STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L ET O 1979 • LET N 1 K XXXVII • ST EV 1 L KA 7-8 p. 305-360 Ljubljana) julij 1979 VSEBINA - INHAL T - CONTENTS 305 Anton Gregorič, 308 Janez Mušič, Franc Remec in Amer Krivec Amer Krivec 315 Sašo Golob 324 Anton Simonič 333 Marja Zorn 338 Ka.re Wedul 340 Ka.re Wedul 344 Alojz Mušič 346 Franjo Jurhar 348 352 354 358 Naslovno stran narisal Kare Wedul Tisk čGP DELO Zaključki seminarja o učinkovitosti dela pri sečnji in spravilu lesa Storilnost osnovnih kadrov v go- zdarstvu in stroški dela Efficieny of basis staff in forestry and expenses for the work Učinkovitost in oblikovanje novih organizacijskih postopkov pri sprav- ljanju lesa s traktorji Neue Formen der Arbeitsorganisa· tion bei Holzrucken mit Traktoren Effectiveness and formation of new organization methods for wood skidding by tractors Obremenjenost traktorista z ropo- tom pri spravilu lesa z goseničar­ jem Larmbelastung des Schlepperfahrers beim Holzrucken mit dem Raupen- schlepper The Noise Exposure of Tractor Dri- ver by Hauling Timber with Cater- pillar Tractor Usmerjanje odnosov med gozdom in divjadjo.- posebna naloga go- zdarskega načrtovanja (Historična utemeljitev) Mednarodni simpozij IUFRO S 6.03 - informacijski sistemi in termino- logija Norveška in goloseki Boj proti lubadarju na Norveškem v letu 1979 Schaedelinova izbiralna ideja v me- šanih smrekovih goščah Nahajališča bodike v Sloveniji (llex aquilolium) Kaj bodo storili v Celju Iz domače in tuje prakse Društvene vesti Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva ln lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednil< mgr. Boštjan Anka Branko Breznik Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Edltor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 2:iro račun - Cur. acc. 501 01-67 8-48-428 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina 150 din Za ustanove in podjetja 500 din za študente 100 din in za inozemstvo 300 din Subscription 300 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. 1 ZAKLJUčKI SEMINARJA O UČINKOVITOSTI DELA PRI SEčNJI IN SPRAVILU LESA 22. ·in 23. maja je bil na Kopah (Pohorje) republiški seminar z naslovom Učinkovitost dela pri sečnji in spravilu lesa. Organizirala ga je VTOZD za gozdar- stvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Na seminarju so referenti (katerih iz- sledke in ugotovitve tudi objavljamo v tej številki) in številni razpravljalci, gozdar- ski strokovnjaki iz vse Slovenije govorili o številnih aktualnih, predvsem orga- nizacijsko-proizvodnih problemih, ki ta hip krhajo učinkovitost dela gozdnih delavcev. Doc. dr. M. Lip og 1 av še k je razpravo, njene ugotovitve in priporo- čila strnil v pričujoče zaključke. Ugotavljamo, da se produktivnost dela pri uvajanju vedno novih tehnoloških načinov dela sicer povečuje, čeprav moremo ob tem sklepati, da se učinkovitost delavcev zmanjšuje, saj se izkoriščenost delovnih dni za delo zadnja leta hitro zmanjšuje. Posebej velika in boleča so pri sekačih povečanja števila tistih nedelovnih dni, ki so odvisna od subjektivnih dejavnikov - to so boleznine in deloma vre- menske ovire. Visoka nadomestila za te dni povečujejo njihovo število. Tudi doseganje visokih delovnih učinkov v delovnih dneh in preseganje norm (tudi zaradi utrujenosti) pospešuje obseg odsotnosti z dela. čeprav se standard delavcev skokovito izboljšuje in predstavlja marsikdaj visok strošek, njihova učinkovitost ne kaže ustrezajočega povečanja. Velike so razlike v izkoristkih delovnih dni domačih delavcev in delavcev iz drugih republik. Slabši izkoristek delovnih dni delavcev od drugod, večje stroške za njihovo bivanje le deloma nadomestijo njihovi večji dnevni učinki v dneh, ko delajo. Pri spravilu so pogosto zaradi neizkušenosti tudi dnevni učinki nižji. Njihovo stremljenje za čim večjim zaslužkom pa povzroča več nesreč pri delu. Starostna struktura domačih in delavcev od drugod je bistveno različna. Mla- dih domačih delavcev skoraj ni. Njihova motiviranost za delo je različna. Medtem ko je za delavce od drugod pomembna vzpodbuda, zaslužek, pa domačim delavcem zadovoljstvo z delom in na delu pomeni več: pomembno je priznanje njihovih delovnih prizadevanj. Tudi svoboda pri oblikovanju načina in tempa dela je pomemben motiv za gozd- nega delavca. S približevanjem industrijskemu načinu dela pri posameznih fazah dela se bo motiviranost za delo verjetno zmanjševala. če opazujemo samo domače delavce, potem tudi ne moremo mimo značilnih razlik med njimi. Tako imajo šolani delavci in tisti, ki žive le od poklicnega dela, večjo učinkovitost pa manj nesreč pri delu in manjšo obolevnost. Zelo natančno preučujemo učinkovitost sekačev, čeprav bi morali hkrati govoriti o učinkovitosti vseh skupin delavcev in še zlasti o strokovnih in admi- nistrativnih delavcih. Strokovni tehnični kader bi tudi morali stimulirati z nagra- jevanjem po učinku, oziroma mu dati možnost, da z večjim prizadevanjem več 305 zasluži. Zaradi takega opazovanja domačih delavcev z drobnogledom, ki delajo na akord, ti tudi beže k delom, ki so ohlapneje zastavljena ali pa niso normirana. Gozdarsko delo je težko delo, število in resnost nesreč pri njem