" ')U
IZDAJA ZA GORIŠKO II BEIEČIJO
UtoVlIi. .
PHIHDHSKI DNEVHIK
tnmi llllll  —  ——|—— MII— MI—IHIPII HHnli II ■! III I I UH mifirillMI I «1 ■
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Stev. 228 (2224)
Poštnina plačana v gotovini
Spedizlone in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 20. septembra 1952
Cena 20 lir
jggOVA IZJAVA IA TISKOVII KOIFEBEICI T BEOGRADU
» pogled na zemljevid zadostuje
jjse vidi važnost FLRJ ga obrambo Evrope
Si?dan syoiega oMita je Eden položil venec na grob neznanega junaka, obiskal predseduj J Ojsziflija Zvezne ljudske skupščine dr. Ivana Ribarja, se udeležil svečanega kosila Titn v si*6m veleP0slaništvu in svečanega sprejema, ki se ga je udeležil tudi maršal ‘ V primeru lepega vremena odpotuje Eden danes v Dubrovnik, nato pa na Bled
hurchill povabil maršala Tita na obisk v London
^Ugop^9- — Jugoslovanska novinarska agencija
rttjl —	w	u	b	*	o	j
oca. da je Anthony Eden v imenu predsednika flbuif „ ‘n*tona Churchilla povabil maršaa Tita na uradni ,!*ePoslan°'l^°n‘ ^dencija Reuter pa poroča, da britansko %0 re”tStUo v Beogradu te vesti ni niti potrdilo niti za-fcližiiji nHbPriPOminia' da ta °b‘sk verjetno ne bo mogoč v ^resaR^n°S> '• r se mora ntaršal Tito udeležiti VI. ujjj „ d, nato pa bo kmalu sprejet nov ustavni zakon 1,1 preijer)P°?a9* katerega bo maršal Tito verjetno izvoljen ,nilca republike, a po britanskem ustavnem zakonu Se1°v tujih držav nemogoči, dokler ne bo kraljica bet° uradno kronana.
(qj
dopisnika)
Ettim?' 19' Angleškc-S Že trii- mir»stra ki se Sl v , dan niudl na piel rJ^gcslaviji, je danes
Prezidija
R‘WSKL skuPšč‘ne dr
-‘vovai,. ,?PrP]emu sp pri-v fie<v, itar>ski veleposlanik	Ivo	Mallet, po-
•*& rj)m«03 on,anEkega zuna-dr' Aleš Bebler, ta 5i BriSc- veleposlanik v 5 '» nSc,ni]l dr. Jože Bri-protokola zu-^ "“»Btrstva dr. Smodiš ^ tlSter Eden položit
c/ da a, ,. neznanega veto 'o pr& Polaganju ven-1 j tudi:	pod-
pii-Alelcsa^, )uSoslovanske vla-]X,8ei^r^J.;r Rankovič, načel-arrf j Jugoslovanske
tlta?°ča n e ?eneralpoikov-£J*» ^,t»vič in člani an-Vj?v B<Jplorna Iškega zastop-stv^ga diiI?du ter jugoslo-
>^fc.atSkega ZaStGI>
5J° se na jugoslo-»on? 1^411 n 1em ministrstvu -	.10 Vi-j?2Stvori med Ede-
*imi funkcionarji
car''4 ž!ga zunaniega mi-°ri 50 ^ nada-*>. časa svečanega ij?! ija je v čast Edenu katl ki veleposlanik 'V^tki r^a se ie udeležil k?! sprei* - Zvečer je bil lSJJein. katerega so se 'a vijUdeležili: podpred-a- Rankovič in \ H^Jidif 0viS- Podpredsed-J^.Moža Pijade in
S
. namestnik o-<iv izlile . m>nistra general.
&$58§č8*wsi:
j4j%ki
druge ugledne
^nr, karies ^nar'ji minister je i-iili^nco J^Poldne tiskovno Sn*'eviini	Te so se ude-
k ri‘- IW-ortlad“ in tuji
je So se ude-v' h> 1.0,.^ d°mači in tuji Je Poudaril (tej? iUg0sWJugoslavijo na
;‘^L^aSSn!k? vlade n*
N^jarSm?- ‘emveč da Si,° flacfo* iljenia z jugoslo. •iil JJjtov ohI>n zaradi tega. da
i2b0,Jša-
K^bdi^Ptem v • obema drža-Sb ]. Velike R3rj(poudaril' da
Si1 Ibedsekl."116 ni5° ob«h ffhfinega tovari-tovnih vojnah
v borbi proti napadalcu za svobodo, je Eden poudaril, da je Velika Britanija s simpatijami spremljala borbo jugoslovanskih narodov za svobodo in neodvisnost za časa vojne in njihovo borbo proti poskusom za gospodovanja Sovjetske zveze po vojni.
«Odkar sem prišel v Beograd, sem razumel voljo jugoslovanskega ljudstva, da samo upravlja s svojim nacionalnim življenjem. Ta duh ki je združen z močno željo po miru daje solidno podlago, na kateri se lahko gradi sodelovanje med narodi, ki So istega mišljenja. Prepričan sem. da se lahko na tei osnovi odnosi med Veliko Britanijo in Jugoslavijo ugodno razvijajo. Ne dvomim, da bo to sodelovanje postalo še boljše, ko se bomo bolje spoznali«.
»Zadostuje samo pogled na zemljevid, je nadaljeval Eden, da se vidi važnost vaše države za obrambo Evrope. Prepričan sem, da vojna ni iminentna odnosno neizbežna, toda če se je situacija v Evropi popravila v zadnjih letih, kar verjamem, da se je, tedaj je to v glavnem posledica dejstvš, da so sj za-padne države še trdneje združile in okrepile svojo moč. Vsako popuščanje v naših naporih bi lahko bilo usodno. Mir se lahko zagotovi, ako ostanemo združeni in mečni, kajti mi nikdar ne bomo uporabili svojega orožja v napadalne svrhe. Iskreno verjamem,da se to nanaša prav tako tudi n,-j Jugoslavijo kot na zapadne sile. Pomoč, ki jo mi in naši zavezniki dajemo Jugoslaviji ima namen zmanjšati vojno nevarnost*.
Po tem je Eden poudaril, da je Jugoslavija okrepila svoj položaj s tem. da je obnovila in upoštevala, tesne odnose z razvojem dogodkov na področju obnovitve in tesnih odnosov z Grčiio in Turčijo in da je izboljšala politične in gosnodar-ske odnose z Avstrijo. Eden je izrazil prepričanje da bo Jugoslavija podprla napore Veli-
mnenje predsednika italijanske vlade. Iskreno verjamem, da bo obojestranska dobra volja omogočila, da se odstrani ta ovira v prijateljskem sodelovanju med obema državama. Vsekakor je z gledišča enotnosti in varnosti Zapada važno, da do tega priden.
Nato je Eden pcudaril, da je potrebno evropske probleme opazovati skozi širše svetovno j ozadje, ker sovjetska informbi-' rojevska politika v Aziji neposredno vpliva na varnost Evrope. On je poudaril, da še vedno verjame, da bo prišlo do sklenitve premirja na Koreji ter da je rešitev tega vprašanja v veliki meri odvisna od nasvetov, ki so jih dobili Kitajci c d sovjetske vlade y Moskvi.
«Sodec po komunikeju, ki je bil nedavno objavljen se zdi. je pcudaril Eden. da so oni sprevideli to, kar so drug; že prej videli namreč kakšne nevarnosti in neprijetnosti vsebuje v sebi združevanje s Sovjetsko zvezo. V skrajni meri se
morajo interesi vsake ponosne nacije oddvojiti z interesi Sovjetske zveze. Naša smer v Koreji je jasna. Združeni narodi so prijeli za orožje, da se uprejo napadu. Qni bodo nadaljevali z borbo, dokler bo to potrebno Toda pri tem bodo z največjo mogočo odločnostjo preprečevali, da so spopad razširi. Borba za svobodo je nedeljiva. Mi moramo biti močni in združeni. Mi moramo uporabljati svoj0 moč z vzdržljivostjo*. je zaključil Eden.
Odgovarjajoč na vprašanje novinarjev je Eden poudaril v zvezi z odnosi med Veliko Britanijo in Jugoslavijo, da se ti odnosi zboljšujejo tako na gospodarskem kakor na političnem področju. da je osebni stik med državniki obeh držav zelo koristen za izboljšanje teh odnosov in da v razvoju teh odnosov vlada harmonija med obema državama.
»Upam. je dejal Eden da vam bom o temi kaj več rekel ob priliki drugega obiska*.
B. B."
m
Na letališču pri Beogradu so podpredsednika britanske vlade in ministra zunanjih zadev A. Edena pričakali minister zn zunanje zadeve FLRJ E. Kardelj, podpredsednik vlade A■ Rankovič_ predsednik beograjske mestne občine Dobriča Jojkič in drugi.
Trgovinski razgovori
med Švedsko in FLRJ
BEOGRAD. 19. — y Beogradu se bodo ^ačeli 1. oktobra razgovori z jugoslovanskimi in švedskimi predstavniki o sklenitvi novega sporazuma o blagovni izmenjavi med obema državama Švedsko delegacijo bo na razgovorih v Beogradu vodil opolnomočeni švedski minister v Jugoslaviji Johan Son. Sporazum bo veljaven eno leto
Lord Salisburv
nadomešča Churchilla
LONDON, 19. — Od jutri dalje bo načelnik konservativne skupine v lordski zbornici in minister za odnose s Commori-wealthom lord Salisburv prevzel funkcije ministrskega pred. sednika za približno en teden. Churchill je namreč na počitnicah v Franciji,
VTISI Z EDENOVE TISKOVNE KONFERENCE
4. EDEN NE ODGOVARJA NA VPRAŠANJA O TRSTU
Njegova izjava potrjuje vtis, da je njegov obisk posvečen v prvi vrsti anglo-jugoslovanskim odnosom - Iz tega realnega okvira skušata De Gasperi in njegov tisk zaman izvleči pomen obiska
Demanti vlade FLRJ
BEOGRAD. 19. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je danes uradno demantiralo kot popolnoma neosnovano in izmišljeno vest nekaterih tujih agentov, po katerih naj bi a-meriški viceadmiral Cassady in sedaj angleški zunanji minister Eden zahtevala oporišča za tuja letala, oziroma privolitev jugoslovanske vlade, da bi lahko tuja letala pristajala na jugoslovanskih letališčih. Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je izjavil ob obisku viceadmirala Cassadyja in zunanjega ministra Edena, da v razgovorih z jugoslovanskimi predstavniki niso bile v nobeni obliki postavljene take zahteve O takih ali sličnih zahtevah se sploh ni govorilo, je poudaril predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva.
SHPZ A. Edenu
Slovenci v Trstu smo edini narod v Evropi, ki mn sedem let po sknpni zmagi ni bila povrnjena škoda zaradi fašističnih zločinov
Glavni odbor SHPZ v Trstu je po sklepu včerajšnje seje odposlal gospodu Antonyju Ednu, podpredsedniku in zunanjemu ministru angleške vladet ki je trenutno v Beogradu, naslednjo brzojavko;
SIR ANTHONY EDEN BRITANSKO POSLANIŠTVO — BEOGRAD
’ GLAVNI ODBOR SLOVENSKO-HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU, UL ROMA 15, JE NA SVOJI VČERAJŠNJI SEJI RAZPRAVLJAL O ODGOVORU POVELJNIKA ANGLO-AMERIŠKE CONE STO GOSPODA GENERALA WINTERTONA, V KATEREM ODKLANJA POVRNITEV ŠKODE PO ZVU, NASTALE ZARADI FAŠISTIČNIH POŽIGOV SLOVENSKIH KULTURNIH DOMOV IN USTANOV. TAKO SO TRŽAŠKI SLOVENCI EDINI NAROD V EVROPI, KI MU SEDEM LET PO SKUPNI ZMAGI NI BILA POVRNJENA SKODA ZARADI FAŠISTIČNIH ZLOČINOV.
PROSIMO VAS, DA SE KOT PREDSTAVNIK PRI ZVU SOUDELEŽENE VLADE ZAVZAMETE ZA UGODNO REŠITEV TE ZADEVE KAKOR TUDI ZA UVELJAVLJENJE ENAKOPRAVNOSTI TRŽAŠKIH SLOVENCEV NA VSEH PODROČJIH.
PREDSEDNIK: DR. ANDREJ BUDAL
Trst, 19. septembra 1952
(Od našega posebnega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Popoldanska tiskovna konferenca z Ede-nom je bila glavni dogodek za novinarsko rajo, ki se neprestano peha. za dokaj pičlimi vestmi, po navadi brez uspeha. Protokularna poročila so sicer zelo hitra in dokaj podrobna (poročilo angleškega veleposlaništva o današnjem kosilu navaja na pt . tudi jedilni list), o samih razgovorih pa ni mogoče izvedeti ničesar. Nekaj angleških m ameriških novinarjev je predložilo Edenu pismena vprašanja o raznih problemih, pa jim je odvrnil, da na taka vprašanja ne. odpovar-.	,	ja	in	jim	svetoval, naj poča-
ka Britanije in ostalih držav, i fca.0 na današnjo tiskovno daAvstrija čimprej dobi »vojo. ,
neodvisnost.	’	,	.
»Ne pričakujte od mene, je Edenova tiskovna konferen
dejri Eden, da vam govorim o problemu odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Ti odnosi so zapleteni zaradi mučnega, vprašanja Treta. Slišal sem mnenie vsše vlade o tem vprašanju kot sem že pred tem slišal
ca je bila v tesnih prostorih angleške čitalnice. Majhna množica je pričakala angleškega ministra s ploskanjem. E-den je začel konferenco s či-tanjem izjave, ki so jo potem
j^odnonemška delegacija *lj[5eraj prišla v Bonn
jt	3nhodnega parlamenta je izjavil, da
*P°menica predsednika vzhodnonem-^nrncnta nobenega novega elementa
daneT cKander Ade-» vlart. por°čil trem 1? I), *d>lo nJihr?’ da odohra-NčiFOnJo 7ega od«°v0.
? Itrl S«seriu 5	o
h* vfirt »temeni0 od8(>vora je ki in ,^ad?dnonem-
~	-	-	K	Ml.
l.0 klin. 9t«fiie ki 1'le8aclia v'"istrsti j' 1° sestav M>chke ^P^sednik *nm,Jlan političnega
V* Cov"	n.	mi-
Karl' Ha:
strl 1 narodne de-tfcl in Preri a Heimich
l>X l6 Ern« o k kmeJ'
GnM«nU------
Nk ^Pril
S *pd1»M;~0tto .Nuschke
Goldenbaum. J! letališče v _	...	anirn	Nuschke
V»t ;j?a je a.! ' v ,kateri je Vl!wt?istva°Rac^a »Prišla °dt>o !n IP°razuma V «*) dv«rna n z»h»dn° od ,uradn° loče-0,1 »Irupne domo
Nls^Priča
♦tja?* h^*‘va"d. Volja nem-
da bn'°i-iin?daliule tf. n *hia*ai kUub vsem
Siltoflsti**1* volja n Am_
Is?-"1
fcdi
da ^odo 'fh/r lju,?* j svoboda in
r„tVn n^0vin«- Ne
StoVa0JuUtvo v,r4 pa v,e
vr^h u th	t v našem
N,°	V hkrak k spo.
V,"dalijo. 'odn-j in Za-.t>i&ill vtnase strani
^•^d^la vU^ Bonn je
POtjo r,-	Pnr
v 2vezn Pa so števil-
ni mimoidoči sovražno vzklikali proti delegaciji. V parlamentu je delegacijo sprejel predsednik parlamenta Her. mann Ehlers. Po razgovoru je delegate pred izhodom parlamenta znova sprejela večja množica z vzkliki: »Vrnite nam naše ujetnike* in «Izpustite dr. Linseja*.
Med razgovorom z Ehlersom so delegati izročili spomenico predsednika parlamenta Vzhod, ne Nemčije Dieckmana. Neki nemški funkcionar je izjavil, da je bilo ozračje, v katerem je potekal razgovor, »hladno toda korektno*.
Po razgovoru je predsednik Ehlers prebral izjavo, v kateri je izvleček pisma vzhodnonemške zbornice bonnskemu parlamentu.
Izjavil je, da po njegovem ne-vsebuje spomenica nobenega novega elementa, in Je dodal, da spomenica poudarja, da bi morali biti predstavniki Zahodne in Vzhodne Nemčije u-deleženi pri Itiristranskih razgovorih za vzpostavitev nem. ške enotnosti. Poudarjajoč si cer, da bo samo osrednja vlada. ki bi predstavljala vso Nemčijo, lahko podpisala mirovno pogodbo, trdi pismo, da bi ratifikacija nemško-zavezni-ških dogovorov in pogodbe o obrambni skupnosti še bolj o-težkočila obnovitev nemške enotnosti.
Ehlers je dodal, da spoment. ca vabi parlamentarno delegacijo Zahodne Nemčije v Berlin da stopi v stik s predstavniki vzhodnonemškega parlamenta
Delegacija je dobila navodi la, naj ostane v Bonnu, dokler ne bo zahodni parlament odgo-
voril na vprašanja, ki jih orne, nja spomenica, toda Ehlers je voditelju delegacije sporočil, da bo umestno, da se delegacija takoj vrne v Vzhodno Nemčijo, kor ne bo zahodni parlament sprejel nobene odločitve pred petnajstimi dnevi, ker je zaradi kongresa socialnodemokratske stranke prekinil delo za dva tedna, Ehlers je dodal, da bo sporočil vsebino spomenice vsem strankam Zahodne Nemčije in zvezni vladi.
Končno je Ehlers v zvezi z iziavo voditelja vzhodne dele. gacije o vzpostavitvi nemške enotnosti izjavil, da gre za že. Ijo ki je skupna vsem Nemce,^ »Vendar se bojim — je dodal — da naše mnenje o tem
ciklostirano razdelili med no-vinarje.
