrmnnnnTmnnnimTTnnnnnnmtnnnnTTnnnffm?
»Za tako dejanje sem ubil ljudi. Niti nate ne bom pozabil, mrha nesramna!*
«Nisem vam hotel storiti nič hudega,* se je opravičil Walters, Brown pa je grozeče dvignil roko.
«Bom ze obračunal s tvojim gospodarjem in ti, hlapec, boš plačal.*
Nšto se je svečano odzibal kakor pijanci. Walters je zmedeno gledal za njim.
IV. POGLAVJE
Isti večer ob deveti uri je zazvonil zvonec v stanovanju Franka Hollanda. Ko je Pavel odprl, se je znašel pred visokim in slabo oblečenim možem, ki je komaj stal na nogah.
Frank je stopil k vratom, ko je zaslišal globok neznan glas. «Kaj je, Pavel? Nesreča?* je vprašal.
»Večne nesreče, dragi mladi mož,* je stokal obiskovalec, ki je bil popolnoma pijan. «Povv...sod nesreče. Se vam zdi pTav, da malop...pridneži okradejo po... poštenjaka?*
»Spusti ga noter, Pavel,* 'je nasvetoval Frank, «če ne nama bo ta pijanec zbudil vse stanovalce.*
Wellington je stopil z opotekajočimi se koraki v sobo. »Kdo od vaju je Pavel Lander?* ie vprašal. «Jaz sem WeUington Brown iz Cejfuja in živim z denarjem, ki mi ga
milostno daje neki star lopov. Ta zločinec me Je najprej okradel, sedaj pa mi daje miloščino. Vem toliko stvari o Trasmereju, da...»
»O Luciju Trasmereju? Mojem stricu?* je vprašal Pavel In pordel. Pijanec je težko in zaspano prikimal.
»Lahko vam povem nekaj nezaslišanega o njem,* je nadaljeval. »Bil sem njegov knji...govodja in tajnik. Hočem vam pov...vedati neko stvarco, ki...»
»Kar prihranite si to!» ga je dostojanstveno prekinil Pavel, »čemu ste prišli k meni?*
»Prišel sem, ker ste njegov nečak,* je pojasnil Wellington. «Vaš stric me je okradel. Vzel je sirotam kruh od ust, mene pa je opeharil za moje delnice pri trgovskem sindikatu v Mandžuriji.*
»Če ste prišli samo sramotit mojega strica,* je izjavil Pavel, «potem lahko greste.*
Wellington Brown je položil umazan kazalec na Pavlove prsi in dejal:	,	,
«Vas stric je lopov. Zapomnite si to! Tat, ničvredni tat!* »Če ste o tem prepričani, zakaj mu ne pišete?* je jezno vprašal Pavel.
Brown je izbruhnil v smeh, nato pa zavpil:
'Njemu da pišem? Je že več let, ko sem slišal nazadnje tako imenitno šalo. Pis...»
«Izginite!» je zakričal Pavel in odprl razdražen hišna vrata. Brovvn mu je zapičil pogled v oči m počasi poudarjal:
«Nečak ie tak kakor stric. Stric, nečak in pomivalec krožnikov. Vsi so enaki. Grem, da, toda prej vam moram reči...* Vrata so se mu pred nosom zaloputhila.
«Prekleto!» je zamrmral Pavel. »Odpreti moram okno, sobo je treba namreč sedaj prezračiti. Nisem si nikoli mnogo predstavljal o stričevih prijateljih, toda ta prekaša vsa moja pričakovanja. Jutri bom šel k stricu in ga bom vprašal, po kaj je prišel ta Brown v najino stanovanje.*
»Ali ti nikoli ne bereš časopisov, Pavel?* je vprašal Frank. «Trasmere je dal v «Megaphone» kratko časopisno vest, v kateri sporoča, da gre iz Londona in da bo ostal tam nekoliko tednov.*
Pavel je izbruhnil v smeh.
»Ali še nisi razumel?* je vprašal. »To je stričev izgovor. Kadar koga noce videti, da podobne vesti v časopise. Zdaj ven., da je nezaželena oseba Wellington Brown.»
Pavla je prekinil zvonec telefona, Frank pa je nepotrpežljivo zamahnil z roko in zamrmral:
»Stavim, da je časopis. Mislil sem in bil skoraj prepričan, da bom do ponedeljka oopoldne prost.*
časopisni poročevalec se ni zmotil. Klical ga je glavni urednik »Megaphona*. Neki Poljak, ki je bi! soudeležen pri neki goljufiji v škodo nekaterih zavarovalnih družb, se je umaknil aretaciji in se je zatekel v prazno hišo kjer se je z revolverjem velikega kalibra upiral	policiji.