je veliko, invalidnost je visoka. Težkih delovnih pogojev ni mogoče nadomestiti samo z večjim zaslužkom. Strokovni delavci se moramo vprašati, kaj in koliko smo doslej naredili, da bi izboljšali delovne pogoje in olajšali delo. Zavest, da je potrebna humanizacija dela, poznavanje poti za izbiro humane tehnologije in delovnih sredstev, mora postati last vseh, zlasti strokovnih delavcev. Zato je treba vgraditi v vse stopnje izobraževanje čim več znanja o humanizaciji težkega gozd- nega dela. Benificiran delovni staž je ob težavnosti dela potreben. Poleg sekačev bi ga morale uživati še druge skupine delavcev. Prinaša pa vrsto negativnih posledic. Uspava nas, da ne izboljšujemo delovnih pogojev. Ker zahteva, da sekač BO 0/o vsega časa dela z motorko, povečuje število obolelih in invalidov, čeprav želimo gozdarji vedno bolj univerzalnega gozdnega delavca. Predstavlja tudi poveče­ vanje stroškov poslovanja v gozdarstvu. Ne smemo dopustiti, da bi gozdni delavci postajali invalidi in kot takšni breme družbi. S tem se njihova učinkovitost v delovni dobi prav gotovo ne povečuje, čeprav so v času, ko delajo, lahko zelo učinkoviti. Stopnja mehaniziranosti spravila s traktorji raste, produktivnost traktorjev pa stagnira in pri zgibnikih celo pada. l'raktorji delajo poprečno največ 170 dni letno, na spravilu še manj. Vzroki nedela dragih traktorjev so pri njih samih in v traktoristih; trend izkoriščenosti strojev še naprej pada. S povečevanjem števila traktorjev - zlasti zahtevnih zgibnikov - pada njihov učinek tudi zato, ker je težje organizirati delo in zagotoviti njihovo izko- riščenost. Poseben problem izgube časa so popravila traktorjev iz uvoza. Podatki kažejo, da rastejo zadnja leta razpoložljive strojne kapacitete nad njihovo učinkovitostjo. V bodočnosti se bo moralo pridobivanje gozdnih proizvodov še bolj naslanjati na dolgotrajno stalne, po možnosti domače delavce. Da bi jih lahko pritegnili v gozd, bo moralo biti to delo vsaj 20-30 °/o bolje plačano kot delo v industriji, pa tudi družbeno bolj priznano . .Lal pa se akumulativnost gozdarstva, čeprav to ni vedno in povsod očitno, zmanjšuje, pa tudi za delo, ki ga gozdarstvo opravlja, da zagotovi za vso družbo pomembne koristi gozdov, ne dobi nobenega povračila. Tako gozdarstvo ob sedanji razporeditvi dohodka med panogami ne more dela v gozdu plačati toliko, kot bi bilo potrebno, tudi za tehnično investiranje nima dovolj sredstev. Zmanjševanje delovnih norm najbrž ni izhod za olajšanje dela in pove- čevanje zaslužkov delavcev, pač pa naj bodo norme realne - tudi ob spremembi tehnologije, nagrajevanje pa mora biti temu ustrezno. Gozdarji želimo pritegniti nove mlade domače delavce k delu v gozdu. Gozdarstvo želimo prikazati na privlačen način, pri tem pa delamo napako, ko v isti sapi preveč poudarjamo negativne strani in težavnost gozdnega dela. Ob sedanji organizaciji dela je možno izkoriščenost letnega delovnega časa le nekoliko izboljšati z boljšo delovno disciplino, z iskanjem zaposlitve delavcev v zimskem času ob slabem vremenu pri vzdrževanju cest ali v lesni industriji, z boljšo organizacijo popravil strojev. Cloveka pa vendar ni mogoče dosti bolj obremeniti. Prav gotovo pa je mogoče drage stroje bolje izkoristiti z boljšo organizacijo in tudi koncentracijo dela. Z uvajanjem nove tehnologije dela je možno naj- učinkoviteje povečati produktivnost dela. 306 Dosedanje izkušnje so pokazale, da je učinkovitost delavcev vecJa v de- lovni skupini, kjer sta sečnja in spravilo povezana. če smo to spoznali, moramo v bodoče načrtovati tako organizacijo dela. Zavedati pa se je tudi treba, da je uvajanje skupinskega dela in nagrajevanje povezano tudi s težavami. Težavno je oblikovanje homogenih delovnih skupin, v katerih bi se posamezniki solidarno obnašali drug do drugega, zlasti ker obstajajo velike psihološke razlike med posameznimi kategorijami delavcev. Organizacijske težave nastopajo, kadar se spravilno sredstvo pokvari. Tedaj bi bilo umestno uporabiti rezervni stroj. Uva- janje novosti bo vedno naletelo na nasprotovanja med delavci. Za novo organizacijo in tehnologijo dela potrebujemo več dobro šolanih univerzalnih stalnih delavcev. Potrebno je stalno in dopolnilno izobraževanje. Gozdarski šolski center je dolžan izobraževati, vendar pa mora biti množično izobraževanje osnovnih delavcev dobro organizirano znotraj gozdnogospodarskih organizacij, s,icer ne bo uspešno. Ne smemo pozabiti na kmete-gozdne posestnike. Skrbeti moramo za nji- hovo usposabljanje (tehnika in znanje) za delo v gozdu. Tudi pospeševanje vi- šinskih kmetij nam lahko zagotovi večji dotok mladih delavcev. Ob uvajanju novih tehnoloških načinov dela je pravilno, da poleg zmanjše- vanja števila osnovnih proizvodnih delavcev, zmanjšujemo število strokovnih, tehničnih delavcev in povečujemo njihovo učinkovitost. Vse te ugotovitve seminarja moramo prenesti vsem tistim, ki operativno organizirajo delo. Z gozdarstvom, s problemi učinkovitosti, je treba javnost takoj dobro informirati, npr. s tiskovno konferenco ali s člankom v Gozdarskem vestniku. K reševanju problemov zaposlovanja in učinkovitosti delavcev je treba pritegniti sindikate, tudi gozdarski sindikalni delavci se morajo vključiti. Povsod, kjer smo gozdarji družbeno aktivni, se moramo ofenzivneje boriti za uveljavitev in ovrednotenje gozdarstva ter za reševanje naših perečih prob- lemov. 