Ko je Eden končal z izjavo, je opozoril novinarje, da bo odgovoril samo na vprašanja v okviru te izjave, (v kateri je med drugim dal razumeti, da ne želi vprašanj o Trstu in da nanje ne bo odgovarjal) in da bodo njegovi odgovori neuradni in samo za posredno uporabo.
Razvnel se je krajši razgovor, iz katerega bi posneli, da bo Edenovo izjavo, da ni prišel v Beograd »kot posredova-lec* (namig na tržaško vprašanje) in da se utegne zaradi slabega vremena program njegovega bivanja v Jugoslaviji nekoliko spremeniti. Ce bo vreme slabo, je dejal Eden, ne bom odpotoval v Dubrovnik, temveč bom sprejel vabilo maršala Tita na lov, verjetno nekje v Sloveniji.
Eden je rafiniran diplomat in vajen raznih bojev z zastopniki tiska. Ko je povedal, da bo morda šel na lov, se mu je novinar, na katerega vprašanja ni odgovarjal, zahvalil, Eden pa mu je odvrnil: «Thank-you!» — vstal in jel. Tudi najslavnejši novinarski mački so ostali z odprtimi usti. Psa tiskovna konferenca je trajala 25 minut.
Edenova izjava potrjuje vtis, ki je nastal te po Zdravljicah na včerajšnjem kosilu in po Edenovi izjavi o prihodu v Beograd. Ta vtis je popolnoma v skladu s predvidevanjem vseh resnejših krogov, da bo Edenov obisk v prvi vrsti posvečen razgovoru angleško-jugoslovanskih odnosih in na splošnemu pregledu položaja v svetu. Na to kaže tudi dejstvo, da se je Eden v izjavi dotaknil skoraj vseh
tajsko-sovjetskih odnosih, ki jim prav v zadnjem času jugoslovanski tisk posveča zelo mnogo prostora in poudarja, da utegne biti razvoj teh odnosov ključ do vprašanja vojne ali miru v svetu.
Edenova izjava, da je «slišal mnenje jugoslovanske vlade* o tržaškem vprašanju in besede, da ni »prišel kot posredovalec* in niti ne, »da bi se pogajal*, postavljajo zadevo v okvir realnosti, iz katerega jo je z vso silo skušal izvleči zlasti italijanski tisk, gotovo ne na lastno pest, kar kaže tudi zadnja De Gasperijeva izjava, češ da treba glede nadaljnjega razvoja okrog tržaškega vprašanja čakati na zaključek Edeno-vega obiska v Beogradu.
R. CILENŠEK
ni enako, če pomislimo na pri-. mer na dr. Lindsea ali na kaz- svetovnih vprašanj; zlasti so nilnico Waldheim».	|	zanimive	njegove izjave o ki-
hodnih držav niso nič na boljšem. »Ozračje je v Moskvi mrzlo — j« dodal Kennani — in izolacija zahodnih diplomatov je popolna.*
Nato je Kennan pripovedoval, kako Rusi, zato da bj zh-hodne diplomate odvrnili od potovanja izven prestolnice, namenoma dajejo napačne podatke o položaju prepovedanih področji. Posledica tega je, da so diplomati podvrženi vsakovrstnim, šikanam. ko pridejo na področja, o katerih mislijo, da niso prepovedana.
George Kennan
v Londonu
LONDON. 19. — Novi ameriški poslanik v Moskvi George Kennan je danes z letalom prišel iz Moskve v London. Ob prihodu na letališče ni hotel dati časnikarjem nobene izjave in je takoj odšel na ameriško poslaništvo.
Med potjo iz Moskve se je Kennan ustavil v Berlinu, kjer je časnikarjem izjavil, da gre v London ta d/va tedna, in se bo tam razgovarjal z ameriškimi visokimi funkcionarji o evropskih vprašanjih. •
Dalje je Kennar, Izjavil, da zahodni svet n,, more imeti zaupanja v sovjetske izjave, da želijo izboljšati odnose z zahodnim svetom, dokler ne bodo sovjetski voditelji prenehali s proliameriško gonjo.
Glede svojega bivanja v Moskvi je izjavil, da čeprav se lahko svobodno giba P° m°-skovskih ulicah, se tam počuti, kakor se je počutil v nekem taborišču.
nemškem taborišču, v zadnji vojni. Drugi predstavniki za- poslal visokemu komisarju
Schachtovo pismo
britanskemu zun. ministru
LONDON, 19. — Tudi predstavnik AIOC je danes poudaril britansko stališče oziroma stališče petrolejske družbe glede lastnine iranskega petroleja. «AIOC — je dejal — je jasno povedala stališče, ki ga bo zavzela do onih oseb, ki bodo sodelovale pri prevozu petroleja s področij, kj jih ona upravlja v Iranu. Te osebe bi morale nositi posledice ukrepov, ki bi jih družba podvzela, da zaščiti svoje pravice v vseh državah*.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja Mac eDr-mott pa je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je treba morebitna pogajanja Altona Jonesa z iransko vlado imeti kot izključno trgovinskega in zasebnega značaja.
V Londonu je predstavnik zunanjega ministrstva sporočil, da je Hjalmar Schacht, ki je pred kratkim obiskal Iran, poslal pismo britanskemu zunanjemu ministru. Predstavnik ni hotel komentirati ptsma, toda londonski opazovalci so mnenja, da pismo govori o nekaterih plateh angleško-iranskega petrolejskega spora.
Predstavnik je dodal, da je Schacht izročil pismo britanskemu komisarju v Hamburgu dr. Dunlopu, kateri ga je nato
Zopet sovjetski veto
v Varnostnem svetu
NEW YORK, 19. — Sovjetski delegat v Varnostnem svetu je danes trikrat postavil veto, iri sicer proti sprejemu Vietnama, Laosa in Kambodže v OZN. Samo y tem tednu je Malik petkrat postavil veto. Od vsega začetka delovanja Združenih na.rcdov pa je Sovjetska zveza 56-krat uporabila veto. Za sprejem omenjenih treh dr. žav je glasovalo deset delegatov in samo sovjetski delegat je glasoval proti. Ko je št» za sprejem Vietmlnha, pa je za sprejem glasoval samo Malik, vseh ostalih deset delegatov pa proti.
Nocoj se je izvedelo, da bo Malik, ki je imel že odpotovati iz New Yorka. ostal tam še r„a-kaj časa. Pooblaščeni sovjetski krogi izjavljajo, da se bo Malik udeležil zasedanja skupščine OZN, ki sie bo začelo 14. oktobra.
Lahko rečemo, da je malokateri odgovor ZVU na pisma, vloge in proteste naših ustanov in organizacij vzbudil toliko ogorčenja kot zadnji odgovor na pismo Slovensko-hrvatske prosvetne zveze v Trstu, ki je že stotič zahtevala, naj se nam dokončno popravijo krivice in povrne škoda, ki so jo prizadejali fašistični zločini našim kulturnim ustanovam s požigom in ropom in naj ZVU da na razpolago dostojne prostore za našo kulturno izživljanje. Zato smo mnenja, da je gornji brzojav SHPZ britanskemu podpredsedniku vlade in zunanjemu ministru A. Edenu globoko upravičen.
V omenjenem odgovoru sta namreč dve stvari, ki sta nas nrrcmmosč osupnili: 1. da ZVU postavlja v dvom ali nam je fašistični režim v resmei prizadejal s požigom in ropom ške-do, ko vendar najbolj strupeni nasledniki fašističnih pisunov niso niti poskušali nekaj podobnega zanikati, temveč so se večkrat celo s svojimi zločini pohvalili; 2. da je v odgovoru ZVU rečeno, da je Ente Nazionale Lavoratori ustanova, v kateri je mogoče celd koristno kulturno delovanje ali sodelovanje Slovencev, ko je vendar vsakomur znana, da gre pri EN.4L za naslednico fašističnega Dopolavora.
Ne moremo predpostavljati, da bi bil odgovor ZVU sestavljen z vednostjo britanske vla-dč; v kolikor pa se je to zgodilo, potem je zelo verjetno da je takemu odgovoru vzrck bodisi nezadostna informira, nost o položaju, v katerem živimo Slovenci v coni A in o silnem terorju, ki smo ga pretrpeli pod fašizmom, bodisi skrajno nerazpolcženje in naravnost odločna volja, da se krivice in škoda, ki smo jih pretrpeli nikakor ne popravijo in škoda ne nadoknadi. Iz pozivov na upor proti fašizmu, ki so prihajali k nam iz Londona, pozivov, ki dejansko niso bili potrebni, saj smo se s fašizmom borili na življenje
in smrt, lahko zaključimo, da ne gre za neobveščenost. Ostane torej ono drugo.
To nerazpoloženi e in to kričeče krivično s.anje, pa ne more trajati. V prvi vreti ne morg trajati zato, ker smo v svoji zahtevah globoko upravičeni in je na naši strani nujno vsakdo,ki se je kdajkoli boril proti fašizmu in preti zatiranju. Danes pa ne more trajati to krivično stanje tudi zato, ker je v opreki s sleherno besedo, s siehern.m stavkom in sleherno izjavo, ki je v ozračju utrjevanja sodelovanja in prijateljstva med jugoslovanskimi narodi, katerih del smo tudi mi tržaški Slovenci, izrekel v Beogradu tako visok predstavnik britanske vlade kot je A. Eden.
Zaradi tega smo prepričanif da gornja brzojavka SHPZ ne bo smela naleteti na gluha u. šesa, še manj pa izzvati odgo. vor,kakršnega je SHPZ prejela od ZVU. Hkrati pa želimo, da bi gornja brzojavka pomenila začetek drugačnega gledanja na naš položaj in s tem začetek popravljanja krivic in škode, ki nam jih je storil fa. šistični režim, škoda, ki je bila drugim narodom na podlagi restitucijskega prava že poravnana.
IMMun sumu MSA
med ZDA in Indonezijo
JAKARTA, 19. — V indonezijskih uradnih krogih javlja, jo, dp sta ameriška in indonezijska vlada načelno sklenili razveljaviti dogovor MSA (o vzajemni pomoči), ki ga je pod. pisal v februarju bivši zunanji minister Subardjo. Sporazum je bil namreč podpisan, ne da bi bila indonezijska vlada prej obveščena, zaradi česar je morala takratna vlada odstopiti.
V istih krogih se izjavlja, da nameravata obe vladi najti podlago za nov dogovor, na podlagi katerega bo Indonezija dobivala tehnično pomoč od ZDA.
MOSKVA HOČE UKLONITI
vse tiste, ki so se v Franciji med vojno borili
Pri krizi u RP Francije gre za spor med tistimi, ki so poslušni hlapci Moskve, in onimi, ki niso še pozabili na svojo revolucionarno preteklost in niso še pretrgali vseh vezi z ljudstvom
PARIZ, 19. — Politbiro francoske kaminformistične stranke se je danes prvikrat sestal Po degradaciji Martyja in Til-. Iona. Nekateri trdijo, da so sklenili izključiti oba iz stranke.
Spor v CK KP Franclje traja že več časa. Znano je n. pr., da se je Andrč Marty močno spopadel že leta 1942 z vsemi, ki so dajali ukaze iz tujine, ko je Moskva zahtevala, naj se skupine odbora KP Francije, ki jih je, kakor se zdi, mimo njihovih direktiv organiziral Tillon, podredijo De Gaulleu.
Današnje angleško časopisje obširno komentira nastali spor v francoski komtnformistični stranki. «Daily Telegraph* pra-
Gesta ..bratskega in iskrenega prijateljstva"
Po pogajanjih, ki so se med
soujetsko in kitajsko delegacijo vršila v Moskvi nepretrgano mesec dni je bilo izdano uradno poročilo, iz katerega izvemo, da se je Moskva končno vendarle odločila vrniti Kitajski mandžursko železnico to je vrniti Kitajski to, kar je njenega. In to imenujejo komtnformovski hlapci moskovske požrešnosti »peste bratskega in iskrenega prijateljstva* od strani države, ki je po vsem svclu poznana po svoji »socialistični* grabežljivosti » Vsem je še v žalostnem spominu vandalski način, kako je SZ izropala dežele, ki so imele to nesrečo, da jih je »osvobodita* njena vojska. In še se najdejo ljudje ki ti v brk vsem tragičnim dejstvom sleparijo pomene a naivne čitatelje z bajko o nesebični pomoči SZ drugim narodom.
Najnovejši primer lake ene-sebične pomoči» Imamo pri manditirslei železnici- Man-džurska železnica je železni-
ška proga, ki teče po Mandžuriji. Mandžurija je ruzset-na, bogata, industrijsko sicer najbolj razvita, a kljub temu hič manj kitajska dežela. SZ je že od Cangkajška dosegla imperialistično koncesijo in tako dobla mandžursko železnico v svojo upravo. Po dolgoletnih pogajanjih na odločno zahtevo kitajske vlade, je Moskva končno pristala na vrnitev te železnice. S težkim sroem sicer, ker se ona vedno težko odreče raznim predpravicam, ki ji izvirajo iz srečnega naključja, da je to Prva dežela »socializma* na svetu in da ima zato vso pravico smatrati se doma povsod tam, kjer se nastanijo njene čete, medtem ko se morajo prizadeti narodi smatrati za izredno počaščene, da velika m bralska SZ blagovoli »prejemati po bratskih cenah njihovo btago, kar se mora iz posebnega obzira do njene izrazito vodilne vloge smatrati za izredno blagohotno izkazovanje bratske in nesebične po-
moči od strani tako velikodušnega in nad vsemi posvetnimi malenkostmi vzvišenega
brata.
tem dogovoru
A tudi po ostajajo Moskvi še vedno neka vojaška oporišča, kakor na primer, Port Arthur (ki ga izrecno omenjajo) in Dairen (ki ga za sedaj še ne omenjajo). Izraz «vojaška oporišča* je vsekakor neprimeren ker bi se moglo sklepati, da ima SZ neke čisto imperialistične interese na Kitajskem. Misliti nekaj podobnega pa bi bilo v tako očitem nasprotju z dejanskim stanjem, da moremo uporabo takega izraza označiti z mirnim srcem za namerno imperialistično kleveto zakrknjeni h sovražnikov SZ. Čete, ki jih inia SZ v Pori Arthurju in Dairenu ne predstavljajo nikakega vojaškega oporišča, ampak so le neka posebna oblika tiste «bratske in nesebične pomoči*, ki jo SZ izkazuje zlasti vsem svojim prav tako iskrenim prija-
so si tako globoko svesti tega nesebičnega značaja sovjetskih vojaških oporišč v Mandžuriji da so se — v nevarnosti, da bi jim SZ to nesebično pomoč kar čez noč odvzela — sami obrnili na velikega in nesebičnega brata in ga z vso ponižnostjo zaprosili, naj vendar obdrži svoje čete v Poit Arthurju. To prošnjo so naslovili v upanju, da jim SZ te zanjo tako malenkostne usluge morda ne bo odklonila. In glej, kitajski državniki niso bili’razočarani. SZ je pristala, s težkim srcem sicer, a pristala je vendarle tudi na to žrtev, ker za tako velikodušno deželo ni nobena žrtev prevelika. In tako bo SZ morala držati svoje čete še nadalje v Port Arthurju (ki ga omenjajo) in v Dairenu (ki ga ne omenjajo). To pa niso ni kaka vojaška oporišča iz preprostega razloga ker je SZ prva dežela socializma, ker je Kitajska le prostorninsko razširjeni pojem za sovjetsko domovino.
teljem. In kitajski državniki | in končno, ker je v svoji re-
voluciji Kitajska dokazala da ni sposobna zaščititi svoje neodvisnosti, in da ji je zato bratska in nesebična pomeč SZ nujno potrebna. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da je prisotnost sovjetskih čet, na Kitajskem najizdatne jše jamstvo, da se v tej deželi ne bo mogel pojaviti buržoazni nacionalizem ki se kakor prava kuga razširja v vseh deželah na peti v sovjetski esocia-lizems.
Največji del razgovorov med obema delegacijama pa je ostal v tajnosti. Prevelika publiciteta preostale «bratske in nesebične pomočiš, ne bi bila v skladu s priznano skromnostjo velikega brata, ki rad pomaga, kjer le more, a ne mara, da se o tem preveč govori in piše. In tc je povsem naravno in razumljivo: skromnost je osnovna poteza in odlika vsake resnične velikodušnosti,
d. h.
vi med drugim, da gre prj tem sporu za nezadovoljstvo nad novo linijo, ki naj bi oživila skupno frontaško politiko. Ob njem pa prihaja tudi na dan staro nasprotje med borci iz časa francoskega protinacistič-nega odpora. To nasprotje se najočitneje kaže med Tillo-nam, ki je med vojno vodil doma francoske komuniste, in Thorezom, ki se mu je zdelo udobneje dezertirati iz armade in zbežati v Motkvo, kjer je bila v času zloglasnega pakta med nacisti in sovjetskimi voditelji njegova vloga zelo dvolična.
«Ti.mes» pa pravi med drugim, da sta oba sedaj odstavljena voditelja «del revolucionar, ne preteklosti*. In v tem tičijo korenine njunih napak.
Zanimivo je, da večina komentarjev pariškega tiska ocenjuje sedanjo krizo v francoski kominformistični stranki kot posledico borbe v centralnem komiteju med pristaši zmerne taktike, ki jo zastopata Duclos in Lequerc, in pristaši »ozke proletarske* taktike, za katero se baje zavzemata Mar-ty in Tillon, in da mora zaradi tega odstranitev teh dveh omogočiti politiko ustvarjanja «enotne narodne fronte*, ki so jo nedavno napovedali.