»Ta uredniška žival!* je puhal	Frank,	ko	je	spustil	slu-
šalko. »Pravi, da gre za veliko časopisno senzacijo, za pravo amerikaniado. Veš, Pavel, kaj sem mu odgovoril? Da naj pošlje na kraj gledališkega kritika. Nisem sel morda včeraj zvečer na razgovor z gledališko divo?*
»Torej moraš iti?* se je zakrohotal Pavel.
»Gotovo, butec, kakršen si,» je užaljeno zavreščal Frank. Misliš, da bi rad izpustil lov za možem, kakršen se obeta to noč?*
Popravil si je kravato, vzel v naglici klobuk in pogledal, če ima v žepu ključe svojega vozila in cigarete. Nato je švignil skozi vrata. Pavel je zmajal z glavo.	Nikoli ni	mogel	razumeti,
kaj je tako lepega pri neprestanem	delu.
Frank je prispel okoli polnoči na cesto, na kateri so policaji obkolili Poljaka. Takoj je našel svojega prijatelja nadzornika Canverja, kšteremu je bila naložena ta haloga.
»Pozdravljeni, Holland!* je pozdravil Carwer. «Vidim, da niste izgubili časa in prilike, da prihitite sem.*
»Kako pa naj bi tudi napravil pri takem trinogu, kakor je glavni urednik?* je zagodrnjal mladi mož. Njegove bleščeče oči pa so to izjavo popolnoma postavile na laz.
Dve uri so skušali policaji prisiliti- na predajo goljufa, ki se je utrdil v stanovanju v drugem nadstropju. Tedaj se je enemu izmed mlajših posrečilo priti na streho, od tod na balkon tretjega nadstropja in s pomočjo vrvi v drugo nadstropje
za dve okni od onega, od koder je Poljak streljal, če se J t' javila kaka čelada.
Policaj se je z vso previdnostjo oprijel okrajka in počasi plazil tesno ob zidu. Prišel je približno en
usodnega okna. Takrat je z naglo kretnjo zagnal skož' v' jto
... ... . ...
sko špranjo bombo, napolnjeno s solzilcem. ~
Ob dveh je bila zadeva končana. Frank je napravil f X liko posnetkov in si neprestano zapisoval dogodke, ne )!(jt se brigal za krogle, ki so mu žvižgale mimo ušes vsaki je stopil izza zidu, za katerim se je skrival. S Carwerj«' J se podala v kavarno, ki je bila odprta celo noč, da bi P.j.pi» skodelico kave in pojedla kruhek. Razpravljala sta o r0 ., tfj*' stvareh. Poročevalec se je podal proti domu proti treu1 pjjf i potem ko je izročil v uredništvu film in članek. Noč J® jr1®0 lepa, skoraj topla, zakaj pomlad se je približala Ceste zapuščene in dalo se Je razmišljati, ne da bi bilo treba v na promet, ki ga ob tej uri skoraj ni bilo.	f0i
Medtem ko je hodil po Pick Streetu, je zagledal »v, je imel sneto kolo, in dekle, ki se je trudilo okoli dvig01 bi okvaro odstranilo. Frank je zavrl in izstopil, da bi ne01 % pomagal.	JJ
»Vam lahko s čim ustrežem, gospa?*	dlj,?
Zena je vstala iznenadena, ker je zaslišala zn0nJ J^'1 Frank pa je obstal ko prikovan, kajti dekle m bilo dri>S X, Mira Ardfern.
»Oh, dober večer, gospod Holland!* je vzkliknila «Zamudila sem se na neki slavnosti in sedaj se mi Je z§
še ta nesreča.*	'	(ffiii
«Nikar se ne mučite!* je odgovoril mladi mož in Ant8
.i—-Tr ——•--»«	-	.	'
smehnih »V petih minutah vam bom zamenjal kolo^ -- ^ ,
ko je dvigal avto, odvijal vijake in zamenjaval kolo, ^ Frank spraševal, na katero slavnost je moglo iti dekl®> bilo oblečeno v zelo preprosto obleko, brez klobuka, na r«v pa imelo grobe rokavice ko vozniki.	OTr1
»Tudi jaz sem bil na neki večerni prireditvi,* J?-ji, k1
n Ir mpH Holnm	i_____;__j n...i	  »?
Frank med delom. «Na večerni prireditvi s presenec®
umetnimi ognji.*
(Nadaljevanje &