307 UDK 634.0.352/353(497.1~) STORILNOST OSNOVNIH KADROV V GOZDARSTVU IN STROšKI DELA* Anton G reg ori č (Kočevje), Janez M uši č (Kranj), Franc Remec (Bled) in Amer K ri ve c (Ljubljana)"* Gregorič, A., Mušič, J., Remec, F. in Krivec, A.: Sto· rilnost osnovnih kadrov v gozdarstvu in stroški dela. Gozdarski vestnik 37, 1979, 7-8, str. 308-314. V slovenščini. Storilnos·l dela je v določeni meri odvisna tudi od izurjenosti in kva- litete kadrov. Analizirani so časovni in količinski kazalci dela gozdnih delavcev sekačev, njihova produktivnost, vzroki različnih izgub in delovni stroški. G reg ori č , A., M uši č , Rebu 1 a, E., Re m ec , F. and Kri vec , A.: Efficiency of basic staff in forestry and expenses for the work, Gozdarski vestnik, 37, 1979, 7-8, pag. 308-314. ln Slovene with sum- mary in German. The e!ficiency of work depends to a certain exent, on the skill and quality of the staff. The indexes of time and quantity concerning the worl< of fellers are analised as well as the productivity, causes of different losses, and expenses for the work. 1. Uvod Nenehno moramo izboljševati delovno storilnost, povečevati produktivnost, zmanjševati delovne stroške - delo moramo bolj in bolj racionalizirati. Te za- hteve postavlja pred nas družba, ki predvideva določeno letno stopnjo rasti produktivnosti, kar velja za celotno industrijo; temu se tudi gozdarstvo ne more izogniti. V tem prispevl(1,1 E E ->(1,1 E -..:!' co .,... o o <.0 C\.1 o <.0 Cl) C\.1 m >O ·c: (1) Il) o CJ 316 lO Cl) <.0 OC\.1 C:OI'- (00 LriC\i co C\.1 5 co Indekse povečevanja ali padanja povzamemo iz tabe-· le 2. če jemljemo leto 1970 z indeksom 100, potem do- bimo: - razdalja spravila lesa se pri vseh strojih in letih zmanjšuje, le pri. goseničar­ jih se rahlo povečuje, za okoli 3 °/o oziroma 5°/o; - število traktorjev je skokovito naraščalo, in sicer: pri adaptiranih kolesnikih 138°/o, 164°/o in 197°/o; pri zgibnikih 300 °/o, 617 °/o in 717 °/o; pri goseničarjih pa stagnira; - poprečni učinki letno pa kažejo: pri adaptiranih kolesnikih trend naraščanja. Toda to je le navidezno, ker je bil uči­ nek leta 1970 izredno nizek, okoli i 520 m3• Iz tab. 1 po- vzemamo, da je bil leta 1968 učinek adaptiranih traktorjev 2550 m3 in da vsa leta za njim ni več dosegel tega šte- vila; pri zgibnikih pa poprečni letni učinek po traktorju kon- stantno pada, čeprav se razdalja spravila zmanjšuje, (glej tabelo str. 317 zgoraj). Tudi pri goseničarjih pri konstantni razdalji učinki pa- dajo. Na splošno lahko ugotovi- mo, da učinki dela s traktorji iz leta v leto padajo. Najbolj občutno in nerazumljivo pri zgibnih traktorjih. Zanimiva je tudi primerja- va porabljenih konjskih moči (KM) za spravilo kubika lesa z različnimi stroji. Prav tako število KM spravilnih sred- stev, v tem primeru traktor- jev po hel,vprašanje«: Kako povečati nadaljnjo stopnjo mehaniziranosti pri spravilu lesa s traktorji, in kako zviševati produktivnost dela? To je možno doseči na dva načina: Z intenzivnim oziroma maksimalnim izkoriščanjem sedanjih spravilnih kapa- citet in z ekstenzivnim nabavljanjem novih strojev, kjer bomo resnično povečevali stopnjo mehaniziranosti spravila lesa s traktorji v absolutnem smislu. Realno bi produktivnost na traktor lahko še naprej padala, medtem ko bi morali vlagati veliko denarja v nabavo novih strojev. Menim, da je pravilna prva izbira in da je nujno, da preidemo na intenzivnejše izkoriščanje strojev. V bodočnosti lahko pričakujemo, da bomo morali tudi mi nabavljati za spravilo lesa bolj komplicirane in dražje stroje, ki jih bomo morali intenzivneje uporabljati. Za diskusijo predlagam: 320 3.1 Uvajanje skupinskega de 1 a Mislim na skupinsko delo pri fazah sečnje in spravila lesa - na delo sekačev in traktoristov. Pri tem bi dosegli naslednje: Prednosti: Hkrati bi opravljali sečnjo in spravilo. Bolje bi sodelovali delavci-sekači in delavci, ki vlačijo les. Ker gre za usmerjeno podiranje, ki je dejansko že priprava za zbiranje oziroma vlačenje lesa s traktorji, se interes vseh delavcev, da bi bilo to delo čim bolj sinhronizirano, močno poveča. Delavci bi pazili, da bi bolje usmerjali drevesa in stregli traktorju; tako bi lahko pričakovali tudi večje učinke. Posekan les bi še hitreje spravljali iz gozda, ker bi bile prekinitve med sečnjo in spravilom zelo majhne. Skrajšal bi se čas od sečnje do oddaje lesa in s tem bi bilo obračanje kapitala hitrejše. Težave: Pri okvari stroja pride do zastojev: sekači bi lahko delali naprej, medtem ko traktor stoji. Te težave bi lahko odpravili z intenzivnejšo servisno službo ali pa z zamenjavo traktorja. Pri podjetjih z večjim številom strojev bi se mogoče splačalo imeti tudi rezervni traktor. Verjetno bi prišlo v začetku tudi do težav pri oblikovanju skupin. Nastali bi določeni psihološki problemi, ki so že znana zakonitost pri uva- janju novitet. 