Toda to tolmačenje prav go tovo ne drži, kajti kriza v vrstah KPF je mnogo globlja-Izjava Tillona o odstranjevanju voditeljev, ki so se med vojno borili Droti okuoatorju, je zelo značilna. Ta izjava ka že. da se tudi v KP Francije razvija isti proces, ki smo ga lahko opazili tudi v drugih kominformističnih partijah, to je, da se odpor proti poslušne-mu izvrševanju moskovskih navodil v korist sovjetskih zunanjepolitičnih in taktičnih potreb javlja prav pri onih voditeljih, ki so bili najbolj povezani z lastnimi ljudskimi množicami in ki so to dokazali z udeležbo v oboroženem odporu proti okupatorju.
Dejansko gre za borbo med poslušnimi satelitskimi služabniki na eni strani ter med onimi v kominformističnih strankah. v katerih ni mogel biti proces spreminjanja bivših revolucionarjev v birokrate izveden do kraja, ker niso ie pozabili r.a svojo revolucionarno preteklost. Do odpora pa prihaja pri onih ljudeh, ki niso še pretrgali vseh vezi z delavskim razredom in z ljudstvom svoje dežele.
Ali se bo Chaplin
lahko vrnil v ZDA?
WASHINGTON. 19. — Pravosodni minister je danes sporočil, da je odredil, naj urad za priseljevanje in naturalizacijo pridrži filmskega igralca Char. lesa Chaplina, ko se bo vrnil v ZDA, in to vse dotlej, dokler ne bo preiskava ugotovila, ali ga lahko sprejmejo v ZDA na podlagi ameriških zakonov.
Kakor je znano, je Chaplin, ki je še vedno britanski držav, ljan, predvčerajšnim odpotoval iz Ne\v Yorka v London z ženo in s tremi otroki. Komisi, ja za protiameriško delovanje je Chaplina leta 1947 zaslišala in vprašali so ga. ali je komunist. On je odgovori, da je samo zagovornik miru.
STRASSBURG. 19. — Po končani razpravi o britanskem predlogu za povezavo Evropskega sveta z načrti o evropski federaciji bo posvetovalna skupščina Evrope-kega sveta po. svetila ostali del tedna gospodarskim in socialnim vprašanjem. Na inevnem redu je tudi britanski predlog, naj se prouči način za okrepitev gospodarskih vezi med Evropo lo njenimi prekomorskimi ozemlji. Prvikrat je bil danes navzoč tudi opazovalec Združenih narodov, ki se je udeležil tudi razprave v socialnem odboru.
PRIMORSKI DNEVNIK
OB NAGRADI ZA NAJLEPŠE IZLOŽBE
Trgovci ne modernizirajo trgovin ker nimajo denarja in se boje davkov
P drugih mestih so izložbe in prostori mnoe,o lepše opremljeni
GORICA, 19. — Zamisel Zveze trgovcev p »prazniku grozdja« je naletela med noriškimi trgovci na dokaj velik odmev. Trgovine na drobno zlasti pa prodajalne sadja so svoje izlož. be lično opremile Zveza trgovcev je namreč sporočila, da bedo v nedeljo nagradili najbolj okusno opremljene izložbe.
Ko smo že prišli do novega vprašanja, kateremu na gori-škem polagajo premalo važnosti, smo se odločili spregovoriti nekaj več besed.
Ce hodimo po Gorici in si ogledujemo izložbe, bun>o morali ugotoviti, da v veliki večini te izložbe niso urejene po okusu ali da jim manjka ne-ka privlačnost. V njih je razstavljeno vedno isto blago. Nobene domislice ni v njih, ki bi odpravile monotonijo, ki vlada v njih. Zlasti pa opažamo, da so te izložbe tudi po gradnji zastarele, majhne in kot take ne dopuščajo da bi lahko trgovci v njih razstavljali blago po mili volji.
Priznati moramo, da je v veliki meri temu krivo gospodarsko stanje. Trgovine ne prodajajo, kot so nekdaj, in zato trgovci nimajo denarja, da bi modernizirali svoje trgovine in tudi izložbe uredili tako, da bi bile privlačne. Ce pogledamo na primer v Trst ali Videm tedaj bomo moral.; priznati, da sc v tem pogledu tamkaj veliko pred nami.
Poleg tega pa je tu še ena prepreka, ki je morda važnejša od zgornje. Ce se namreč tr. govec odloči, da bo svoj lokal v celoti preuredil §a moderniziral, tedaj to privabi nase tudi budno cko izterjevalca davkov, ki vidi v tej spremembi dokaz, da ima trgovec denar, sicer bi ne preuredil svojega lokala.
Brž se podviza do njega m ga obdavči v višini, ki se mu zdi primerna.
Tako ravnanje oblast; ubija zdravo iniciativo trgovcev in veliko škoduje zlasti turizmu. Inozemcc ali t\idi Italijan, ki prihaja k nam na izlete, z veliko večjo zaupljivostjo stppi v lokal, ki je lepo urejen in ki se že na zunaj najlepše predstavi. Tak lokal rrvu daje veliko več upanja na dobro izbiro. Ce pa takih lokalov ni, in v Gorici si glede teg9 ne moremo delati utvar, to samo škoduje gospodarstvu posameznikov in vsega mesta.
Opozarjamo oblasti ob priliki «praznika grozdja« in zamisli o okrasitvi izložb na to važno vprašanje, ki prav tako spada v okvir pospešitve turizma na Goriškem, o katerem je bila spregovorjene že marsikatera, žal, neizpolnjena umestna pripomba.
Aretacija šlirih mladeničev
ki so bežali v Jugoslavijo
Pred dnevi je obmejna policija aretirala štiri Italijane, ki so hoteli zbežati v Jugoslavijo. Aretiranci so; Silvio Cri-stini. star 18 let iz Turina, 25-letaii Giuseppe Durante iz Palerma, 23-Ietni Antonio Mara-sco iz Cosenze in 20-letni Fi-lippo Meschina iz Neaplja. Mladeniče so prepeljali v videmske zapore, kjer so na razpolago uradu za tujce. Zagovarjati se bodo morali pred sodnijo zaradi poskusa nezakonitega prestopa meje.
To ni prvi primer. Taki primeri se često ponavljajo. Pred videmskim sodnikom se je moralo zagovarjati veliko število ljudi, ki so hoteli zbežati v Jugoslavijo. Nacionalistični tisk zelo rad objavlja vesti o osebah, ki se selijo iz Jugoslavije, pri čemer pridejo vsi «iskat svobodo«. Listi tudi opisujejo na dramatičen način življenje prebivalstva Jugoslavije. Čudno torej, da se kljub vsej tej propagandi še najdejo ljudje, ki bežijo v Jugoslavijo! Jasno je, da ti ljudje ne verjamejo tisku, vedo pa. da je v Italiji velika brezposelnost in beda; saj jo občutijo na lastni koži-
Natečaj za častnike policije
GORICA, 19. — Z ministrskim odlokom od dne 20.4.1952 ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 188, je bil napovedan natečaj za 40 službenih mest podporočnika pri policiji.
Natečaja se lahko udeleže poročniki orožnikov, pehote konjenice, topničarstva. motoriziranih vojaških oddelkov; podporočniki vojne mornarice letalstva in finančnih straž.
Natečajniki morajo nadalje imeti vse telesne in vojaške sposobnosti ter ne smejo imeti manj kot 1,68 m višine.
Prošnje je nasloviti na pre fekturo najkasneje do 13. oktobra t. 1.
ba vest, v kateri sporoča, da je prejšnji zavezniški župan, sedanji svetovalec Slovenske demokratske zveze gospod Čadež, bil izvoljen na kominfor-mističnem slavju za predsednika kominformistične partizanske organizacije ANPI. Obenem je ugotovil, da je to že drugi primer povezave SDZ-jevcev s kominformisti. Prvi primer se je zgodil v Nabrežini ob volitvah župana in občinskih odbornikov, drugi v Doberdobu.
«Demokracija» pa se je v zadnji številki zaletela v PD češ da piše «budalosti».
Mi ■ Doberdobčani ne vidimo v pisanju resnice nobene buda-losti. Zlastj Pa ne more iti za budalost, če lahko z dokazi to potrdimo, odnosno je to tudi sama «Demokracija» potrdiia, ko pžše: «Ce je Čadež res prevzel me3to predsednika ANPI, je gotovo to storil na svojo roko in brez vednosti in odobrenja ostalih svetovalcev, izvoljenih na lanski Kmetsko - delavski listi v Doberdobu*.
Torej gre le za resnico, če «bodo svetovalci ukrenili vse potrebno, da se zadeva skrajno in odločno razčisti)). In končno gre tudi za omenjeno povezavo.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
V Gorici bodo izboljšali delovne pogoje občinskih uslužbencev, v Tržiču pa jim bodo zvišaii plače
GORICA, 19. — Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora, ki ji je predsedoval prefekt dr. Giammichele, so sprejeli sledeče sklepe:
Občina Gorica; proračun za 1952; izboljšanje delovnih pogojev občinskim uslužbencem.
Občina Krmin: davek na klavirje in biljarde; davek na pse, na služinčad in javne ter zasebne avtomobile; plačilo poverjeniku uprave ONMI.
Trgovine s sadjem
in zelenjavo bodo v nedeljo odprle
GORJ.CA, 19. — Goriška pre-fektura je dovolila, da lahko ostanejo prihodnjo nedeljo (ob prazniku grozdja) vse branjarije v mestu odprte do 22. ure.
Oviranje svobodnih združenj
gozdnih delavcev v Beneški Sloveniji
Po novem zakonu bo obvezen vpis teh delavcev in družb v zavod za socialno zavarovanje
2e večkrat smo pisali o važnosti neregistriranih družb (so-cieta di fatto) v gospodarstvu Beneške Slovenije. S pomočjo teh družb lahko gozdni delavci Beneške Slovenije sekajo gozdove, ne da bi se morali udinjati velikim podjetjem. Na ta način ostane ves zaslužek drvarjem.
Omenili pa smo že tudi, kako uradni krogi na vse načine oviiajo te družbe. Nasprotovanje proti tem družbam se kaže tudi pri državni ustanovi za za. varovanje proti nezgodam pri bolniški blagajni, socialnem zavarovanju ,n pri trgovinski zbornici.
Sedaj pa nova zakonodaja p teh družbah povzroča nove težkoče. Do setiaj so bile lahko te družbe vpisane pri eaivodu za zavarovanja,, proti nezgodam m pri bolniški blagajni. Na ta način sc se lahko članitehdružb ’ okoriščati ustuž« nesti teh ustanov, .čeprav so morali za to"jnnogg plačevati!' To zavarovanji pa je flfc koristno v primeru bolezni fn nezgod. Te družbe pa so se kljub temu lahko izognile ogromnim dajatvam, ki jih zahteva Zavod za socialno zavarovanje od podjetij in delavcev, ^ je skoraj polovice delavskih prejemkov.
Sedanja zakonodaja pa dolc-ča, da morajo vse neregistrirane družbe vpisati vsp svoje člane v Zavori proti nezgodam n« delu in v Zavod ža socialno za. varovanje. Prisiljeni so torej po zakonu dajati tema dvema ustanovam^ prispevke. Postal pa je sedaj neobvezen vpis v bolniško blagajno. Prav ta bla„ s^ajna pa pride najbolj v poštev za družine, pri čemer tuni tako visokih dajatev. Toda po novem zakonu lahko bel. niška blagajna tudi odkloni vpie delavcev teh družb, če niso redno vpisani v trgovinsko zbornico. S tem prisili zakon vse družbe, da se morajo vpisati v trgovinsko zbornico, vse to pa zato da ne bi kaj ušlo davčnim oblastem.
Na ta način se onemogoča obstoj teh svobodnih in prosto, voljnih združenj gozdnih de-lavcev, ki ustanavljajo družbe zato, da se izognejo izkorišča nju velikih lesnih podjetij, Ce pa že zahtevajo, da se morajo vpisati vsi v zavod za socialno zavarovanje, bi ga morali vsaj reorganizirati, tako da ne bi morali delavci plačevati o-gromnih vsot. Toda do sedaj se ni še nič storilo, čeprav so pro ti temu stanju protestirali ča
opisi in razne organizacije; Zavod za socialno zavarovanje ostaja še vedno ustanova, ki izkorišča delavce in družbe.
klico .odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili opekline prve in druge stopnje. Pridržali so jo na. opazovalnem oddelku, kjer se bo morala zdraviti približno 15 dni, če ne nastanejo komplikacije.
Vesti za učitelje
SoIsko skrbništvo v Gorici sporoča, da so na občinski razglasni desk; na vpogled lestvice prosilcev za začasno namestitev na osnovnih šolah v goriški pokrajini.
osiovanje javnega kopališča
Javno kopališče bo začelo poslovati danes 20. t. m. s par-
Kdo piše budalosti
DOBERDOB, 19. — Naš list Je 14. t. m. objavil iz Doberdo-
Tržaški Pavliha
obiskal gonške otroke
GORICA, 19. — Goriške in okoliške otroke je zadnje dni presenetil nepričakovan obisk Tržaški Pavliha se jih je zopet spomnil in jih obiskal, prišel je v Dijaški dom. Doberdob Steverjan. Kamor koli je prišel s svojim lutkovnim gledali ščem, povsod so bili prostori polni otročadi, ki je z velikim zanimanjem sledila predstavam lutkovnega gledališča. Marsikdaj je smeh presegel dovolje no mero za take prilike, da je bilo treba skoraj miriti razvne te «bubce».
nimi kopelmi po sledečem urniku:
Danes 2Q. septembra t kopel za moške. od 9. do 18. ure in v nedeljo 21. od 8. do 12. ure.
Urnik kopeli s kadjo in prho ostane neizpremenjen.
KINO
VERDI. 17; «Rumeni plaz«, F. Lovejoy.
VITTORIA. 17; «Sinovi mušketirjev«, M. O’ Hara in C. Wilde.
CENTRALE. 17; «Bongo in trije pustolovci«, W. Disney in dokunientar «V alpskem kraljestvu«.
MODERNO. 17; «Morska roparica«, Y. de Carlo.
Občina Tržič; povišanje zasebnih dajatev glavnemu tajniku popravek organskega pravilnika (odobreno pogojno); povišanje plač stalnim uradnikom. nameščencem in mestnim stražam ter nestalnim uradnikom in uslužbencem; funkcijska doklada uslužbencem; povišek draginjske doklade; dodelitev dodatne doklade uslužbencem: brezplačni odstop občinskega zemljišča upravi UNRRA za'gradnjo hiš; ustanovitev živinozdravniške postaje.
Občina Fara: davek na obrt-nice (odobreno od 1. januarja 1954 dalje).
Občina Foljan:	davek	na
blago «ad valorem» za drugo šestmesečje 1952.
Občina Gradiška; davek na reklamne deske, na klavirje in biljarde, davek na služničad. na kuhalnice za ekspresno kavo, na pse in javne ter zasebne avtomobile.
Občina Marjan:	razvrstitev
uslužbencev; povišek plače u-službencem na podlagi zakona štev. 212 od dne 8. aprila 1952; pristojb&e za zemljišča na pokopališču
Občina Ronke; plača ravnatelju strokovne šole.
Občina Starancan:	prodaja
občinskega zemljišča mlekarski zvezi.
Občina Turjak: prevzem izdatkov za postavitev poštnega urada
Nova cena mesa
GORICA, 19- — Po sporazumu. ki so ga pred nedavnim dosegli na prefekturi med komisijo za cene in predstavniki mesarjev, bodo jutri stopile v veljavo nove cene za goveje meso, in sicer: prvovrstno go- j veje meso bo po 670 lir, drugovrstno po 560 in tretjevrstno pa	po	460 lir. Cene so znižali
za	50	lir	za	meso	prve vrste
in	za	40	lir	pa za	meso druge	vrste.	Za	nekaj	lir so zni-
žali tudi cene teletini.
KDAJ BO VELJAL ZAKON o pomoči gorskim predelom?
Doslej je bilo le mnogo sej, a podpor še ni od nikoder
Nešteto je bilo že sej in se-. Eilafer, ravnatelj ustanove za Stankov pristojnih organov, ki gorsko gospodarstvo, so razpravljali, kako naj bi se y vsej Beneški Sloveniji ne-
uveljavil zakon o goratih predelih, Upamo, da se iz vsega tega dela ne bo porodila tradicionalna miš. Tudi predvčerajšnjim je bila v pokrajinski palači seja, ki jo je sklicala Pokrajinska ustanova za gorsko gospodarstvo, in sicer zato, da proučijo način uporabe tistega dela zakona, ki določa ugodnosti v prid kmetovalcem, živinorejcem in obrtnikom. Zakon 25. julija 1952 štev. 991, ki govori o ukrepih v prid gorskih ozemelj, določa tudi precejšnje kredite za o-menjene kategorije.
Clen 2 tega zakona določa anticipacijo 19 milijard lir za dobo desetih let. To velja za posojila, ki jih bodo dajale banke in posojilnice z agrarnim kreditom za razna izboljšanja neposrednim obdelovalcem, malim in srednjim posestnikom, ki delujejo v gorskih predelih la posojila bodo služila izboljšanju poslopij, razvoju kmetijskih posestev, živinoreje, izboljšanju gozdov ter podjetjem, ki predelujejo v gorskih področjih krajevne surovine. Dalje bodo služila tudi za higienska izboljšanja zasebnih stanovanj ter za razvoj turizma. Posojila bodo dajali v znesku 80 odst. dejanskih stroškov pri obnovi. Vračati jih bodo morali 30 let z določeno letno amortizacijsko vsoto in z obrestno mero 4 odst. Pri tem pa so izključene vsakršne provizije.
Omenjene seje so se udeležili komisar odvetnik Borgo-manero, ki je predsedoval, comm. Maniago za trgovinsko zbornico, dr. Poggi, Vitez Ar-mani, ravnatelj Zveze neposrednih obdelovalcev, comm. Manin, predsednik Furlanske zveze živinorejcev, Diego Di Natale, predsednik Zveze obrtnikov, dr. Janič, zastopnik živinorejcev z desne strani Til-menta. Navzoč je bil tudi dr.
strpno pričakujejo, kdaj bodo uveljavili ta zakon Ljudje pa so tudi zaskrbljeni, da ne bi vseh ukrepov, ki jih določa zakon, zapletli, tako da bi bili težko izvedljivi. Naše ljudstvo se žal upravičeno boji birokracije Upamo, da bodo vsaj v tem primeru olajšali postopek, da ne bo izvajanje zakona naletelo na ovire.
