URN_NBN_SI_DOC-ZX2TKFRX

Jože M unda — Ludvik Žepič — F rance Zupan: G ore v besedi, podobi in glasbi. Slovenska p lanin ska biblio­ grafija. P laninska zveza Slovenije. L jubljana 1965. 189 + ( I I I ) str. 8». Za70-letnico ustanovitve Slovenske­ ga planinskega d ru štv a je z dveletno zam udo izšla slovenska plan in sk a b i­ bliografija, delo, ki n aj bi prikazalo k u ltu rn e dosežke slovenskega plan in­ stv a n a literarn em , likovnem in glas­ benem podro čju . N ajobsežnejši in za nas najzanim ivejši je p rvi del, »V be­ sedi« (str. 9—106), ki ga je prispeval Jože M unda. V sebuje približno 600 eno t slovenske planinske lite ratu re, p a tudi tu je, ki govori o naših gorah. Založba in avtor sta se odločila za ožji k rite rij planinske književnosti: upoštevana so le dela, ki so n a stala iz planinskih nagibov ali so n am enjena planincem , ne p a tu d i vsa druga lite­ ra tu ra o gorah. Izpuščen je strokovni in znanstveni tisk te r dela s p od ro čja športov, ki so plan instv u blizu (sm u ­ čanje, lov), čeprav govore o gorah. E dino p ri leposlovju je av to r zajel širše in upošteval vse leposlovje, ki se dogaja v naših planinah, in vse slo­ vensko leposlovje, k i se dogaja k je r­ koli v gorah. Z aradi p o m an jk a n ja ča­ sa — za sestavo bibliografije je bilo n a voljo le pol leta — upošteva ta le sam ostojne tisk e (do 3 stra n i), ne pa tu d i člankov. Č eprav im am o za glavni slovenski planin sk i list P laninski vest­ nik že sestavljen a bibliografska kaza­ la, bi bilo k lju b tem u tre b a z b rati še m nogo gradiva v dnevnem tisk u in v tu jih časopisih, a za tako delo b i bilo p o treb n ih več delavcev in več časa. O m enjeni ožji k rite rij planinske k n ji­ ževnosti je zelo zahteven; p ri večini del se ga av to r lahko d rži le, če pozna vsebino. To p a p ri tu jih tisk ih v glav­ nem n i bilo m ogoče. V dvom ljivih p ri­ m erih je av to r zato tiske, ki jih ni m ogel dobiti v roke, ra je izpustil. Iz­ b o ru tu d i ne m orem o oporekati, če sk rb n o ne pregledam o vseh upošteva­ nih in izpuščenih del. O bširno in raznov rstno gradivo je razvrščeno v d v an ajst razdelkov: 1. Č asopisje. Poleg Planinskega vestnika, n ek aterih avstrijsk ih , italijan sk ih in čeških časopisov je p o pisan ih tu di precej šaljivih listov, ki so izšli o p ri­ liki raznih p laninskih zabav. Tu bi bilo tre b a om eniti, d a h ra n i precej letnikov A lpskega všstnik a, k i ga a v to r ni dobil v roke, NUK, le da še ni postavljen. — 2. Z borniki. — 3. Splošno. T a del 'vsebuje teo retična dela, priro čn ik e in bibliografije. — 4. Z godovina. P ri enoti 75 »W egbau im R inkathor« bi bilo tre b a v kazalo uv r­ stiti geslo »T urski žleb«, ne »Rinka«. — 5. Slovensko leposlovje. — 6. T uje leposlovje. Z anim iva enota je Baum - bachov »Zlatorog«, ki je izšel v izvir­ nik u v številnih p on atisih v sk upaj 143