3.2 U n i v e r z a 1 n o s t d e 1 a v c e v Pri skupnem delu je potrebno, da lahko vsak delavec opravlja vsako delo v skupini. ·V začetku bi se zadovoljili, če bi bil v skupini vsaj še en sekač, ki bi znal voziti traktor, v perspektivi pa bi bilo mogoče doseči, da bi bili vsi sekači tudi traktoristi. Prednosti: Počasi bi odpravili verižni sistem dela. Sečnja in spravilo ne bi bila strogo ločena, kot sta sedaj. Ker bi imeli vsaj dva sekača-traktorista, ki bi oba lahko sekala ali vozila traktor, bi odpravili »lastninski(( odnos do delovnega sredstva. Ugotovili smo, da je okoli 35 dni v letu, ko traktor stoji, ker traktorist zaradi drugih obveznosti ni prisoten. V njegovi odsotnosti bi traktor lahko upravljal drug traktorist, ki je na sečnji. Na ta način bi dosegli, da bi traktor lahko delal vsaj 200 dni na leto. Tudi iz ergonomskih vidikov je verjetno boljše, da prihaja do zamenjave opravil v teku dneva. Težave: Traktor je dodeljen traktoristu, ki skrbi zanj. Pri večjem številu traktoristov v skupini pa bi lahko nastopile določene težave. 321 3.3 1 z o b r a ž e v a n j e k a d r o v 2e iz prejšnjih točk je razvidno, da bo porasla potreba pa traktoristih. V začetku naj bi bil vsaj en rezervni traktorist na traktor, sčasoma pa bi v enem poklicu združevali sekača in traktorista. Ta proces predstavlja novo, dodatno obremenitev za naše šolstvo. Jasno, da je naloga dolgoročna. Prednosti: Izobrazba in strokovnost gozdnega delavca (sekač-traktorist) sta večji. Gozdni delavec permanentno dopolnjuje svoje znanje z organskim razvojem tehnike in tehnologije. Vsakih nekaj let se vrača v šolo na razne seminarje in tečaje. Na ta način si povečuje splošno znanje in vsestransko razgledanost, kar mu pomaga, da lažje razume in sodeluje pri izgradnji naše družbe. Višja strokovnost omogoča praviloma tudi zviševanje prejemkov (osebnih do- hodkov} gozdnemu delavcu. Težave: Potrebno bo izobraziti veliko število novih traktoristov, kar bo problem za naše šolstvo. Potreben bo program za permanentno izobraževanje novega profila gozdnega delavca (sekača-traktorista) in tudi drugih profilov. 3.4 S t a 1 n o s t o s n o v n ih k a d r o v Iz nalog, ki nas čakajo je razvidno, da lahko razvijemo zamišljene izboljšave le pri dolgoročnejši stalnosti gozdnih kadrov. L:elimo, da naš delavec ne bo le grob »podiralec drevja«, temveč resnično strokoven, izobražen gozdni delavec. -Le dolgoročna stalnost omogoča tudi permanentno izpopolnjevanje. Takšen gozd- ni delavec veliko lažje obvlada nove tehnološke procese, jih opravlja bolj kva- litetno. Lažje bo upravljal vedno zahtevnejša delovna sredstva. Tak delavec ima več občutka za gozd in naravo; pri spravilu bo delal manj poškodb, delo bo opravil bolj kvalitetno. To je zelo težka, odgovorna in dolgotrajna naloga, ki je odvisna od vrste drugih dejavnikov in ne samo nas, gozdarjev. 3.5 V r e d n o t e n j e g o z d n e g a d e 1 a Gozdno delo na splošno ni pravilno ovrednoteno. Zaradi vrste težav, ki iz- virajo iz narave dela v gozdu (delo na odprtem prostoru, odmaknjenost od naselij, vremenske neprilike, težavnost prehrane in prebivanja), spada gozdno delo med najtežja fizična dela. Ponovno moramo doseči v naši družbi da prizna - kot je priznala po vojni - da je delo gozdnega delavca sekača enako težko kot delo rudarja v rudniku. To je naioga nas vseh. Dokler ne dosežemo, da bo gozdno delo vsaj 20 do 30 °/o bolje ovrednoteno kot v industriji, ne bomo mogli doseči dolgoročne stalnosti in bomo imeli veliko težav pri uresničevanju naših ciljev. 322 Literatura 1. Gregorič, A.: Analiza dela sekačev na GG Kočevje v l. 1978 (referat). 2. Mušič, J.: Analiza dela gozdnih delavcev sekačev na GG Kranj (referat}. 3. Rebu la, E.: Trendi intenzivnosti koriščenja rad nog vremena kod GG Postojna (referat na posvetova- nju v Dečanih 1976). 4. Rebula, E.: Motiviranost za učinkovitejše delo v gozdarstvu (referat). 5. Remic, C.: Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1968, 1970, 19i2, 1974 in 1976, IGLG pri BF, Ljubljana. 6. Krivec, A.: Korištenje efikasnlh metoda rada savremene tehnologije u pridobivanju drva (drvnih sortlmenata), Sumerski list br. 5-6/1976. NEUE FORMEN DER ARBEITSORGANISATION BEl HOLZROCKEN MIT TRAKTOREN Entwicklung des H61zruckens mit Traktoren nach dem 1960 wird dargestellt. Arbeits- leistung von Traktoren in der Zeit der Vollmechanisierung nach dem Jahr 1970 wird analysiert. Die Zahl der Traktoren hat sich in dieser Zeit stark vergr6ssert. ln Vergleich zum Jahr 1970 ist die Zahl der adaptierten (universellen) Traktoren auf 197 %, bei Knick- schleppern sogar auf 717 Oj0 angestiegen. ln den Staatswaldern wird das Rucken zu 60 Oj0 mechanisiert. Doch die Arbeitsleistung der Traktoren wird ungunstiger. Von den ehemaligen 200 bis 220 Arbeitstagen pro Traktor und Jahr haben wir heute nur noch 160 bis 170. Zu diesem Ruckgang haben Ausfalle wegen schlechtem Wetter, Reparaturen usw. und andererseits wegen Abwesenheit der Traktoristen (umgefahr 35 Tage pro Jahr) beigetragen. Es wird festgestellt. dass das System des Fliessbandes in der Forstwirtschaft veraltert und durch neue Organisationsformen zu ersatzen ist. Es wird Gruppenarbeit, vorerst nur bei Fallen und Rucken des Holzes vorgeschlagen. Arbeitsbereich einer Gruppe sollte semit Fallen und Rucken umfassen. ln der Gruppe sollen am Anfang mindestens zwei Arbeiter als Traktoristen befahigt sein. Spater sollen alle Arbeiter in der Gruppe alle Arbeiten bei Fallen, Rucken und Ausarbeiten des Holzes beherschen. Die erwarteten Vorzi.ige dieser Arbeitsorganisation sind: 1. Auslastungsgrad der Maschinen wurde sich um ca. 25 Oj0 verbessern, was be- schleunigte Amortisierung und weniger technische Veralterung bedeuten wurde. 