Vozni red vlakov
na pragi Uidem - Čedad
Odhodi iz Čedada:	ob	4.58
(ob nedeljah in praznikih do 30. sept.), 7.00, 8.18, U.30, 14.15, 17.30. 19.20. 22.03 (ob nedeljah in praznikih)
Odhodi iz Vidma: ob 6.20 (ob nedeljah >n praznikih), 7.40, 9.20,	12.28.	15.50,	18.40,
20.30 in 23,20 (ob nedeljah in praznikih).
Rudarji v Belgijo
Okrožni namestitveni urad v Čedadu, kj ima svoj sedež na sodniji, sporoča, da sprejema prijave delavčev, ki bi hoteli iti v Belgijo kot rudarji. Spre. iemgjo moške med 23. in 50. letom.
Vesti za starše
šolskih otrok
GORICA, 19. — Po navodilih šolskega skrbništva se obveščajo starši, da bodo izpiti druge ga roka na osnovnih šolah slovenskim učnim jezikom od 25. do 30. septembra t. 1.
Istočasno bo tudi vpisovanje. Pri vpisovanju za letnik 1946 sta nujno potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju koz.
Solsko leto 1952—53 se prične dne 6. oktobra t. 1.
ZADEVA BEGUNCA ŠOŠTARJA PRED SODISČEM
f«
Fantastična zgradba o »ugrabitvi zrušena pod težo protislovij
Izmišljena zgodba o avtomobilu z milansko evidenčno tablico Razprava odložena zaradi zaslišanja novih prič
Natančno analizirati potek včerajšnje razprave proti Rudolfu Zorzutu, Josipu, Mavriču in odsotnemu Alfonzu Dol. herju, obtoženim « poskusne ugrabitve« begunca Zlatka So. štarja, bi se skoraj ne izplačalo, ker ni prišlo nič novega in bistvenega na dan. Nasprotno, vedno bolj obstaja mnenje, da so vsi in posebno Soštar pretiravali
O Dolherju na primer ni več govora, medtem ko se vse vrti o verjetnosti ali ne poskusne ugrabitve. O tem je za. čel dvomiti, kakor vse kaže, tudi predsednik in delno tudi tožilec. Nista sicer to jasno pokazala. vendar že dejstvo, da je sodišče poklicalo nove priče, dokazuje, da se hoče sodišče prepričati še o verodostoj. nosti nekaterih izjav.
Vse včerajšnje priče, člani policije, niso v glavnem povedale nič novega, Le agent Buffon, ki je tistega večera stražil pred velesejmom parkirane avtomobile, je dal izjavo, ki je bila v nasprotju z begunče. vo trditvijo. Agent namreč ni opazil med 10 avtomobili ni-kakega vozila iz Milana, kakor trdi Soštar, pač pa je opazil na šestem mestu v enotni vrsti avtomobilov vseh znamk tudi »Mercedes« z evidenčno tablico STT. Morda bi avta niti ne
oparil, je nadaljeval Buffon, če ne bi bil ustavljen poleg v kričečih barvah pobarvanega reklamnega tovornika, kateremu je on morda iz radovednosti posvetil svojo pozornost. In pogled mu je nato slučajno padel na poleg stoječi ((Mercedes«. iNasprotno pa je Soštar izjavil, da je bilo tam kakih 20 do 30 avtomobilov razporejenih v raznih vrstah (nemogoče, ker je cesta preozka), kar je agent, ki je ure in ure stal tam na straži odločno zanikal. Zadeva z avtom z milansko evidenčno številko spada torej v vrsto fantastičnih argumentov, ki jih je begunec privlekel na dan, da bi dramatiziral ta dogodek. Na tej izjavi skuša mož graditi svojo obtožbo, kajti če bi priznal, da je stopil (in nihče ga ni s silo odvlekel v avto. kar je tudi sam potrdil) v avto z znakom STT, bi indirektno priznal, da so ga osebe v avtu resnično povabile s seboj v go. stilno in tako bi se takoj podrl v oblake zidan grad obtožb vsebovanih v njegovem 26 strani dolgem memorandumu Dejstvo je, da je begunec, kljub izjavi na, sodišču, da «ne bi ni. koli stopil v avto STT, pa četu-di bi mu podarili celo Italijo«, stopil v avto, ki je imel na prednji in zadnji strani razločno in dobro vidno evidenčno
Zaradi nepremišljene vožnje mladi kolesar v topolino
Ker je vozil tesno za avtom, kolesar ni mogel zavreti ali pa se izogniti avtu, ko se je ta nenadoma ustavil
Deklica se je oparila
GORICA, 19. — Danes popoldne je rešilni avto Zelenega križa moral v bližino stolnice, kjer se je ponesrečila 6-leina Odorico Aleksandra. Mala deklica se je popoldne igrala v kuhinji. Mati jo je že enkrat opozorila, naj ne skače okoli štedilnika, kjer je vrela voda. Nenadoma pa se je otrok zaletel v kuhalnik, pri čemer se je lonec vrele vode prevrnil nanjo. Mati je vsa preplašena klicala na pomoč sosede, ki so takoj obvestili Zeleni križ, ki je de.
15 minut po 17. uri je 45-let. ni Vincenzo Bortolin, stanujoč v Rimu, vozil s svojim topoli, nom po državni cesti št. 14 v smeri našega mesta. Tik za njim in sicer preblizu je vozil na kolesu komaj 15-letni JSmilio Bevilacqua. stanujoč v Ulici Commerciale. Mladi kolesar ni pomislil na nevarnost, ki mu je pretila zaradi nepremišljene vožnje, vendar se je kmalu zavedel. kajti Bortolin je v bližini Šv. Križa iz neznanih vzrokov ostro zavrl. Kolesarja je to tako presenetilo,. da ni utegnil — v glavnem zaradi premajhne razdalje med njim in avtom — niti zavreti in še manj zaviti na stran, temveč je z vso silo priletel v zadnji del vozila
Fanta, ki je imel hude rane na glavi, omotično stanje ter praske po ramenih in kolenu, so s privatnim avtom, ki je te-
daj privozil mimo, odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s progno. zo okrevanja v 30 dneh, če seveda ne bo komplikacij, sprejeli na I, kirurškem oddelku.
Pod vespo brez hudih posledic
Ko je hotel 45-letni Josip Sirotič, stanujoč v Ul. Vigneti, včeraj zgodaj popoldne preko, račiti Ulico dell'Istria, ga je v višini trolejbusne postaje pred Trgom sv. Jakoba podrl na tla 36-letni vespist Cesare Perini iz Ul. Ronchetto 52. ki je tedaj privozil mimo.
Sirotiča so s policijskim vozilom odpeljali v bolnišnico, vendar so moža. ki se je precej ustrašil, po izpranju prask na nogah odposlali domov, kjer si bo po 4 ali 6 dneh počitka opomogel.
tablico z napisom STT, To dejstvo je tudi policija ugotovila in o tem mislimo, da ni več dvoma. Inšp. Casilli. ki je po zaplenitvi pregledal avto, je izjavil, da sta bila tako spred, nja kakor tudi zadnja tabla trdno pričvrščeni in da odpade vsak dvom o njih morebitni zamenjavi. Poleg tega so bili vsi dokumenti v avtu v najlepšem redu. Soštarjeve izjave torej niso merodajne že zaradi pro. tislovja z izjavami policijskih agentov. To mnenje je iznesel odv, Kezich, kar pa je razburilo odv. Gianninija, ki je besno odgovoril: «Naj bi bile morda merodajne besede tistih ljudi, ki s takimi sistemi skušajo ugrabiti ljudi?« Torej od. vetnik verjame bolj Soštarju kot policijskim agentom! Ostal je sicer brez odgovora, vendar smo mnenja, da je o ((ugrabitvi« morda samo on v celi dvorani prepričan in sicer v svojstvu branitelja Soštarjevih interesov. Soštar pa se je tako vživel v svojo vlogo, da verjetno niti sam ne razločuje več resnice od izmišljotin, med ka. tere brez dvoma spada «fanto. matični milanski avto« in u-grabitev
Odvetniki so ob koncu razprave predložili zaslišanje nekaterih prič. Predsednik (odv. Mikuletič se je z njim strinjal) je predložil zaslišanje fi. nančnega agenta Cucinotta, ki bi moral potrditi, da ga je Mavrič opozoril na harmoniko v vozilu, dalje policijskega kaplarja Di Masija, ki naj bi prvi zaslišal Mavriča in Zorzu ta in končno agenta, ki je sledil Buffonu na straži pred velesejmom. Odv. Giannini pa je predlagal zaslišanje neke Gio. vanne Cosine, ki je videla begunca, ko je po padcu vstal. Kaj hoče doseči odvetnik s to izjavo ni znano, ko je vendar jasno, da ga dekle ni videlo — in to je že včeraj izjavila — skočiti z avta. Z njo je odvetnik Giannini zelo prijazen, saj jo je skupno z njeno prijatelji co po razpravi odpeljal s svojim «Fiatom 1100« z videmsko evidenčno tablo, proti središču mesta.
Sodišče je končno odložilo razpravo na ponedeljek ko bo. do zaslišali vse priče razen Zorzutove sestrične, ki jo je predlagal odv. Mikuletič, a je sodišče njegovo prošnjo zavrnilo.
Predsednik; Zulmin. tožilec Orubissi, zapisnikar: Magliac ca. zastopnik zasebne stranke odv. Giannini, obramba; odv Mikuletič in Kezich.
II loreK razprava Terčon - Ulsiniin
Zvedeli smo, da bo razprava Terčon-Visintin v torek 23. septembra Kot se naši citate-Iji še spominjajo, je kominfor-mist Visintin oz. Ado Slavec v času volilne kampanje imel i po radiu Trst U volilni govor, ! v katerem je med drugim obdolžil občinskega odbornika SDZ in sedanjega župana Josipa Terčona. da je v času, ko
je bil ta član občinskega odbora, dobavil občini Detmi-Nabrežina za 6 milijonov lir gradbenega materiala in pri tem zaslužil 2.500.000 lir.
Obtožba kominformista Vi-sintina je posebno med Nabre-žinci globoko odjeknila, saj je znano, da je Visintin v prejšnjem občinskem svetu odgovarjal za javna dela in bi kot tak moral o stvari kaj vedeti Zupan je sicer Visintina pozval. naj svoje trditve prekliče, ker pa ta tega ni storil, je župan proti njemu vložil tožbo, ki je bila vložena 21• ma ja, potrjena pa 15. julija t. I.
Na zadnji seji občinskega sveta v Nabrežini je župan izjavil, da bodo sodniki odločili glede hudih obtožb, ki jih je izrekel Visintin proti njemu. Upajmo, da bo razprava temeljito razčistila vprašanje, in sicer v korist enega ali drugega, na vsak način pa v koristi občine in občanov samih. Ker je dal župan kot tožitelj Visintinu najširšo možnost dokaza, je videti, da bo razprava zelo zanimiva, ki sc po na šem mnenju ne more končati drugače, kot z obsodbo. Prepričani smo namreč, da v tem primeru ne more priti do poravnave med obema nasprotnikoma, ki danes po naknadnem političnem sporazumu med agneletovci in kominformisti vzajemno sedita drug 'poleg drugega v nabrežinskem občinskem svetu.
Konec stavke
varilcev pri Sv, Marku
Po včerajšnjih..pogajanjih na uradu za delo je bila na sedežu Delavske zbornice skupščina stavkajočih varilcev. Sklenili so, da se danes vrnejo na delo Zato je stavka varilcev z današnjim dnem v ladjedelnici Sv. Marka prenehala.
Nova spominska znamka
Poštno ravnateljstvo sporoča, da je od danes naprej v prometu in v prodaji v vseh uradih komemorativna znamka v vrednosti 25 lir izdana ob pet. stoletnici rojstva Gerolama Sa. vonarola. Znamka bo veljavna za frankiranje do vključno 30. junija 1953. zamenjati pa jo bo mogoče do 31. decembra 1953.
Veter prevrnil jadrnico med tekmovanjem v zalivu
Med tekmovanjem jadrnic za italijansko državno prven stvo, ki je te dni v našem zalivu, se je jadrnica «Ljuba« št. 17 včeraj zgodaj popoldne zaradi močnega vetra prevrnila in tekmovalca, Adalberta Weihirausa, člana Societa Lago Coldana iz Bolzana, vrgla v morje. Weihirausa so brez po škodb potegnili iz morja in tudi jadrnico so s pomočjo policijskega motornega čolna pri vlekli do obale.
Med nabiranjem lesa našla samokres
Včeraj popoldne je 66-letna Teresa Fiorese vd. Šuligoj iz Ul. del Rivo izročila policijske mu agentu na poveljstvu v Ul Caprin dobro ohranjen in upo. raben samokres «Steyer», katc rega je našla med pobiranjem lesa na polju za cerkvijo Ma-donna del Mare, ki se nahaja na Piazzale Rosmini. Policija je samokres izročila policijski orožarni ter meni, da ni najd. ba v zvezi s kakim političnim dogodkom.
Mali oglasi
SLOVENSKA DRUŽINA išče veščo hišno pomočnico. Naslov na upravi KSta.
Nepreklicno zadnje 3 dni
daje cirkus Apollo v Ul. sv. Marka v Trstu svoje predstave z
na svetu
danes v soboto, jutri v nedeljo in v ponedeljek po dve predstavi ob 16.30 in ob 21. uri
Prodaja vsfopnic:Agen
cija ATEC, Trg Goldoni in pri cirkuških blagajnah
Največja potujoča me-nažerija v Evropi je odprta od 9. do 19-30 ure
NEMŠKI CIRKUS
APOLLO
Radio jugoslovanske cone Trsta obvešča svoje poslušalce, da bo oddaja «Med Brice», ki je prejšnjo nedeljo odpadla zaradi prenosa iz Dolenjskih TapHc, to nedeljo 21. septembra ob 17. uri.
Danes, sobota 20- septembra
Evstahi.1, Morana Sonce vzide ob 5.49 ^tonLttna 18.7 Dolžina dneva 12.18. ^ vzide ob 6.59 in zatone ob_tl8.1 Jutri, nedelia, 21. «*eBbr* Matevž, Blagoslav
Danes, 20. septembra 1952 bo v avditoriju v TRSTU ob 21. uri
A D E X IZLETI
ENODNEVNI IZLET 5. OKTOBRA V
Postojno
Skocijan
DVODNEVNI IZLET 4. IN 5. OKTOBRA V
Tolmin
Kobarid
BOVeC in na
Bled
Vpisovanje do 29. t. m. pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5 b - tel. 29243.
narmoDiKarsKega
zbora
Mladinskega kulturno • u^letn>š,^e*, društva KAJUH iz Ljubljane Spored obsega M*®* domačih in tuj'*1 ^ teljev
Vstopnice so
pr0d$'
samo v veži sv Frančiška M ? od 11. do 13. in <*> J47J 19. ure. - Telefon *
PONOVITEV bo v ponedeljek, • • ob 20. uri
v kinodvorani
Opčin8*
j v proi®J'
Vstopnice bodo »
v pekarni co*
OSVOBODILNA FRONTA ZA OKRAJ DEVIN-NABRE^
l 14 on
priredi v jutri, 21. septembra ob V SESLJASr
SPORED:
Otvoritveni govor
Nastop mešanega pevskega zbora iz
moškega okteta iz Se m pol a.ja, mešanega >n ^ dinskega zbora iz Podgore in mešanega 1	^
škega pevskega zbora iz Standreža Pr*
Recitacije članov SNG
Koncert harmonikarskega zbor*. KUD »Kajut'*
Ljubljane
»si. p0’
Prireditveni odbor vabi vse rojake iz mesta 'jjC, C1 sebno še mladino k polnoštevilni udeležbi. v. „ nudila najlepšo priložnost za snidenje starejšib	^
dine, da se v družabnem m prijetnem razpoloze J -žijejo lepote naših lepih slovenskih pesmi, bodo podajali pevski /bon :n ljubljanski Po programu priredi uiototflub »Mladost* iz	i*
pies »n plezanje na mlaj, k; bo obložen z
rili. Igraj bo izbran plesni orkester iz Sv.	,
Za postrežbo udeležencev z jedačo in pijačo, kranjskimi klobasami m kraškim teranom je P°
PRIREDITVENI OD0(
osvobodilna iroota oriredi za velesi
Množični iziet v laj!^
29*
in sicer v soboto 2?., nedeljo 28. m Ponedeljek^jsoVai)P tembra. V Zagreb bo vozii poseben vlak. j8. na Korzu Garibaldi 4/III iti v Ul. R. Manna d»lj*i , 20. ure. V Nabrežini na sedežu OF od 1*. ^a|ih olt
Saležu pri Grzunovih v večernih urah. » --ških vaseh v večernih urah na sedežih
CENA IZLETU ZA TRI DNI JE 2.050 LIR N^j0ClS^ IN SICER ZA DOKUMENTE, PREVOZ IN PrE
Vpisovanje se zaključi danes 20. sei
Pohitite s prijav^
OBIŠČITE
Z
od 13. do 28. sopi-
ki ima letos trgovski
;nejši»
Razstavljene bodo bogate /aloge n»)raziic_ .
proizvodov, ki bodo zanima.lt vsa* usetl ]U*
vel*-
Brezplačne vstopnice za velesejem dobit« preo> sejmsko legitimacijo pri vseh Jugoslovan*
nlštvlh v Inozemstvu. vstp »°
* , iv i uuuu emu iuw
Za potnike in prevoz blaga 50% popusta o* slovanskih orevoznih progah.