2. Humanisierung der Arbeit durch mehr abwecklungsreiche Gestaltung. genohmen wurde. 3. Bessere Arbeitsleitung, da bei Fallen mehr Rucksicht auf Bedurfnisse der Traktoren genohmen wurde. 4. Das gefallte Holz wurde schneller an die Waldstrasse kommen, was bessere Aus- nutzung der investierten Mittel bedeutet. 5. Eine permanente berufliche Fortbildung durch organische Entwicklung von Technik und Technologie. Der standige Waldarbeiter wOrde damit langfristig einen h6heren Bildungsstand erreichen, womit er dem lndustriearbeiter gleichgesetzt werden ·~6nnte. 323 UDK 634.0.304 OBREMENJENOST TRAKTORISTA Z ROPOTOM PRI SPRAVILU LESA Z GOSENičARJEM Sašo Go 1 ob (Ljubljana)"' Go 1 ob, S.: Obremenjenost traktorista z ropotom pri spravilu lesa z gosenlčarjem. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 5, str. 324-331. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Ugotovljena je dejanska obremenjenost traktorista z ropotom pri spra- vilu lesa v delovnem času in med posameznimi elementi dela v določenih, opisanih pogojih. Daleč največji vpliv na dnevno obremenjenost ima ropot med vožnjama, zato je proučena njegova odvisnost od lastnosti vlake. Rezultati so neposredno primerljivi z večino standardov in jih je mogoče uporabiti za izračun obremenjenosti traktorista (z ropotom) tudi pri delu z obravnavanim tipom traktorja v drugih delovnih pogojih. G o 1 o b , S.: The Noise Exposure of Tractor Driver by Hauling Timber with Caterpillar Tractor. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 6, pag. 324-332. ln Slovene with summary in German. The actual noise impact caused to atractor drives because of the noise during timber hauling and its individual phases is established in specified working conditions. The very heighest impact is effective during both drives, therefore its dependance on the characteristics of the skidding road has been studied. The results obtained are comparable with most standards and can be used to calculate the impact caused to the tractor drivers by the noise while working with the tractor type in question, also in different working conditions. Hrup je danes eden od pomembnih onesnaževalcev okolja, posebno v mestih mu je izpostavljen skoraj vsak prebivalec. Največji problem predstavlja ropot, ki ogroža sluh ljudi pri opravljanju nekaterih del, taka dela pa imamo tudi v gozdarstvu. S svojimi negativnimi psihofiziološkimi učinki zmanjšuje produktivnost dela, zaradi okvar sluha pa nastopijo socialni in kadrovski problemi. V procesu dezalienacije in humanizacije dela skušamo izvore ropota utišati oziroma zaščititi človeka pred njihovim negativnim delovanjem. Prvi korak k temu pa storimo s tem, da ropot kontroliramo oziroma ga izmerimo. Koliko so pri delu v gozdu z ropotom obremenjeni sekači, je bilo že podrobneje proučene, malo pa je znanega o obremenjenosti z ropotom pri spravilu lesa. V okviru raziskovalne naloge smo proučili obremenjenost traktorista z ropotom pri spravilu lesa iglavcev z goseničarjem FIAT 505 C. Pri treh različnih pogojih spravila navzdol smo ugotovili, kolikšna je obremenjenost traktorista z ropotom v osemurnem delavniku, kar najlaže primerjamo z večino standardov. Proučili smo še, kolikšna je obremenjenost med posameznimi elementi dela ter kakšna je odvisnost obremenjenosti traktorista z ropotom od delovnih pogojev. Ugotovili smo tudi, katere frekvence prevladujejo v ropotu motorja traktorja. Ropot traktorja v mirovanju Z merjenjem ropota traktorja FIAT 505 C v mirovanju smo proučili frekvenčni spekter ropota ter odvisnost ropota od obratov motorja. Ugotovili smo, da z mer- jenjem ropota traktorja v mirovanju ne moremo neposredno sklepati na obreme- njenost traktorista. Merili smo na skladiščih lesa ob kamionskih cestah. Uporab- * S. G.,·dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo BF Ljubljana, 61000 Ljubljana, YU 324 ljali smo instrumente Bruel et Kjaer, in sicer mikrofon tip 4145, ki smo ga na- mestili na traktoristovi čeladi v višini ušesa na razdalji 5 cm in obrnili navzdol, ter precizni impulzni merilec jakosti zvoka tip 2209, s katerega smo rezultate ne- posredno odčitavali. Za frekvenčno analizo ropota nam je služil oktavni filter BrOel et Kjaer tip 1613. Frekvenčno analizo ropota smo naredili na treh traktorjih v praznem teku motorja ter pri polnem plinu; rezultati so prikazani v grafikonu 1. llo lo o 9o Ro 7o 5o ! 1 5 lo o 2 5 trA~:tor 1 "!ira~7tor 2 tra1~to!' 3 1 1 1 1· 1 1 : lo oo Grafikon 1 2 5 loooo FI z Frekvenčni spektri ropota motorja treh traktorjev znamke Fiat 505 C v mirovanju pri polnem plinu in v praznem teku Jakost zvoka je pri polnem plinu največja pri frekvencah okrog 125Hz, in sicer znaša 98 do 1D2,5 dB, v praznem teku pa je največja še pri nižjih frekvencah, okrog 63 Hz, znaša pa 76 do 84 dB. Največja jakost zvoka je torej v območju nizkih frekvenc, ki so manj nevarne glede poškodb sluha. Frekvence zvoka, ki 325 največ prispevajo h glasnosti, ki jo zaznava človeško uho, so v območju od 125 do 1000Hz, saj so posamezne jakosti pri frekvencah 125, 250, 500 in 1000Hz vse približno enako oddaljene od krivulj enake glasnosti ropota oziroma občutlji­ vosti ušesa (merilo dB/A). Ti rezultati so pomembni pri uvajanju ukrepov za zaščito sluha. Pri izbiri glušnikov bi se v obravnavanem primeru odločili za take, ki najbolje dušijo ropot pri frekvencah od 125 do 1000Hz. Trditev bi zaradi ropota gosenic, ki tu ni zajet, pa tudi zaradi morebitne razlike v lastnostih ropota obremenjenega traktorja, kazalo preveriti s frekvenčno analizo ropota traktorja med vožnjo. Iz grafikona 1 je razvidno, da je pri polnem plinu ropot traktorja v mirovanju največji pri tretjem traktorju, s katerim je delal traktorist, ki je bil najmanj obre- menjen z ropotom, najmanjši pa je ropot pri drugem traktorju, s katerim je delal traktorist, ki je bil pri spravilu najbolj obremenjen z ropotom. Z merjenjem ropota traktorja v mirovanju torej ne moremo neposredno sklepati na obremenjenost traktorista z ropotom med delom. Jakost ropota je poleg moči motorja in načina dela s traktorjem odvisna tudi od obratov motorja. Ugotovili smo, da se ropot motorja traktorja v mirovanju povečuje z večanjem števila obratov približno linearno. Pri najvišjem številu ob- ratov motorja traktorja v mirovanju, to je od 2700 do 2800 obr./min., je jakost ropota dosegla vrednost od 91 do 94,5 dB(A), kar je bistveno manj kot med spra- vilam lesa, kjer so bile najvišje vrednosti do 102 dB(A). Velika razlika je morda posledica dejstva, da obremenjen motor ropota močneje od neobremenjenega pri istem številu obratov, verjetno pa na ropot goseničarja med delom v veliki meri vpliva tudi podvozje. Obremenjenost traktorista z ropotom pri spravilu lesa Dejansko obremenjenost traktorista med delom lahko ugotovimo le tako, da poznamo neprekinjen potek jakosti ropota v delovnem dnevu in trajanje. Ker smo hoteli obremenjenost traktorista z ropotom spoznati tudi podrobneje, smo potek jakosti ropota in njegovo trajanje ugotavljali tudi za posamezne cikluse in za elemente dela: prazno vožnjo, razvlačevanje, vezanje, privlačevanje, polno vožnjo, odvezovanje, rampanje, za objektivne in za subjektivna zastoje. Vsota časov prvih sedmih elementov dela je predstavljata produktivni čas. Instrumenti s katerimi smo merili potek jakosti ropota, so bili v pločevinski škatli na traktorju. Merili smo z že omenjenima mikrofonom in merilcem jakosti zvoka, potek jakosti ropota pa je zapisoval pisalec Bruel et Kjaer tip 2306 na papirnat trak. Iz zapisa smo potem v laboratoriju odčitali posamezne vrednosti vsakih 10 sekund. S pomočjo znane funkcije smo jih z računalnikom prevedli v posamezne jakosti ropota, izražene v dB(A). Pri ugotavljanju obremenjenosti traktorista z ropotom moramo točno opredeliti delovne pogoje, v katerih traktorist dela. V širši raziskavi je bilo predvideno izbrati čim več značilnih delovnih pogojev pri spravilu lesa v Sloveniji. Vlake naj bi bile različno strme in dolge, razdalja zbiranja različna, prav tako sestoji, organizacija Jn način dela. V gozdarstvu nasploh, posebno pa še v raznolikih slovenskih gozdovih, rezultatov enega samega snemanja ne bi mogli posplošiti kot oceno za obremenitev traktorista. Obremenjenost traktorista z ropotom pri spravilu lesa iglavcev navzdol, in to z goseničarjem FIAT 505 C, smo ugotavljali pri treh različnih delovnih pogojih, pri čemer smo za vsakega posneli vsaj štiri cikluse. Prvič smo merili na področju gozdnega gospodarstva Kranj, TOZD gozdarstvo Preddvor, kraj Komatevra pri Jezerskem. Drugič smo merili obremenjenost na istem kraju, le na daljši vlaki 326 in tretjič na področju gozdnega gospodarstva Bled, TOZD gozdarstvo Pokljuka, revir Mrzli studenec. V nadaljnjem besedilu imajo prva merjenja oznako Jezersko, druga Komatevra in tretja Pokljuka. Njihove glavne značilnosti so prikazane v tabeli 1. Podatki o poskusnih delovnih pogojih Tabela '1 Vlaka Traktorist - naj- Organiza- Poprečni dol- po- naj- večji cijska sta- trak- tovor Kraj 1 žina prečni večji ~:~~i~ 'Oblika ro st to rs ki traktorja naklon vzpon dela staž m OJ o let kosi l. ma Jezersko 570 '19 35 o 1 + 1 38 5 7 1,91 Komatevra 690 21 38 o 1+1 45 2 7,1 1,61 Pokljuka 237 '10 24 6 1+1 22 2 22 1,38 Vlaki na Jezerskem oziroma na Komatevri sta daljši od vlake na Pokljuki, imata večji naklon in sta bolje izdelani. Pomožni delavec, ki je sodeloval pri prvih dveh delovnih pogojih, je pripomogel k skrajšanju časa zbiranja, poleg tega pa je bilo na Pokljuki zbiranje dolgotrajnejše tudi zaradi spravila drobnih sortimentov iz letvenjaka. Na Komatevri, oziroma na Jezerskem je šlo namreč za spravilo iz debeljaka. Traktorski staž in starost vplivata na način dela oziroma na trajanje prekinitev med delom. Poprečni tovor traktorja je bil povsod zaradi specifičnih pogojev dela relativno majhen. Jakost ropota se je v času nenehno spreminjala. Najvišje vrednosti ropota med delom so bile do 102 dB(A), v obdobjih ·brez ropota pa je bila najmanjša zvočnost okolice okrog 40 dB(A). V času, ko je traktor delal pod