Udobna prenočišča po zmernih cenah v Zagrebu
|D
pr'
Obveslila prejmete prt jugoslovanskih ‘r*	pa	en
plomatskih predstavništvih v inozemstvu ^
Upravi zagrebškega velesejma. Savska ce*
DNEVI ZA SKLEPDnJE KUPČIJ: 29. M
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so sPrenli poti našo drago ženo in mamo	.	t
Ano Cerovac roj.
Posebej se zahvaljujemo clc01101 jzstav>'a FLRJ v Trstu, ki nam jc nemudoma Ijenje za odhod na pogreb v Buze .
DRUŽINE CEROVA^ "AMgA
Buzet - Trst, 19. septembra '952_
PRI.MORtJKj DNEVNIK
= 3 =
20. septembra 1052
PgV?. VTISI 'ALETOŠNJEGA ZAGREBŠKEGA VELKSK.j M A j
Velesejem je prepričljiv dokaz
iadenja Jugoslovanskega gospodarstva
h lani
se je ojačila težnja po čisto trgovski manifestaciji, letos pa ima za-
velesejem izključno trgovski značaj. Število tujih razstavljalcev se je potrojil(jr har dokazuje veliko zanimanje tujine za jugoslovanski trg
linj0*11'' zasret>ški velesejem i^aniziran v sk!adu s spre_
rvinami ^ iuš°slovanskem &1StVU’ ^^nim: v le-Jm m lanskem letu. Te
#i S!5.^ 'pa. So Precejšnje,
4g“iJo ukinitev
.. ®*ltl fvmpufoT*
Nno.
vsnska
vseh še
ecviite omePtev zunanje trda: i.._ r. Poslujejo lahko se-
:,10»mstviOVan!>ta P°dietja z 1 n Popolnoma svo-’■ Devi«, ki jih jugoslo-iijo !Vn®.<?d^e^a dobe s prosilko 1 izdelkov v tujini, ^ Po svojem preudarku Ds, ®orat>ijo. toda podjetja vitnih ,ne, morejo dobiti de-fleikov St6V s prodak> iz-valutj,■’ ,	°	kupijo	valuto	na
“‘“i borzah.
bdi wki . velesejem je za-sje V'n teženj jugosiovan-
'‘»0Spo^arstVa. imel pre-®0Vski značai Letošnii
^sejem
^esi
lost *imu s,
značaj. Letošnji le to osnovno zna-
bolj poglobil . Na
itkljns ]e razstavljeno zato 'Pteri° sam° tisto blago, ki k lanmet mednarodne trgovi-Si. ^ i so na velesejmu skle-<i	2 milijardi valut-
1^ arjev kupčij, letos pa ltttf:.VSa Predvidevanja na 1 UsPeh. 2e prvi štirje biltate °- Prinesli pozitivne re-lOska* S° nekatera jugo-sltitnjj a Podjetja že sedaj
?I|aSDr'iSKlne kuPčtje- Tnko it *mer tovarna Novka-!s 5no	Sada prodala
'lijonov svojih proiz-
v°dov
Za.
!rebški
velesejem je zelo
star, saj računajo, da obhaja letos že svojo stoletnico. Mednaroden je postal 1922. leta, ko je prvič prisostvovalo na velesejmu 117 tujih razstavljalcev. Velesejem se je vse do začetka prve svetovne vojne ugodno razvijal in dosegel predvojni višek 1936. leta, ko je na velesejmu razstavljalo 314 domačih in 438 tujih razstavljalcev.
Po vojni je velesejem vnovič svečano odprl svoja vrata 1947. leta s 779 razstavljal«, povečini domačini. Vendar je velesejem imel vse do 1950. leta bolj manifestativen značaj in je bil predvsem razstava proizvodov in uspehov domače industrije. S tem sicer ni rečeno, da niso bili že takrat udeleženi tudi tuji razstavljal-ci, vendar je domača industri-
■m«
Zagrebški župan čita pozdrav ob otvoritvi velesejma
ja prevladovala. Tako je bil posebno mogočen sejem 1950. leta, ko je jugoslovanska industrija na njem predstavila prvikrat kar 332 novih proizvodov. Takrat je doseglo število obiskovalcev nad pol milijona in s tem svoj višek.
Ze lani Pa se je sejem preusmeril predvsem na trgovsko zamenjavo in ni zato jugoslovanska industrija več bila zastopana s tolikimi novimi proizvodi, ki sicer dokazujejo velik uspeh industrializacije dežele, vendar pa za sedaj še niso rezultat masovne produkcije in zaradi tega tudi ne pridejo v poštev za mednarodno trgovino.
Letošnji velesejem je izgubil zadnje ostanke manifesta-tivnosti in je postal izključno poslovna razstava jugoslovanskih in tujih proizvodov namenjenih mednarodni zamenjavi.
Ta nova ocena velesejma prihaja posebno do izraza, če primerjamo udeležbo inozemskih družb na zagrebškem velesejmu doseženo lani in letos. 1951. leta je na velesejmu sodelovalo 247 tujih razstavljalcev, ki so na velesejmu razstavili 651 vrst različnih proizvodov. Letos sodeluje 680 tujih razstavljalcev s 1555 različnimi proizvodi. Zaradi velike udeležbe tujcev so morali močno skrčiti razstavni prostor domačim podjetjem in se tudi število domačih razstavljalcev ni
'"""nun.   miniti..
SODOBNI	¥
4jithony Eden
Prisostvoval je zasedanjem | delamo vse, da bi jih oskrbeli
7 Eden
se je rodil S 17 leti je ta!ievswe 'n se Prijavil li i , strelski korpus. Je bil
odlikovan z Re križa, nato pa ie
"'tora!. Ukinjene študije
je izbral
C član c 'elu 'e postal
L ko«. spodnje zbornice hi9*11 haterVat’vn' poslanec, * °. Pa parlamentarni LrStva 2)nlk P°dtajnika mita- *925 ^ notranie zadeve, ku, bi Prisostvoval im-
Pournu erencl za tisk v
k >tuj6l- imel Priliko, j i Kanado. Pacifik
h^nost e!dli°' Pritegnil V "a 191)« . arberiaina, ki C kar!«!. '"lenoval za svo. '“lik. tarnega privat-
ItiJ6 bil
» /s za ” "benovan za pod-£ *»W.nio politikoP le.
^.P^ovorJ posta| član vla-V,* Parort^? Za vPrašanja "ku nain z min'st
^'•brS..tei.S~r ‘ *
listnice
za
z ministrsko mi-pa kot
Zveze narodov in potoval po vseh 'državah ‘Evroptj. 'Settta-' jal se je z mnogimi državniki. Ko je Samuel Hoor podal' o-stavko na položaj ministra za zunanje zadeve, je 1935 njegovo mesto zasedel Eden.
Eden se je boril za načelo kolektivne varnosti. V Zvezi narodov je vztrajno zahteval sankcije proti Italiji, ko je napadla Abesinijo.
Sest mesecev pred izbruhom druge svetovne vojne se je Eden vrnil v svoj polk. Toda na poziv Chamberlaina se je 1939 ponovno vrnil v vlado in postal minister za dominione. Ko je 1940 posta! Chamberlain predsednik vlade, je imenoval Edna za vojnega ministra. Na tem položaju je Eden formiral Narodno gardo decembra 1944 pa se je ponovno vrnil na svoj prejšnji položaj zunanjega ministra, na katerem je ostal do 1945. Od novembra 1942 je imel tudi dolžnost vodje Spodnje zbornice.
Znano je Ednovo stališče za časa Muenchena. Tedaj je odločno nasprotoval duhu kapi-tulantstva.
Anthony Eden je bil tudi Pr' vi član britanskega vojnega kabineta, ki je dal priznanje narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije in najavil materialno pomoč. 14. decembra 1943 je izjavil v Spodnji zbornici: «Mno-ge pretekle mesece je bil glavni nosilec odpora proti sovražniku v Jugoslaviji glavni partizanski ■, komandant, general Tito. Iz vseh poročil, ki smo jih prejeli, je jasno, da zadržujejo in zaposlujejo veliko število nemških divizij in mi
z municijo in jim pomagali na vse mogoče načine.» ■**
Eden‘.ie :ndi prvi, ki ?<r v Vellkf Britaniji vzbudil šanje, da bi Anglija, ZDA iri Francija zavzele stališče v primeru napada informbirojevskih držav na Jugoslavijo. 12. julija 1952 je v Spodnji zbornici dejal' «Sugeriram, da je tu (naraščajoča nevarnost napada na Jugoslavijo) predmet za posvetovanje z našimi francoskimi in ameriškimi zavezniki in, razume se, z našimi partnerji v Commonwealthu. Ce se zedinimo, da nismo pripravljeni, da bi postala Jugoslavija žrtev napadalnosti, bomo napravili prav in dali najboljši prispevek k miru, v kolikor se hitro izjavimo skupno in jasno o tem predmetu. Verujem, da nas celotni potek mednarodnih izkustev uči, da najbolje služimo miru z opominjanjem katerega koli napadalca o posledicah njegovega dejanja, preden kaj ukrene.«
Tudi pozneje, kot član britanske vlade, se je posebno naslonil na govor Edvarda Kardelja v Parizu in na jugoslovansko resolucijo o sovražni aktivnosti ZSSR in satelitskih držav. V Spodnji zbornici je na zasedanju 19. novembra 1951 dejal: »To je resolucija, ki bi jo morali vsi želeti okrepiti. Vsakdo ve, da je to resolucija, ki jo je pripravljen okrepiti kateri koli miroljubni narod.«
Eden je častni doktor mnogih univerz. Objavil je delo ((Prostor na soncu« in tri zbirki goVorov:	((Zunanja politi-
ka«, «Svoboda in red« in ((Dnevi odločnosti«.
močno povečalo. Tako je sodelovalo na velesejmu 1951. leta 467 domačih razstavljalcev z 955 različnimi proizvodi in letos 473 domačih razstavljalcev s 1153 proizvodi. Povečano število jugoslovanskih proizvodov namenjenih za prodajo na tujih trgih je posebno razveseljivo ker dokazuje velik napredek jugoslovanske industrije, ki je vedno bolj sposobna vzdržati oster konkurenčni boj.
Letošnja jugoslovanska razstava je za dobro polovico manjša, saj zavzema samo tretjino velesejmskega prostora (vsega skupaj obsega zagrebški velesejem 20.000 kv. metrov). Vendar je jugoslovan-ska razstava znatno bolje tehnično in estetsko urejena, kot je bila v prejšnjih letih ter je mnogo pridobila na resnosti. Glavna značilnost pa je — izredna kvaliteta izloženih izdelkov bodisi da je to les, lesni proizvodi, stroji, rude, galanterija, živila itd. Vsi izdel ki, ki jih lahko vidimo v tem delu razstave, se lahko primerjajo z najboljšim, kar je v istih panogah ustvarila do sedaj svetovna industrija.
Inozemski oddelek, ki je nameščen v novem delu velesejma (okoli dve tretjini celotnega velesejmskega prostora) je izredno zanimiv. Tu prevladuje osnovni artikel ki ga sedaj potrebuje Jugoslavija — stroji. Inozemci in zlasti Angleži, Avstrijci, Nemci ih Francozi so pripeljali raznovrstne obdelovalne stroje, izdelke precizne mehanike, optijke, avtomobile ter poljedelske stroje.
Najpomembnejše so razstav? zgoraj omenjenih držav, vendar le malo zaostajajo za njimi tudi razstave Belgije, Švice, Grčije, Gvatemale, Italije in Kostarike. Razveseljivo je, da sodelujejo vse te države na velesejmu z bogatimi in zani mivimi razstavami, torej ne tako kot tf Trstu, kjer so udeležene povečini samo s kr&ftv-skirpi zastopstvi- . ; .	1 j'.;'-
Kljub temu. ali mo rij a, flrjv zaradi tega, ker je zagrebški velesejem dobil izključno trgovski značaj* je postal, še večja manifestacija jugoslovanskih u-spehov. Velesejem dokazuje, da vidiib trgovski ljudje, v Jugoslaviji vedno ugodnejše tržišče za svoje proizvode in vedno živahneje posegajo po proizvodih nove in stare jugoslovanske industrije. Velesejem je prav zaradi tega prepričljiv dokaz jačenja jugoslovanskega gospodarstva.
S. B.
BRITANSKI AVTOBUS ZA JUGOSLAVIJO
Pcgled na inozemski del velesejma, kjer prevladujejo predvsem stroji ter najmodernejši avtomobili. Angleži so prvič razstavili svoje najncvejše avtobuse za mestni promet, ki imajo motorje pod šasijo. S podobnimi novostmi se ponašajo še zlasti Nemci in Francozi.
Izsiljevanje
na vse strani
Objavljamo odstavek tz u-1 vodnika, ki ga je napisal v eUltime Notizie» F. A. (Pač odgovorni urednik Franco ,4-medini, op. ur.) V zvezi z intervjujem maršala Tita norveškim novinarjem piše de-mokrščansko glasilo takole: eNikoli ni bila tako jasno in cinično opredeljena mednarodna politika, ki sloni na izsiljevanju; očitno meni Tito, da je njegov položaj tako močan, da lahko nekaznovano odklanja vsak namig o odkritem zavezništvu ter hkrati grozi «zaveznikom>;, da bo onemogočil zavezništvo, ki ga sploh ni. To pa je jasen dokaz, da je vsa Titova moč v njegovi osebni šibkosti, v notranjosti in v inozemstvu: šibkosti, ki jo stalno meče na tehtnico mednarodnih pogajanj,, šibkosti, ki ji on daje ceno izraženo v linunčni in vojaški pomoči in ki jo moralno opredeljuje povsem kupčijsko ih utilitarno po geslu šali vzeti ali pustiti». To je sila — šibkost, ki sili diktatorja. da v jasnih besedah formulira izsiljevanje proti Italiji in Zapadu.s Nihče se ne čudi, da F. A., Milančanu, ki je prišel sem pred tremi ali štirimi leti, še ni uspelo prav nič razumeti tržaško vprašanje Nihče mu ne zanika pravice, izražati svoje osebno mnenje, čeprav zgrešeno zaradi njegove nevednosti glede tržaškega vprašanja smešno in neumno pa je, tja si ta gospod lasti pravico govoriti v imenu Tržačanov in da pridiga ter sodi tiste, ki jih pozna skozi slikanice «Cittadelle» ali iz kV it a Nuova».
Ko piše, kar smo zgoraj citirali, ne dokazuje le, da se prav nič ne spozna na naše vprašanje, marveč dokazuje tudi, da se prav nič ne spominja tega, kar je prav on sam pisal v svojem listu pred nekaj meseci, tedni ali celo dnevi. Tedaj se moramo vprašati, ali je temu kriv slab spomin ali sramotna prevara.
Pred dvema letoma, ko je Jugoslavijo hudo prizadela suša, ni znal gospod F. A. naj-1 ti drugega, kot da se je norče-I val z vlado prizadete države
IIIMMIIMIIIIItlllllliiiiHiiiTlIlIHIIIIIMIHIMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMMIMIUIIIItllllllMIIIIIIIIlllllllullllllllllllllllllllltllllMIIIIIIIMIIIIIHHIIlllHIIIIIIIIIHIIHIII
NOVA KOMEDIJA DRAGA GERVAISA
^Karolina	Reška“
Pri britanski tovarni Ley-land Motors Ltd.. je Jugoslavija nedavno naročila moderen britanski avtobus brez šasije, opremljen z Dieselovim motorjem, ki je nameščen pod podom. Avtobus Levland-M.C.W.
125 HP. model «01ympic», ki ima voian na levi strani, je dolg deset metrov V njem je 40 sedežev in mnogo stojišč, j Dickensa Avtobus je sedaj razstavljen na zagrebškem velesejmu.
Na nad 1600 km dolgi poti iz Leylanda preko Dovra, Dunquerquea, Švice, Simplon-skega prelaza, Milana in Trsta do Zagreba je avtobus vodil J. Radcliffe, ki je nedavno: ko je spremljal v tovorniku Leyland Comet štiri rdeče londonske avtobuse ha vožnji od ene do druge obale Združenih držav, prevozil po Ameriki skoro 20.000 km.
Reškp-jN-arpdnp- gledališče se pripravlja na novo sezono. V ietošnjgtn,.„Jetu,.,želita ..ansamr. bel in UPT^ aj^k-ažati 'ttetfal'-cem (Hhf-Neč|"dbn)ačih 'T del in tako 'ho' - prva prem it-ta ‘klble domačega avtorja Djaga Ger-vaisa ((Karolina Reška«. Poleg te 'krstne predstave pripravlja reško gledališče tud; drugo hovpsj rojaka s, Kjfka Zica-Klačiča «Marija: Mežnarova«; sledile pa bodp še naslednje domače draVpe:, Bratko Kreft «Včlika phntarija«. Avgust Senoa «Cuvaj se senjske ruke« in Begovič' «Rie.Z tretjega«.
Y. repertoar beškega gledališča -so uvrščene še Christy» 0’Neilla v ri djelka Stimca, Prjestleyjev ((Skrivnostni gaj«, i>hawov «Major Barbara« in druga dela
Gledališče obnavlja tudi ne kaj predstav iz preteklih sezon, tako da bodo imele skoro značaj premiere. Tako bodo ponovno igrali Krležev ciklus ((Glembajevi«. Kreftove ((Celjske grofe« itd.
Tudi nekaj-mladinskih predstav bo na letošnjem repertoarju, in sicer «Gliwer T,wist» v dramatizaciji Edvarda in Brdnka Spoljara in Twainov ((Kraljevič in berač« v Markovičevi dramatizaciji.
Otvoritveno predstavo komedije ((Karoline Reške« pripravlja -režiser Ferdo Delak, • glav na vloga pa je -poverjena dosedanji prvakinji mariborske drame; B.r.ankj Vgrdonik.