obremenitvijo, je ropot nihal poprečno za okrog 4 dB(A). Kot srednjo vrednost nihajoče jakosti smo izra- čunali ekvivalentno jakost ropota v dB(A), in sicer v času posameznih elementov dela, v produktivnem času in v delovnem času osmih ur. Rezultati so prikazani v tabeli 2, pri čemer so časi podani relativno, v odstotkih od osemurnega delov- nika. Ekvivalentne jakosti ropota so izračunane iz merjenj, ki so na Jezerskem zajela 56 °/o osemurnega delovni ka, na Komatevri 34 °/o in na Pokljuki 37 °/o, po- prečno 43 °/o osemurnih deJavnikov. Skupaj so za izračun uporabljena merjenja trajala 10,32 ure. Rezultate iz tabele 2 je umestno primerjati z ISO standardom [3]. ki določa, koliko časa lahko največ traja določena jakost ropota: jakost ropota dB(A} 85 88 9'1 94 97 največje dopustno trajanje 327 ure 8 4 2 1 0,5 Tabela 2 Obremenjenost traktorista z ropotom pri spravilu lesa z goseničarjem znamke FIAT 505 C pri treh različnih delovnih pogojih Jezersko Komatevra Pokljuka Skupaj d~rx) 1 %od d~(AJ 1 %od L,h 1 %od Le>v 1 %od 8 ur 8 ur dB(A) 8 ur dB(A) 8 ur 1 2 3 4 5 6 7 8 9 prazna vožnja 93,6 25,1 96,5 27,8 89,7 16,8 94,3 23,4 razvlačevanje 70,1 4,2 61,0 2,8 59,8 8,2 66,5 5,0 vezanje 69,3 8,6 50,0 8,8 58,9 13,3 65,5 10,0 privlačevanje 86,5 3,4 83,1 4,3 80,4 5,3 84,1 4,2 polna vožnja 90,3 26,7 93,9 21,9 89,3 17,0 91,5 22,6 odvezovanje 65,3 9,5 70,4 10,5 70,0 8,1 68,6 9,4 ram panje 87,2 2,4 86,2 3,9 86,7 3,4 86,7 3,1 objektivni zastoj 82,0 2,9 75,0 7,2 72,0 7,5 68,6 5,4 subjektivni zastoj 73,6 1,3 71,5 4,2 70,4 1,9 66,7 2,3 produktivni čas 90,2 80,0 93,0 80,0 85,9 72,0 91,0 77,7 delovni čas 89,2 100,0 92,0 100,0 84,5 100,0 89,4 100,0 Ekvivalentne jakosti ropota iz tabele 2 moramo vedno povezati z ustreznimi časovnimi vrednostmi. Iz kolone 2 razberemo npr., da je bila ekvivalentna jakost ropota na Jezerskem 93,6 dB(A), pri čemer je prazna vožnja trajala 25,1 °/o osem- urnega delovnika ali dve uri. To je več kot dopušča ISO standard (91 dB(A) v 2 urah), zato je že ropot med prazno vožnjo tolikšen, da je delavec na Jezerskem preobremenjen, četudi bi med ostalimi elementi dela ropota sploh ne bilo. Obremenjenost traktoriste z ropotom je očitno zelo odvisna od delovnih po· gajev. Razlika med obremenjenostjo na Komatevri (92 dB(A) v osmih urah) in na Pokljuki (84,5 dB(A) v osmih urah) je 7,5 dB(A) in pomeni kar šestkrat večjo obre- menjenost traktoriste s Komatevre. Na Komatevri je bila vlaka daljša in mnogo manj delovnega časa je odpadlo na zbiranje in prekinitve med delom, kjer ropota ni. Iz razlik v obremenjenosti in iz razlik v delovnih pogojih lahko zaključimo, da se obremenjenost traktoriste z ropotom povečuje z dolžino vlake in z njeno strmino. Obremenjenost je večja, tudi če traktoristu pomaga še pomožni delavec, če je debelejši in daljši les v traktorskem tovoru in če je ta les olupljen, saj tak omogoča večje hitrosti med polno vožnjo. Na Jezerskem in na Komatevri obremenitev delavca z ropotom v osmih urah močno presega ISO standard, na Pokljuki pa je tik pod mejo dovoljenega. Na Komatevri presega obremenitev celo milejši jugoslovanski standard. Naši izsledki torej kažejo, da je traktorist pri spravilu lesa z goseničarjem FIAT 505 C pre- obremenjen z ropotom in ga je treba zaščititi. Očitne so velike razlike med ekvivalentnimi jakostmi ropota v č~su posameznih elementov dela. Elemente dela lahko razdelimo na tiste, kjer ropot presega 80 dB(A), to so prazna vožnja, polna vožnja, rampanje in privlačevanje, ter na tiste, kjer je ropot manjši od 80 dB(A), to so objektivni in subjektivni zastoj, od- vezovanje, razvlačevanje in vezanje. Vožnji posebej izstopata in bistveno vplivata na obremenitev delavca z ropotom. čeprav njun časovni delež znaša le od 33,8 °/o na Pokljuki do 49,7 °/o na Komatevri, prispevata k skupni osemurni obremenjenosti 328 traktorista kar 93 do 99 °/o. Pri reševanju problema ropota pri spravi lu lesa je zato treba reševati pravzaprav problem ropota med vožnjama. Največji vp!iv na obremenitev delavca z ropotom ima vlaka. Z njeno dolžino raste časovni delež voženj v delovnem dnevu, s tem pa se veča tudi dnevna obremenitev traktor1sta z ropotom. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kakšen vpliv imajo na obremenjenost med vožnjama poleg dolžine še druge lastnosti vlake. To smo skušali ugotoviti s primerjavo med podolžnimi profili vlak in zapisi višine ropota med vožnja~a na način, kot je prikazan za vlako na Jezerskem (grafikon 2). Grafikon 2 Pedolzni Jnfil ~lakt na Jmrsktm h=llh l = 5711"' ------------------------------ !lldO(Al Odvisnost ropota goseničarja znamke Fiat 505 C od naklona vlake Določena točka na zapisu ustreza določeni točki na vlaki le približno, kajti hitrost traktorja se je spreminjala in se prilagajala razmeram na vlaki. Ugotovili smo, da je ropot pri spravilu lesa navzdol z goseničarjem večji med prazno vožnjo kot med polno, pri čemer je razlika tem večja, čim večji je naklon vlake. V našem primeru je ropot med prazno vožnjo enak ropotu med polno pri približno 10 °/o naklona. Jakost ropota med prazno vožnjo se pri spravilu navzdol veča z naklonom vlake, medtem ko pri polni vožnji z naklonom vlake pada. Pri polni vožnji, kjer so potrebne