V tej sezoni- raškega gledališča bo praznovala tudi 30-letnico svojega umetniškega
delovanja. Dragica Pregare — Stiplošek. ki si je za svojp jubilejno predstavo, izbrala Bego-ViiSeto ctrbrnb HtBreŽ tretjega«.
KULTORNEvesti
Prof. Maiori, eden izmed najbolj znanih italijanskih arheologov, ki nadzira nova izkopavanja v Pompejih, je objavil odkritje slike, ki predstavlja najlepšb Venero, ki so jo kdaj koli našli. Venera je naslikana, kako' plava na školjki, ki jo vlečejo -delfini, spremljajo pa jo leteči kupidi. V roki ima «Anna ! pahljačo, okoli. vratu pa dia-ežiji An-! mantno zlato ogrlico. Njene oči so plave in nasmejane, a mlečno bela koža se divno odraža od sinje barve neba in kobalt-ne barve morja. Slika je izredno dobro ohranjena, čeprav je bila zakopana 1900 let. Izredna podobnost .nekaterih podrobnost; na tej sliki z onimi na sliki Botticellijeve ((Pomladi« naravnost preseneča.
* e.
josip Gostič,. Slovenec, Clan zagrebške Opere, je doživel na festivalu v Salzburgu velik uspeh. Angleški list ((Manchester Guardian« je -ob. tej priliki napisal: «Josip Goistič je umetnik, katerega bi bilo čim prej treba videti • in slišati v naši deželi«.
Brzina vetrov v velikih višinah
Dr. Philips je prebil mnogo svojega časa v težkih raziskovanjih brzine vetra v velikih
""                                                ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ALEKSEJ P. Č A V IG IN
k‘la i~zla-
^ ih\"innoS1rača -
po-zlatimi
ki .Vf" CHi,6}«!* u iz pred krat-
^WK*aia- VelTa <laumi * ie pie(jCarska Moskve v A-
napl-
Si S Mia
Nboklh' yl
I**. »Oborih a Pie) so
to JaC ,in. 8reaelj-
K5<ih9^veli^ žre-
S	SO	nP"r'H'
So
ob
straneh Pi žre-so nerod-
‘tr;.e‘lars‘u,zarj
-Uzj	.Mpate	vesel.
Preklat m'i gum-
/n r'M	mece
let2,ekei:	co-	Pljunil	|	baja!«
Kaeuber legen sich goldene Kleider an.»
Obrnil se je na krov in zavpil:
«Hej, topničar, poglej — top!«
Okrašena barčica je odplula mimo, izognivši se ladji: veslači so imeli na sebi brokatne in modre žametne kaftane in rdeče kučme z biserjem, s čopki in turbani, navitimi povrh kučem. Nekdo je dvignil glavo proti visoki krmi črne ladje in zaklical, preglaslvši pljuskanje valov:
((Počakaj, carski krokar! Ti bomo dali ognja pod perutne-ce.»
Trgovski in predmestni živelj, še celo prebivalci v rdečih kaflanih in astrahanski bo-jari, ne najimenitenejši, so hodili na breg gledat atamana. V množici je veter mešal hrumeče se glasove: «Ataman ort-
'riru
'vas! Die
iiKa-am pa?« «V Moskvo!
Car
ga
carjeviča popelje -- Ljakse-ja... carju se je stožilo po njem!«
«Na Don, pravijo. Zakaj neki v Moskvo? Ljudi bo moral odsloviti.«
#V Moskvo-o! Poglejte, s carjevičem sedita objeta.«
«Joj, ljudje, kje pa imate oči? — To je prezijska knež-na — a?...»
«Knežna-a?»
«I-i-ih! Kako zala je!« »Ujetnica! Kaj je pri njih? Nj ne naše vere ne jezika.«
«Zakaj pa vere? Saj sam Ra-zir. o postu je meso.«
»Teleti no-o!...»
»Teletino! Fej te bodi!« Bučno so se zaganjali valovi čez svoje sinjezelene grebene, jih posipali z belimi, ginečiml biseri in sikali, kakor bi brusil; damaščansko jeklo... Ata-man je bil v živordečem ozkem knflanu z tokavi do komolcev: iz kratkih rokavov kafta | na so še mu videli letni roka-kliče... I vt iz zlataste svile. Desna roka
s prstanom je objemala knež-n,i okrog vratu in visela, povešajoč se s šibke ramice. Knež na je lezla v dve gube pod težko gospodarjevo roko. Ra-zin se je nagibal in gledal lepotici v oči. Ta je povešala oči in jih skrivala pod goste trepalnice. Ker je vedel, da Perzijka razume tatarščino, jo je vprašal:
»Jarata-sin, Zejneb?«
«Ni jaratam, ni lubit...« Otresnila je s čedno glavico v pisani svili: da pa se ji lomi tanki vrat pod junaško roko, ni znala povedati in se je bala odmakniti roko: le čedalje bolj je lezla sama vase.
Razin je sam odmaknil roko, dvignil glavo in rekel:
«Hej, stric iz Vologdc! Zapoj o starih časih.«
Na pol slepi vrač, starec v sinjem kaftanu in v sivi ko-štrunji kučmi, se je dotaknil strun na balalajki in se oglasil:
«Nekaj drugega, očka, mislim zapeti... da razveselim bojare, ki gledajo z brega, pa tudi Nemec na ladji naj sliši...«
«Zapoj!»
Starec je ob spremljavi balalajke zapel. Veter je v odlomkih odnaša! njegove besede zdaj na Volgo, zdaj na breg.
Ej, ve, bojarske glave,
nadute, v kučmah bisernih!
»Oho, stric
dobro je!«
Ni vam še na misel prišlo, nikdar vam še ni začutilo srce,
da ljudstvo verige kdaj stre...
»Naprej!«
Vzemite graščinsko roko
stran,
pustile košnjo in najeto
zemljo. Ce je ne vzamete stran, pokiiče tlačan atamana
nad vas!
Sekire nabrusi, ej, jih že brusi... 2e brusi, brusi, ej, že.
brusi...
Potlej, v bojarske graščine plane, rdeče peteline povsod
podtakne.
Hej, bomo jih, stric, bomo jih...«
Ne ščit ne oklep ne
vzdržita
ne sablja ne mej ne rapir, če dvigne se nadnje
ljudska moč...
»Naprej, stric!«
Hej, ljudstvo, srce si
okrepi!
V gozdovih zaseke si
sekaj., si sekaj, sekaj, sekaj
sekaj!... —
je ponavljala balalajka...
Naberi čim več si predrzne moči. naj vidijo, kakšen si junak! O. potlej preprosti ljudje dajatve vojvodske opustijo. Pozabijo, da veleva ukaz, da kmet naj bo v strganem ličju,
naj bo le coklaj in oraj in s prazno bisago prek pleč...
Ozrite se s stolpov visokih: bodi car, bodi bojar, bodi carjev dvorni miznik, vsem se je strgal brokatni kaftan! Posivelo je živo zlato, razsuli se biserov nizi... Duhovne, menihe in škofe ščemi po suhem goltancu. Hej, že slišim jokave glasove
ob krstah in grobih
knežjih!!
Po grobih in krstah vojvodskih...
»Hej. moj točaj! — Pevcu pijače v kozarec nali-ij- Pij, liubi moj vrač, pravljičar. Jarata-sin, Zejneb?«
»Ni lubit Zejnab! Ni...«
«Ste prinesli pevcu? Nalijte no še meni zvrhano čašo!«
Ataman je za pevcem izpil vrček vtna. in brke. strašno pogledal krog sebe in zavpil:
višinah in v primerjavah te z brzino vetra na zemeljski površini. Poizkuse je delal v Angliji in v Kanadi f*o njegovih zaključkih imajo vetrovi v ^višinah 100 do 150 “kiTometr^t tudi do 1650 kilometrov brzine. To je videti dokaj čudno, saj je že naša burja, ki doseže desetino te brzine, dovolj močna. Ko piha tržaška burja z brzino 150 do 165 km na uro, je že tako močna da bi ovira
prečkati ulico, in se tramvaj k Sv. Jakobu že ustavi in podobno. Ce pa pomislimo, da je' že tako močna da’tr ovira veter še desetkrat, močnejši, nas obide kar srh. Toda ne smemo se ustrašiti. V takih višinah je zrak tako redek, da bi vsa ona brzina po svoji dejanski sili bila močna le toliko, kolikor naša burja, č« bi de. lala kakih pet kilometrov na uro.
iiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniii
V madžarski državni hierarhiji je prišlo do nekih sprememb. Kot znano, je bil ((izvoljen« za predsednika vlade glavni tajnik Madžarske delavske partije (zadnji med glavami Kominforma, ki še ni imel takega položaja), a njegov prednik Istvan Dobi je zasedel na predlog Fronte neodvisnosti (ki dejansko ne obstaja) položaj predsednika prezidija, medtem ko so Sandorja Ronoja prestavili za predsednika parlamenta.- Pri tem preseljevanju je bil odrinjen z vodilnega položaja dosedanji parlamentarni predsednik Imro Degei, ki . verjetno ni izpolnil pričakovanj Moskve... Čeprav sd - videti te spremembe v vodstvu Madžar-ske nepomembne, je vendar v njih težnja za čistkami in za krepitvijo birokratskega aparata vladajoče kaste. Iz 'njih je tud: videti zaostritev kriterija zaupanja in vdanosti ZSSR ter krepitev sistema «krepke roke«. Rakoši pa je znan kot zaupen in poslušen vojak Moskve, kateremu lahko dajejo navodila neposredno, brez posredovanja in nekih posebnih formalnosti...
Diktatura vrhov in birokracija sta na Madžarskem na najboljši poti svojega nadaljnjega «razvoja». Volilnost, zakonitost in vsi ostali klasični ((rekviziti« nečesa demokratičnega morajo po zamisli budimpeštanskih kominformistov popolnoma izginiti iz zavesti tako imenovanega novega madžarskega človeka. O tem govore dejstva iz današnje madžarske stvarnosti.
Danes so n. pr. v tako imenovanj ljudski demokraciji Ma-džarske člani mestnih ljudskih odborov «do nadaljnjega« koop-tirani, ne pa izvoljeni. Pred nekoliko leti sprejeta ustava je za madžarske kominformiste ostala mrtva točka, le na papirju, kajti oni «zaradj višjih potreb« molče prehajajo mimo nje. Tako je bilo v začetku letošnjega leta — nasprotno 24. paragrafu IV. poglavja te ustave — z dekretom prezidija število ministrstev povečano od 16 na 26 resorov. Naknadno so madžarski kominformisti menjali ta člen in s tem priznali svoj samovoljni korak k nadaljnji birokratizaciji. Vzporedno s tem se, naravno, od dne do dne veča tudi administrativni in partijski aparat. Po od-
,_______ redbj ministrskega sveta je bi-
obrisal brado lo v okrajnih ((ljudskih« odbo-
(Konec jutri)
rih sistematiziranih nad 165 po ložajev. oz. zvanj. To pa še ne pomeni končnega števila uslužbencev, ker je na istem
položaju tudi po več oseb.
Tudi partijske organizacije so prešle na ((preizkušeno administrativno pot« reševanja posameznih problemov in dela V raznih partijskih odborih, da o centralnem partijskem aparatu sploh ne govorimo, je danes mnogo odsekov jn oddelkov, ki so poln; tako imenovanih političnih sodelavcev in inštruktorjev. kt »kontrolirajo« nižje partijske	organi za„i je.
Posamezni aktivisti oz. «partij-sk! ljudski vzgojitelji« so zo^ pet zadolženi, da kontrolirajo družine in posameznike v izpolnjevanju njihove ((državne di smpline« itd., itd. Beseda ((kontrola« predstavlja danes na Madžarskem osnovno geslo birokratskega kominformovskega stroja, katerega vrhovni zaščitnik Rakoši je postal tudi po dr žavni liniji njen voditelj. Merilo za njeno zmožnost ’n njen ((Zgodovinski pomen« pa je — predanost ((starejšemu bratu«.
IHIIIIIIItiilllliiiiitiilUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiil
m poovigi po zgledu NKVD
V Sofiji je bila velika pro slava osnovanja bolgarske milice in varnostne organizacije Radio Sofija je oddajal ob tej priložnosti članek, v katerem je rečend med drugim, da so »njihov; patriotski podvigi« (misli na milico in varnostno organizacijo) »mnogo priporno« i s učvrstitvi ljudske demokratične države Bolgarije... Ljudska mi lica in varnostna organizacija -• pravi dalje članek — črpata iz neizčrpnega vira bogatih eksperimentov njihovih sovjetskih tovarišev in njihove dolgoletne borbe proti notranjim in zunanjim sovražnikom.«
Ce nekdo črpa moč in se uči na »eksperimentih« NKVD, tedaj resnično ni čuda, da se aretacije in sojenja nedolžnih državljanov, slabo ravnanje s predstavniki tujih držav ter pošiljanje teroristov v te države imenujejo — patriotski podvigi.
ter je svetoval zapadnim zaveznikom, naj Jugoslaviji ne pomagajo, če ne bo prej popustila italijanskim zahtevam po STO. Ko je poplava, prizadela Italijo, veliko državo 47 milijonov prebivalcev, so se čule tožbe do neba. V vsej Italiji je povodenj prizadela približno milijon oseb. Italijanska država s svojomi 47-milijoni prebivalcev ni le sprejela, marveč moledovala za pomoč iz inozemstva. in vsi so priskočili na pomoč prizadetemu italijanskemu prebivalstvu z občudovanja vredno solidarnostjo. Zdelo se je, kakor da bi neka zla usoda, čeprav je pri tem krivično ■udarila po tolikih nedolžnih Italijanih, hotela kaznovati tiste, ki so se podlo in škodoželjno smejali na račun katastrofe, to je suše, ki je prizadela milijone Jugoslovanov,
Letos je suša zopet napravila ogromno škodo v Jugoslaviji Krajevni in italijanski iredentistični tisk sta se znova smejala nesreči in sta zopet predlagala zaveznikom, naj bo njihova pomoč pogojena ponovno po odpovedi Jugoslavije STO v korist Italije. Ti listi hočejo vsiliti sprejetje italijanske okupacije na ozemlju, za katerega neodvisnost se je izreklo 21 držav in katerega so postavili pod zaščito OZN. In pri tem ni šlo za pomoč Jugosl.a-- viji s strani Italije, marveč s strani zapadnih zaveznikov.
To je jasno izsiljevanje, ki sloni na nevarnosti pred. gladom, toda smešno izsiljevanje, ko zahtevajo od zapadnih zaveznikov, da bi dali Jugoslaviji denar zato, da bi prepustila STO Italiji.
Torej dvojno izsiljevanje: eno proti zaveznikom, grozeč v tisku, da bo Italija izstopila iz Alantskega pakta, drugo izsiljevanje zaveznikom, kako naj ravnajo z Jugoslavijo. t.j. naj ji ne pomagajo, če ne popusti pri vprašanju Trsta.
S temi izsiljevalnimi pre-cedenti si upajo sedaj govoriti o jugoslovanskem eizsi-ljevanju». kjer je Tito jasno izrazil, kaj hoče, t. j. kondominij. Jči bi preprečil kakršno koli iznenadenje s katero koli strani.
F. A. govori o esili — šibkosti ». ker Jugoslavija govori o vprašanju pritiska sate-litev ZSSR. Toda kaj naj bi rekli v Italiji, ki že več let moleduje za pomoč, da ne bi kominformizem prevzel oblasti v notranjosti? Tita ni «si-la — šibkost« še prisilila, da bi tekel v Ameriko in prosil pomoči, potem ko bi pokazal svojo pasivno bilanco ameriškim ekonomistom, medtem pa je eresnična sila« Italije prisilila lansko leto De Gasptrija. letos pa Pello in aruge, da so odpotovali čet Atlantski ocean ter trkali na razna vrata ta denar.
Ko je Italija dobila več kakor milijardo dolarjev, da o-zdravi sVoje gospodarstvo in da se bori proti kominformiz-mu, se je Jugoslavija borila sama. brez sleherne pomoči, pri čemer se je moralo jugoslovansko ljudstvo močno žrtvovati, da se je lahko obranilo ogromne sovjetske sabotaže.
Italija, ki je bila bogato poplačana z milijardo dolarjev Marshallovega plana za svoj pristop k Atlantskemu paktu, se hoče danes okoriščati s tern svojim položajem ter zahteva tudi Trst., t.j. zahteva ne le kršitev mirovne pogodbe, ampak tudi kršitev A-tlantskega pakta, pri tem pa pozablja, da prav ta pakt ((določa spoštovanje vseh pogodb in sporazumov, ki so bili do tedaj sklenjenim
In ko Italija gtozi. da bo izstopila iz Atlantskega pakta, če ne dobi STO, ali ni to izsiljevanje? F. A. pravi, da Jugoslavija grozi in izsiljuje, »da bo onemogočila zavezništvo. ki ga še ni«. Torej po mnenju gospoda F. A. ne grozi, da bo kršila zavezništvo, ki je že podpisano, kvečjemu grozi, da ne bo podpisala zavezništev. ki bi šele lahko nastala. Nasprotno pa Italija grozi, da se bo odpovedala zavezništvom, ki so že sklenjena. Primer je docela drugačen.
Jugoslavija pravi, da noče delitve STO. ker bi to povzročilo še večjo zaostritev jugoslovansko-italijanskih odnosov. 'Hoče kondominij, ki v bistvu spoštuje mirovno pogodbo. Noče podpisovati formalnih zavezništev
Italija pa hoče delitev STO ter krši s tem svoj podpis, grozi z izstopom iz Atlantskega pakta, ki ga je podpisala, če ne bodo dovolili kršiti mirovno pogodbo. Hoče celo kršiti sam Atlantski pakt. Italija pač hoče napraviti zmešnjavo med pravicami in dolžnostmi in pripisati izsiljevanje Jugoslaviji, medtem ko dejansko izsiljuje ona. Italijansko in jugoslovansko stališče je torej točno določeno: na italijanski strani kršenj•: vseh pogodb, na drugi strani spoštovanje pogodb, pa čeprav niso niti ugodne. To pomeni, da Jugoslavija spoštuje spoje podpise_
SOVJETSKI NASVET CERVENKOVU
Skupina Bolgarov je prišla k ministrskemu predsedniku Cervenkovu. da bi se pritožila. Potem ko jih je nekaj časa poslušal, jim je svetoval takole: «Vem da je hudo. toda ne morem ničesar storiti. Ni navada priti k meni. Pojdite po hodniku na sobo št. 7.
Pet minut pozneje so se Bolgari povrnili.
«No, kaj so vam rekli?« je vprašaj ministrski predsednik.
Povedali so nam v ruščini: ((Prenehajte s pritožbami in storite to, kar vam je naročeno«.
«To je ravno isto, kar meni pravijo«, je odgovoril Cer-venkov.
llfNr* l 1 p	Vremenska napoved za danes:
\/ Lf L h h L	Pretežno oblačno, vetrovno
Y |\LfVlL.	vreme- — Temperatura bo
nekoliko padla. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 21.3, najnižja 16 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
20. SEPTEMBRA 1952
Kili;
. :»• ,
 E
:::
•:is;	•
ililii fellii
iidiiiiiiihjjilHji: *'p:jijiTš	mm
jMUmiSi Kjm:!	
	i
j - -fc :ii	f
L 11	1'
saaaaffiiSMffisSiiMlMa
t
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. come Trsta: 18.30:
Morja široka cesta. 21.00: Odlomki iz klasičnih godalnih	Koncert
kvartetov. — Trst II.: 18.15: Bee	•	valiltov.
za klavir št. 3. 20.1o: Nekaj .Cb°P	((provinca».
Trst I.: 17.15: Adamijeva tridejanka	__
21.00: «Traviata». Verdijeva °Per^,	,	glasba.
Slovenija: 15.40: Lahka slovenska orkesir. s
[rancoshi parlamentarci i Ljubljani
Obiskali so tudi Postojnsko jamo - Hi noči so odpotovali x Beograd - Izjave Leona Hamona in Ferda Kozaka
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 19. — Danes zvečer so člani francoske parlamentarne delegacije po enodnevnem bivanju zapustili Slovenijo in odpotovali v Beograd. Po včerajšnjem prihodu v
Ameriška volilna kampanja
Kriza v republikanskem glavnem stanu
NEW YQRK, 19, — Demokratični voditelii so silovito napadli republikanskega kandidata za podpredsedniško mesto ZDA Richarda Nixona, Obtožujejo ga, da je iz zasebnih virov osebno prejel okrog 16 tisoč dolarjev. Demokrati trdijo, da je Nixon prejel ta denar od bogatih Kalifornijcev, zato da bi pokril stroške po izvolitvi za senatorja.
Medtem je gen. Eisenhower imel včeraj enajst govorov s ploščadi svojega vlaka, ki se je ustavljal v posameznih krajih v državah Nebraski in Jo-wi. Eisenhower je napadel vlado in izjavil, da popolnoma zaupa republikanskemu kandidatu za podpredsedniško mesto Nixona, češ da je poštenjak. Prav ta dan pa se je pojavil v listu «Washington Star» članek, v katerem je rečeno, da je očitek glede 16.000 dolarjev, ki naj bi jih bil sprejel Nixon, povzročil pravcato krizo v republikanskem glavnem stanu. List se vprašuje, ali ne bo senator Nixon prisiljen zaradi tega odpovedati se kandidaturi in poudarja, da je Nixon sam priznal, da na to vsoto ni plačal nikakšnih odbitkov državi in da denarja sploh ni prijavil.
Ljubljano so si gostje danes ogledali Litostroj, ljubljansko bolnico, razne kulturne ustanove in Postojnsko jamo.
Na svečanem kosilu v predsedstvu vlade LRS, prirejenem v čast francoskim gostom, so bili med drugim navzoči: predsednik skupščine dr. Ferdo Kozak, podpredsednik prezidija Ivan Regent in France Bevk, predsednica glavnega odbora AFZ Jugoslavije Vida Tomšič, ministri republiške vlade. Franc Leskošek, Marijan Brecelj, Boris Ziherl, Jože Potrč. Zoran Polič ter nekateri drugi politični in javni delavci. Ko je pozdravljal francoske goste Je dr. Ferdo Kozak med drugim naglasil, da je Jugoslavija država svobodnih narodov, ki so našli .svojo obliko za svoj bodoči razvoj. Slovenija je sicer majhna republika, je vendar dala 200.000 prebivalcev za srečnejšo bodočnost vseh narodov.
V imenu francoske delegacije se je za besede dr. Kozaka zahvalil šef delegacije Lčon Ha-mon rekoč, da so z obiskom v umetnostnih galerijah v Ljub ljani spoznali bogato kulturno tradicijo slovenskega naroda. «Ze prvi dan smo videli, je poudaril senator Hamon, da obstaja poleg sledov preteklosti tudi sedanje delo in prihodnost*. Za tem je poudaril, tradicionalno prijateljstvo, ki veže od nekdaj Jugoslavijo in Francijo ter zaželel, da se to prijateljstvo razširi ter poglobi.
C. S.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Prihodu francoske parlamentarne delegacije, posveča nocojšnja «Po-
IZPADI SEVERNOKOREJSKI« ČET NA SREDNJEM BOJIŠČU
Letala brez posadke zastarela
V primeri z novimi radiovodenimi izstrelki, ki jih izdelujejo ameriške tovarne - 23 ranjenih v koncentracijskem taborišču Pongando
litika» uvodni članek pod naslovom ((Prijateljstvo«. »Politika« poudarja, da obisk francoske parlamentarne delegacije predstavlja še en korak k poglobitvi tradicionalnih prijateljskih vezi med obema državama. «Danes ob prihodu v naše glavno mesto sprejemamo parlamentarce francoske republike kot stare preizkušene prijatelje. Veseli nas da bodo imeli osebno priložnost videti naše pridobitve in stremljenja naše napore in težave, veseli nas, da bodo imeli priložnost, prepričati se o naši predanosti stvari miru in sodelovanje med narodi, o naši odločnosti v obrambi pridobitev ljudske revolucije in posebno o naiši nesebični iskrenosti, s katero sprejemamo predstavnike svobodoljubne Francije«.
B. BOŽIC
Ob desetletnici ustanovitve jugoslovanske mornarice je bila v Splitu slovesnost' na Kateri je maršal Tito izrodil mornarici nov prapot
i> EBipiu se pclaulla 1110 Me
Nova stranka ima namen, boriti se proti imperializmu in za žensko enakopravnost • Egiptovska vlada prosi Angleže za vojaško opremo
KAIRO, 19. — Bivši egiptovski poslanik v Moskvi odv. Kamel El Bindari je predložil egiptovskim oblastem prošnjo za ustanovitev novega političnega gibanja, to je «protiimpe-rialistične stranke«. Dozdeva se, da bi bila nova stranka podobna gibanju «partizanov miru« in bi združila te in sindikaliste. Osebnosti raznih egiptovskih strank so bile povabljene, naj se priključijo novemu gibanju. Trenutno šteje gibanje 500 pripadnikov in ima predvsem namen kakor je rečeno v proglasu, boriti se proti imperialistom in doseči enakopravnost tudi za ženske.
Iz Londona poročajo, da je egiptovska vlada poslala londonski vladi memorandum, v katerem prosi Angleže za pomoč pri opremi egiptovskih oboroženih sil in ukinitev embarga glede izročitve orožja, ki ga je Anglija uveljavila po od-
	
j:!:	j]";	;^'''''': i ‘:;!!!: - i ■:  !	‘
L ililii: ji:|ii-;i;
I«:: .P ‘ '
JUTRI RO V BEOGRADU NOGOMETNI TEHtl J JI IUISI.U IJ1-11OTI.I A j V BDSBI U SVETOVNI REKORD V HITROSTNI VOŽNJI NA VODI
Igrali je treba enostavno
Ocwirk in skrbi njegovih nasprotnikov - Zadovoljiv zadnji trening jug. reprezentance - Avstrijci so že na kraju tekme
uspeha, čeprav seveda ne sme- | ki je izgubilo dvakrat visoko
TOKIO. 19 — Kitajske čete so sprožile šnoči silovite napade proti štirim zavezniikim položajem in prisilile čete Združenih narodov zapustiti nekaj gričev. Zavezniške čete zapadno od reke Jimjin na 2-a-padnem področju so bile prisiljene, umakniti se zaradi premoči dveh kitajskih polkov, ki sta napadla višino z vseh smeri. Oddelki Združenih narodov so se zakopali v strelske jarke in pozvali na pomoč topništvo. Druga dva napada sta bila usmerjena proti položaju zapadno od Corvona in proti griču »Svinjsko rebro« na za-padnem področju. Četrti napad na srednjem bojišču pa so južnokorejske čete zadržale.
Skupina dvanajstih letečih trdnjav je preteklo noč bombardirala oskrbovalno središče 12 milj severozapadno od Piongjanga. Druge skupine letal so v nočnem poletu uničile nad 100 severnokorejskih vozil v zaledju Mornariška letala pa so bombardirala tovarne in delavnice na področju Sinpoja ter povzročila velika razdejanja.
Uradno javljajo, da je bilo v koncentracijskem taborišču
odreda zavezniških stražarjev sta bila prisiljena posredovati pri izgredih. Nekaj internirancev je prišlo v to taborišče iz ujetniškega taborišča na otoku Kojedo. kjer se stalno pojavljajo neredi.
Z zvezi z radiovodenimi izstrelki piše list «Los Angeles Daily News». da izdelujejo letalske tovarne v južni Kaliforniji že vej mesecev te vrste izstrelke in jih spravljajo v skladišča. Prva letala brez posadke, pravi list, so naravnost zastarela v primeri z novimi izdelki, ki so hitrejši od zvoka. Posebej se ukvarjajo s to proizvodnjo tovarne «Conso-lidated Wultee» v Pomoni v Kaliforniji, ki izdelujejo tako imenovane «terrible terier«, orožje, o katerem trdijo mornariške vojaške oblasti, da predstavlja «veliko ameriško upanje« Poleg tega 50 tovarne »Consolidated« že dobavile mornarici neke vrste protiletalskega orožja, ki gn imenujejo »pekoča grlica« prav tako izdelujejo protiletalsko orožje novih tipov druge ameriške tovarne. Časopis zaključuje: «prišel bo čas, ko bodo radio-vodeni izstrelki z velikim akcijskim radijem in atomskimi
Pongando pri incidentih pre- naboji leteli preko oceanov, teklo sredo ranjenih 23 tam- ter pobijali sovražnika na dru-kajšnjih internirancev. Dva | gi strani zemeljske oble«.
Pred desetimi dnevi so bili jugoslovanski nogometaši večji optimisti. Med tem časom se ni zgodilo ničesar bistvenega v njih vrstah, vendar se počutijo kot študent pred izpitom Zna vset pred vrati profesorjeve sobe pa bi se najraje obrnil in odšel; ni več siguren v samega sebe. Jugoslovani so favoriti v tekmi proti Avstriji, a se vsako minuto bolj zavedajo,
Verjetni postavi: AVSTRIJA :
Zeman (Rapid), RSckl (VVien), Happel, Hanappi (oba R.), Ocvvirk (Avstrija), Brinek (Wacker), Cejka (Admiral, Huber (A.), Dienst (R), Stojas-p»l (A.), Karner II. (R.).
JUGOSLAVIJA : Besira, Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat, Bos kov, Ognjanov, Mitič, Vukas, Bobek. Zebec.
da je to nasprotnik' ki je še nepremagan od jugoslovanske, ga orožja.
Avstrijci igrajo po svojem starem dunajskem sistemuWW. Glavne karakteristike bi bile: nasprotnikovi krili varujeta igralca, ki imata na hrbtu številki 4 in 6. Moštvo igra z dvema srednjima krilcema. Eden varuje srednjega napadalca, drugi pa nima določenega me. sta. Glavna pogonska sila sedanje nogometne reprezentan. ce je Octvirk. Povsod ga je dosti: zdaj je branilec, sekundo kasneje lahko vnaša zmedo pred nasprotnikovim golom. Skupno z enim od obeh zvez tvori Octvirk zvezo med napadom in obrambo.
Nasprotnik avstrijske enaj. storice presedi navadno dolge ure pri mizi, da bi našel taktično zdravilo «anti Ocwirkr>. O-nemogočiti njega, pomeni pol
mo v drugo skrajnost: skrčiti namreč vso nevarnost samo na številko 5, saj je glavna odlika avstrijskih nogometašev izenačenost in visoka osebna kvali. teta vser enajstih igralcev.
Vfalter Nausch je baje že pripravil taktiko, prav tako tudi Jugoslovani.
V Arandjelovcu je bil zadnji trening, na katerem je državna reprezentanca premagala Sumadijo z rezultatom 6-3 (3-2), Na tem treningu so prvič vadili taktične naloge za nedeljsko tekmo. Srednji napadalec je igral defenzivno, obe ofenzivni zvezi pa sta pravzaprav prevzeli nalogo igralca št. 9.
Vukas bo tokrat verjetno imel nalogof da čuva Octvirka. Na prejšnjih dveh tekmah je bilo takole: prvič je sledil nasprotniku kot senca Mitič, vendar brez uspeha Ocwirk je o-periral na levi strani, Mitič mu je bil za petami, na istem mestu je bil tudi Bobek, leva zve. za. Kaj se je zgodilo? Desna stran igrišča je bila prazna in avstrijski napadalci so napadli samo tam. Na drugi strani so zato rekli: Ocvoirka naj drži tista zveza, na katere prostoru prodira. Octvirk je v tistem času igral nezadržno, Mitič in Vukas pa sta bila nevajena o-brambne igre, saj so do tedaj samo drugi krili njiju. Tako je načrt obakrat propadel. Upajmo, da bo jutri bolje. '
Reprezentanti so na treningu igrali zadovoljivo. Stankovič iz previdnosti ni nastopil. Vsled kratkega časa, ki je bil na razpolago za trening, ne bodo menjali olimpijskega moštva, čeprav ni več v tako do. bri formi kot v Helsinkih. Nekoliko so popustili zlasti Horvat, Mitič in Crnkovič Vendar je po mnenju člana komisije za sestavo enajstorice Tirnančiča ,sedanje moštvo boljše kot tisto(
proti Avstriji.
Gostje so prispeli danes zjutraj s posebnim letalom v jugoslovansko prestolnico. Na le. tališču so jih sprejeli funkcionarji jugoslovanske nogometne zveze ter zastopniki tiska.
Kako je treba igrati proti Avstrijcem? Predvsem enostavno, startati na prvo žogo, kriti nasprotnika in izkoristiti tendenco Avstrijcev, da v času napadanja spravijo pred gol tudi oba svoja krilca in s tem oslabijo obrambo. Z dolgim podajanjem se zlahka zgodi, da je žoga hitreje pred Zemanom kot pa branilci. Tako je bilo n. pr. tudi na tekmi Rapid-Di-namo. Dunajčani so igrali teh. nično in kombinacijsko bolje, vendar se je tekma končala z rezultatom 6-2 za Dinamo.
Tako mi mislimo:
Inter - At»'anta Juvemtus - Bokana Novara - Lazto Palermo - Milan Pro Partria - Tricstina Roma - Fiorentina Sampdorla - Napdi Spal - Como Udi nese - Torino Cagliari - Siracusa Lucchese - Genoa Monza - Legnamo Salernitana - Brescia
Ptombino - Prdova
Modena - Treviso
Cobbov poskus ni uspel
LOCH NESS, 19. — Od zgodnjega jutra dalje je čakala nepregledna množica gledalcev na nastop Johna Cobba. Hotel je izboljšati svetovni rekord v hitrostni vožnji na vodi, ki ga je imel Američan Sayers s povprečno brzino 178,4 milj na uro približno 287 km).
Cobb ima 52 let in je že svetovni prvak v hitrostni vožnji z avtomobilom. Za danajšnji poskus je pripravil motorni čoln na reakcijski pogon.
Vreme je bilo mrzlo, voda idealna. Ob 6.30 so Cobba privlekli do starta. Medtem je bilo na bregu že preko 5000 gle
dovoljen, prav tako tudi javno mnenje Avstralije.
CONSKO SAHOVSKO PRVENSTVO
vodstvu
Stahlberg
IH. kolo conskega turnirja za svetovno šahovsko prvenstvo v Stockholmu:
Pahman - Averbach remi; Matanovič - Pilnik remi; San-chez - Golombek 1:0; Stahlberg - Unzicker remi; PetroS' jan - Prins remi; Geller - Gli-gorič 0:1; Szabo - Vajtonis pre-
kinjeno; Tajrnanov - Stolz re dalcev. «Črusader» je prevozil j mi; Steiner - Eliskases 1:0.
Staaije: Stahlberg 2,5; Kotov
progo, ki je dolga okoli 9 kilometrov Cas rekorda mu merijo na progi ene milje.
Med vožnjo se ni moglo presoditi Cobbove hitrosti, vendar se je takoj videlo na licu prvaka, da poskus verjetno ni uspel. Komisija je nato sporočila rezultat: Cobb je v smeri od starta prevozil svatf kilometer s povprečno brzino 297.730 km na uro, kar je bolje od starega rekorda, na povratku pa je brzina znašala le 259.100 km na uro. Skupna brzina: 258,410 km na uro. Stari rekord ni izboljšan. Cobb je rekel, da ga je oviral veter m zato ni mogel uravnati čolna po svoji volji.
Jugoslovani v Kolumbiji?
BOGOTA, 19. — Kolumbij-sRe oblasti pripravljajo za mesec januar mednarodni nogometni turnir, na katerega bodo povabili enp jugoslovansko ali avstrijsko moštvo. Ostali udeleženci: prvoplasirana enaj-storica argentinskega prvenstva ter najboljše kolumbijske ekipe.
Sedgmin ostane diletant
MELBOURNE, 19. — Kljub nasprotnim vestem je avstralski teniški šampion Frank Sedgman zagotovil, da ostane diletant.
— Ne boste prestopili med profesionalce?
— Ne, ne bom. Sicer pa sem vedno to trdil.
— Ste utrujeni od mednarodne aktivnosti?
— Brez dvoma ni prijetno, da moram biti stalno v formi.
— Boste še nastopali v tekmovanju za Davisov pokal?
— Bom razmišljal po povratku v domovino.
Dopisnik avstralskega dnevnika je bil s temi odgovori za-
2< (1); Averbach, Sanchez, Pe-trosjan, Tajmanov, Unzicker 2; Barcza 1,5 (1); Matanovič, Gli-gorič 1,5 itd.
V Moskvi velik stadion
za 200.000 gledalcev
MOSKVA 19. — Sovjetski petletni načrt na področju lahke atletike predvideva zgraditev največjega stadiona na svetu ki bo lahko sprejel 200 tisoč gledalcev.
Doslej je bil največji sovjetski stadion v Leningradu (100 tisoč gledalcev) in v Moskvi (90.000 geldalcev).
Spartak iz Moskve mora odigrati do konca prvenstva še tri tekme vendar je praktično že prvak.
BUDIMPEŠTA, 19. — Madžarski metalec kladiva Imre Nemeth je izvedel iz tujih listov. da je povabljen na gostovanje v Oslo. Dejal je, da bi bil zelo zadovoljen, ako bi lahko nastopil proti novemu svetovnemu prvaku Strandliju. vendar mora o tem odločati madžarska športna federacija. Funkcionarji so dejali, da ne morejo dati nobenega odgovora, dokler ne dobijo službenega vabila. V pričakovanju pa bosta oba madžarska asa Nemeth in Csermak, olimpijski zmagovalec v tej disciplini, nastopila od 21. do 23. septembra v Bukarešti
povedi pogodbe iz leta 1936 s strani Egipta. Zunanje ministrstvo javlja, da egiptovski memorandum trenutno proučujejo.
To je prva prošnja gen. Nagiba in v Londonu jo proučujejo s stališča razvoja političnega položaja v Egiptu in na Srednjem vzhodu. Politični opazovalci menijo, da korak gen. Nagiba ni iznenadil angleške vlade. Kakor znano, je pred časom sama angleška vlada ponudila Egiptu manj važno opremo. Kasneje je London ponudil Egiptu nekaj strokovnjakov, ki naj bi pomagali vladi izvajati agrarno reformo. Po vsem tem sodeč, obstaja tako na eni kakor na drugi strani želja po zbližanju. Zunanje ministrstvo skuša bržkone okrepiti osebni položaj gen. Nagiba kar bi bilo nujno spričo ne-razpoloženja vafdistov, musli manskih bratov in spletk stare vodilne kaste. Pričakujejo, da bo gen. Nagib, čigar družina izvira iz Hartuma, in je zaradi tega še posebej občutljiv v vprašanju enotnosti doline Nila, skušal doseči v Londonu, naj bi odložili volitve v Sudanu. To bi predstavljalo obe nem pogoje za nova pogajanja med obema vladama.
General Mohamed Nagih je danes odredil, da morajo vsi vladni uradniki prihajati v urade ob pol osmih zjutraj ter opozoril, da bodo zamudniki kaznovani, odnosno odpuščeni iz službe. Uradne ure so bile doslej v pisarnah egiptovskih ministrstev od osme zjutraj do 14., toda številni funkcionarji so prihajali šele Po deveti uri.
Jutri se bo sestala močna arabska liga in domneva se, da bodo sprejete odločitve v zvezi z zahtevami po neodvisnosti Maroka in Tunizije pred koncem tedna. Prav tako domnevajo, da bo organizacija podprla zahteve Maroka in Tunizije na generalni skupščini OZN.
Angleški in francosKi tasnterii o sorememtii režima v Libanonu
BEYRUTH, 19. — Iz verodostojnih virov se je seznalo, da poveljnik libanonske vojske gen. Sehab, ki je prevzel oblast po demisiji El Khourija, ne bo predložil lastne kandidature za predsednika republike.
Najvplivnejša angleška lista, to je «Manchester Guardian« in «Times» izražata upanje, da bo državni udar, izveden včeraj v Libanonu, rešil položaj v tej državi. Libanonski gospodarski položaj, piše «Manchester Guardian«, je pereč in problemi, ki se jih bo moral lotiti gen. Sehab, so še težji kakor egiptovski. «Times» pa trdi v uvodniku, da je državni udar gen. Sehaba v marsičem podo. ben udaru gen Nagiba v E-giptu.
Konservativni francoski list <(Ce Matin Le Pays» piše danes, da Libanona ni mogoče primerjati z drugimi državami Srednjega vzhoda. Prebivalstvo te države živi v splošnem v dobrih gospodarskih razmerah ta nepismenost je po zaslugi francoskih šol, tako vsaj zatrjuje list, nižja od 15 odst. V deželi ni verskega fanatizma, ki bi ga lahko izkoriščali brez. vestneži, zlasti še, ker so muslimani v manjšini. Vse kaže da bo Libanon, ki je že danes republika, z lahkoto prešel v pravo demokracijo, ko bo po-
kino
v TUS'11
Rossetti. 16.3°:	'
Tangerja«. Hedy Excelsior. 16.30.
Parizu*.	.	*	,IaVa»
Nazionale. 16.30: «R<W» JI Fenice. 16.30: «Umor» ^
Filodrammatico.
16.00:
0: sAKcija cw
srajce«.
Arcobaleno. 16.00: ro», James Mason.	w
16.30: «DuSJ
«Branilec M*1 znam*"
Astra Rojan.
obraz«.
Alabarda. 16.00: nile«, W, Beery.
Armonia. 15.30: »Krvavo
Aurora. .5.30: .D**«" pitana Hornblovve } ■ ^ jt Ariston. 16.00:
osvoji-
mama!«	_
Garibaldi. 16.00: «Z*W tev«.
Ideale. 15.30: «KinU.
Impero. 16.00: «KaP^*
srcu«.	b	u	Idah®*-
Italla. 15.30:
Vlale. 16.00:
Kino ob morju. 16	de*’
Moderno. 16.: «Oče P®-™ Savona. 16.00: «Z1f ‘‘ Br0d^y Vittorio Venet o. lovski met«.	^	itrBar-
Azzurro. 16.00: ((Ra*0*00 Jen je«.	.
Belvedere. 15.00: ‘Trt* tir ji*.	Ve#«re»
Marconi. 16.00: «Cb*aSW ^ Massimo. 16.00:
Novo cine. 16.00: «Cr» ^ Odeon. 16.00: «Tra*
Radio. 16.00: «Zorrove ^ Venezio. 16.00: «Se«
POLETNI KlN^
CIRKUS APOLLO ul- f '	#e.
tran^aj 2 M 4. vi, dve Predsta'l. i, v«W 16.30 in 21. uri.	w pri
nic ATEC, Trt cirkuški blag»ini' ^ urt, je odprta od 9. do ^	^
Arena dei tiori. I0-30' profesor«, D. Kaye- , icj*, Kino na ^radu. 20.00: Pončana. 19.45: «Gr«atn
RADI?
JU«OSIiOV*?,V CONE	«
254,6 m ati 117	,)))
SOBOTA, 20.
6.45 Pogovor z rotila. 7.15 Narodne V** Porotita. 13,50 14.20 Od Triglava <»30^ 18.15 Narodne pesmi, m. < > široka cesta. 19.15 Odlomki iz klasitn^ P1^. kvartetov. 21.45 SP® ^» glasbe. 23.10 Glasba »
23.30 Zadnja porod«-
tbst
venska orkestralna l7oO |8.i Orkestralna g^s^Lslu52|cf' K po žeTjah naš>h po»
- .	-	Slovenske	narodn«	veSeiin
polnoma odpravljen korumpi- poroflla. 20.30	ivap*vj)0,
rani režim odstopivšega pred-121.15 Veseli	<ia
306,1 m ali
KO*- oc
11.30 Lahki	^	1'
ljube in dejstva. 12-1.	"
(juDe in uejsi-v«. jc nekaj. 13.00
pevski duet. 13.^® 17.# fLcrf dlje. 14.00 porotU-glasba. 18.15 BeetlJ pestr* ^jfl
za klavir št. 3. 19-pJo#[ni* na glasba. 19.45J* Čajkovski: Trnjul«	n9tfl
kaj Chopinovih v Jjres, Malo za šalo -	Vf
Rossi ni-Respighi- f 22-3V lar. 21.45 Znani P' terni ples. 23.15 *
11.00 Simfonična »Legenda črnega 17.lS.jK Oddaja za bolniHe.
jeva tridejanka **“ op'r « Travi »ta», Verdije
•tej-	..t
327,1 m 202.1 < opertle
12.00 Mali Koncert fja S be. 12.30 Por^‘ h:,nr.<>nS s‘S pesmi. 14.40 N*,540	it Avgust Stanko. *
sednika.
I Porotna. 22.15 - -
sl PICM	MCI
'~nrPrevedel prof. dr* 1	'c. Bcadan	
«Ce bi ne bil moral tele grde stvari prevzeti od starega goljufa, bi si bil za ta denar lahko kupil kaj bolj koristnega. «Ne. kaj ti povem, stari tovariš,* je glasno nagovoril skrinjo, ker rvi Imel nikogar drugega, ki bi ga mogel nagovoriti, <Ce bi ne veljalo vet, ko bi te dal razsekati, nego je vreden tvoj les, bi te prav kmalu pometal v ogenj .>
«Komaj j« bil te besede Izgovoril, se mu je za2idelo, da iuje Iz omare glasove, podobne stokanju. Spočetka se Je prestrašil, ko pa Je nekoliko pomislil, je menil, da prihaja ta glas iz sosednega stanovanja Dal Je noge na pečno rešetko, pobral gre-baCo in hotel razgrebsti ogenj. V istem hipu so se glasovi po-novlll, ena polovica vrat omare se je počasi odprla in izstopila je bleda, izmozgana postava v umazani In obnošeni obleki. Bi. la je velika in vitka, na obličju Je bil bolesten in otožen izraz: toda polt in nekaj v tej prikazni, kar se ne da izraziti, ni moglo pripadati pozemskemu bitju.
«cKdo ste?» Je zaklical novi najemnik, postal smrtnobled, dvignil grebačo ter meril natanko prikazni v obraz; «kdo ste?»
«Ne metaj grebaCe vameb Je odgovorila postava. Tudi če bi še tako dobro meril, bi slo železo brez odpora skozi mene v leseno steno za menoj. Sem duh.*
•««Ce je res,« je jecljal najemnik, «all vas smem vprašati, hOČ6t6?>
««V tej sobi sem bil unioen, moji otroci so tu postali berači,* je odgovorila prikazen. »V tej sobi in tej skrinji so bili spravljeni akti dolgega, predolgega procesa. V tej sobi sta si dve nesramni harpiji delili moje imetje, ko sem od bolesti ter brezuspešnega upanja in fakanja umrl, moje imetje, za katero sem se boril vse svoje ubogo življenje in od katerega ni ostala mojim nesrečndm otrokom niti para. Prepodil sem nesramna roparja s tem, da sem ju strašil, in odtlej obiskujem vsako no<5 — zakaj samo ponoCi se smem vraCati na zemljo — prizorišče svoje neskončne zemeljske bede. Ta soba je moja; prepusti mi jo!>
««C« vztrajate pri tem, da se boste tu pojavljali,* je odgo-voril najemnik, ki se je med gostobesednim govorom mogel spet zbrati, «vam z naj večjim veseljem prepustim sobo; vendar pa mi dovolite, da vas nekaj vprašam.«
««Govori!» je rekla prikazen resno.*
«Torej,* je rekel najemnik, «opozarjam vas, da se to, kar bom povedal, ne nanaša na vaso osebo, ampak na vse duhove, o katerih sem kdaj slišal; toda zdi se mi vendar malo čudno, da vedno in vedno obiskujete ravno tiste kraje, kjer ste bili najbolj nesrečni, ko bi šli vendar lahko v najlepše kraje na zemlji, saj, kolikor vem, niste v prostoru prav ni’ omejeni.* «Hum! Na to Se nisem nikoli mislil,« je odgovoril duh; »toda imate popolnoma prav.*
«Vidite, gosipod,* je govoril najemnik dalje, «ta soba je strašno neudobna. Ce sodim po zunanjosti omare, bi celo trdil, da ni brez stenic; vse kako mislim, da bi sl mogli najti v vsakem oziru mnogo boljše stanovanje, da o neprijetnem londonskem podnebju niti ne govorim.*
«Imate skozinskoz prav,* je nadvse vljudno odgovoril duh, «in privedli ste me na čisto novo misel. Takoj hočem poskusiti s spremembo zraka.*
«Med temi besedami je začel res ginevatl, da, njegove noge so bile pri zadnjem zlogu že nevidne.«
«In če bi bili tako dobri, gospod, je klical najemnik za njim, «in opozorili Se druge dame in gospode, ki hodijo po starih praznih hišah in strašijo, da bi jim bilo drugod mnogo udobneje, bi izkazali človeški družbi zelo veliko dobroto * «Tudl to storim,* je odgovoril duh; «blli smo doslej res veliki bedaki in jaz ne razumem, kako smo mogli tako neumno ravnati.*
«S temi besedami Je docela izginil, in kar Je Se pomembnejše,* je dostavil stari mož, se lokavo smehljal in se oziral naokrog, «nikoll več ga ni bilo.*
«Ni slabo, če je res,« je pripomnil mož, ki je kadil cigaro.* «ce je res!* je vzkliknil stari mož z največjim zaničevanjem. «Jaz resnično mislim,* Je pripomnil, obrnlvSi se k Low-tenu, «on bo — in jaz se mu ne bom več čudil — dvomil celo o resničnosti mojega oripovedovanja o čudnem klientu, ki smo ga imeli, ko sem bil še v službi pri advokatu.*
«0 tej povesti ne morem prav ničesar reči, ker je ne poznam,* je odgovoril mož 5 cigaro.
«Pripovedujte vendar, gospod,* je rekel gospod Plckwick. «Dajte, dajte, Bamber,« se je vmešal Lowten; «Jaz sem tu edini, ki sem jo slišal, pa sem jo že skoraj pozabil-*
Stari mož se je czrl okrog sebe s Se strašnejslm pogledom in se pasel na napetosti, ki Jo je videl na vseh obrazih; potem si je pogladil brado ln zrl v strop, kakor da bi se hotel spomniti se na nekaj, kar je že nar pol pozabil, ter za&el:
Jacka Bamberja povest o čudnem klientu.
«Ne gre za to,* je dejal starec, «kje in kako sem Izvedel to kratko povest. Ce bi jo hotel pripovedovati, kakor sem jo slišal, bi moral začeti na sredi in se na koncu vrniti na začetek. Naj bo dovolj, če vam povem, da se je deloma zgodila pred
le Pred'
mojimi očmi in da se zdaj žive osebe, ki se ie	jji
spominjajo.	9v.	J
«V Borough High Streetu, ne daleč od cerK, ® na3f u P1 na isti strani Je, kakor menda vsak ve, Marshais ' naših dolžniških Ječ. Čeprav Marshalsea v n°v"euo«. ' .v 9 več tisti umazani, nesnažni brlog, kakor je
tudi v Izboljšanem stanju ne more mikati - ^g. lahkomiselnlkov. Na smrt obsojen zločinec im* * toliko prostosti na dvorišču, da se naužije sve ^igov, v iznrehodl, kakor dolžnik,	ki ne more plačati	0	ffi
halsel.	en.	&
«Ta del Londona, kjer stoji ječa, ml je	v
se ne morem obresti starih spominov, ki so z	siroKe'
disl — ker ml je kratkomalo zoprn.	Oeste so	zivanfPsp(#
dajalne prostorne in od jutra do polnoči Je ta	tak^J	tt*
met. četudi stranske ulice so revne in ozke ter	ica^	v#
nijo na uboštvo ln bedo. Bogastvo Jih oklepa llc^ je zidovje Ječe oklepa siromaštvo In bedo. Vsa oK meni se tako zdi — mračna in žalostna. , „ so - „ «Mnoge oči, ki so že davno zaprte v gf°vI'arshalse brezskrbno, ko so prvič videle vrata stare Jet® nl us od® ^ol le redkokdaj pride obup s prvim težkim udafr misli nlk zaupa Se ne preizkušenim prijateljem r3dod ponudbe prijaznih uslug,	s katerimi	so bili	sre'ne,	1
krat, ko Jih ni potreboval; goji nado —	na	!trllpS
nosti — in če ga nesreča tudi pobije na 11 ' ^jer prsih ln zeleni in cvete krajši ali daljši Cas,	j,
rose prevar in neuspehov ne ovene in hfiisajo 06 hr«2 ^ strmijo globoko vpadle oči iz obrazov, ki »n«J anja, D ,e S;cj poblede v ječ)! Dolžnik segnije v njej. brez Da«®5 j iP manjše nade, da bo še kdaj resen ln svob'oa Q ^ rv boli in žalosti ost odlomljena, a vendar je ^fvftVi
vseh strahotah Ječe Se dovolj, da c,l°vekJ.1/v^aj/ei^e
Ul nadL — lelefon Stev.
In od 15 . 18 — Tel. KJ- za vsak mrn Strine 1 Rokopisi se ne vračajo
oglasov
stolpca za vse
NAKOCNINA: Cona A: inesetna 3S0, tetrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200	lir. Ted. ljud. repub. Jugoslavija: lzV°^
STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. —	Jugoslavijo: Agencija demokratitne	pz
..... _ . . .. _
poStnl tekotl ratun I,tubi lana TyrSeva 34
tel. 200* tekotl ratun pri Komunalni banki v Ljubljani «-1-90332-7 — l7.da]a Založništvo trža5ke«a