dodatne vlečne sile zaradi tovora, je ropot največji na nasprotnih vzponih. Na vodoravnih vlakah je ropot med polno vožnjo vedno večji kot med prazno. Na zelo strmih vlakah med polno vožnjo vlečne sile niso potrebne, zato je ropot med prazno vožnjo mnogo večji. Jakost ropota je med 329 vožnjama tem večja, čim bolje je vlaka izdelana in čim bolj gladka je, oziroma čim večje hitrosti omogoča. Hitrost med vožnjama mnogo bolj vpliva na ropot pri goseničarju kot pri kolesniku, kajti pri prvem se s hitrostjo mnogo bolj poveča ropot podvozja. Ropot gosenic je pri goseničarju odvisen tudi od podlage, saj smo na trdi kamionski cesti ugotovili večji ropot kot na mehki vlaki. Prikazani izsledki so dobro uporabni, ker smo poleg jakosti ropota traktorja ugotovili tudi trajanje posameznih jakosti ropota v elementih dela in dali podrob- nejši opis pogojev, v katerih je ropot v določenem časovnem obdobju nastopal. Iz informacij v taki obliki je mogoče izračunati obremenjenost traktorista z ropo- tom v katerihkoli drugih delovnih pogojih, na voljo pa bi morali imeti več podat- kov o jakostih ropota v času posameznih elementov dela pri različnih pogojih dela. Za primer računanja obremenjenosti traktorista z ropotom pri delovnih pogojih, različnih od pogojev naših merjenj, smo povzeli časovne vrednosti iz analiz, ki so jih opravili drugi [5]. Pri organizacijski obliki dela 1+1, pri poprečnem tovoru 2,38 m3 , pri razdaljah zbiranja 20m in pri dveh ekstremnih razdaljah vlačenja so iz teh analiz ugotov- ljena trajanja produktivnih elementov dela navedena v tabeli 3. V njej so tudi naši rezultati ekvivalentnih jakosti ropota v času posameznih elementov dela, kakršne smo ugotovili na Jezerskem. Ob pripisovanju teh vrednosti moramo postaviti, da so vlake, na katerih so bile posnete povzete časovne vrednosti, enake naši vlaki z Jezerskega, tako po naklonu kot po kvaliteti. Tabela 3 Podatki za Izračun obremenjenosti traktorista z ropotom pri spravilu lesa z goseničarjem znamke Fiat 505 C na dveh različno dolgih vlakah Trajanje v min/1 OO Jakost ropota št. Element dela na vlakah dolgih v dB(A) 100m 1 800 m na Jezerskem i Ti Li 1 .!:. .: ... 74 74 70,1 ·~-· T 2 vezanje 276 276 69,3 3 privlačevanje 67 67 86,5 4 prazna vožnja 193 1346 93,6 5 polna vožnja 342 1190 90,3 6 odvezovanje 362 362 65,3 7 ram panje 210 210 87,2 produktivni čas-T 1524 3525 LekY =? Za presojo obremenjenosti traktorista z ropotom moramo jzračunati ekviva- lentno jakost ropota v produktivnem času, ki bo za vsako vlako drugačna. Izra- čunamo jo po formuli: L Lekv = 10.10 g I: (Ti.100.1Li) T Ekvivalentna jakost ropota pri delu na 100m dolgi vlaki je tako 88 dB(A) v produktivnem času, oziroma 87 dB(A) v delovnem času (8 ur) ob postavki, da je produktivni čas 80 °/o delovnega. Ekvivalentna jakost ropota na 800 m dolgi vlaki je 91,1 db(A) v delovnem času. Razlika 3 db(A) pomeni, da je traktorist na daljši vlaki dvakrat bolj obremenjen z ropotom od traktoriste na krajši vlaki. 330 Povzetek Ropot vse bolj ogroža človekov zdrav način življenja, tako v prostem času in še posebej pri opravljanju nekaterih del. Prvi korak k temu, da delavca zaščitimo pred škodljivimi vplivi ropota, napravimo s tem, da ropot izmerimo. Analizirali smo ropot traktorja goseničarja znamke FIAT 505 C med mirovanjem in obremenitev traktoriste z ropotom pri spravilu lesa iglavcev navzdol, pri čemer smo merili ropot pri treh različnih delovnih pogojih. Ropot traktorja pri polnem plinu med mirovanjem je bil najvišji pri nizkih frekvencah, okrog 125Hz. Ugotovili smo, da z merjenjem ropota traktorja v miro- vanju ne moremo neposredno sklepati na obremenjenost traktoriste. Obremenjenost traktoriste z ropotom je pri različnih delovnih pogojih zelo različna. Obremenjenost traktoriste z ropotom je enkrat skoraj dosegla maksi- malno vrednost za 8 ur (85 db(A) dovoljeno s standardom ISO, dvakrat jo je pa močno presegla. Traktoriste je treba pri delu s tem traktorjem zaščititi. K obre- menjenosti traktoriste z ropotom, izračunani po metodi ekvivalentne jakosti ropota, sta vožnji prispeva:i kar 93 do 99 °/o, zato je treba problem ropota reševati prav- zaprav med vožnjama. Posebno pri goseničarju, kjer precej ropota tudi podvozje, je jakost ropota med vožnjama tem večja, čim večje hitrosti omogoča vlaka. Med prazno vožnjo se pri spravilu navzdol ropot veča z naklonom vlake, medtem ko pri polni vožnji z naklonom vlake pada. Prikazani izsledki o obremenjenosti traktoriste so dobro uporabni, ker je poleg jakosti ropota traktorja ugotovljeno tudi njihovo trajanje v posameznih elementih dela in je dan podrobnejši opis pogojev, v katerih je ropot nastopal. Iz informacij v taki obliki je mogoče izračunati obremenjenost traktorista z ropotom v katerih- koli drugih delovnih pogojih. Literatura 1. Broch, J. T.: Acoustic Noise Measurements Application of the Briiel et Kjaer Equipment, So· borg. 1971. 2. Golob, S.; Izpostavljenost traktorista ropotu pri spravilu lesa z goseničarjem. Diplomsko delo, Ljubljana. 1979. 3. International Standard Organization: Draft ISO Recomendation 2204 Geneve, 1973. 4. Lipoglavšek, M.: Dnevna obremenitev sekača z ropotom motorne žage. Zbornik gozdarstva in le- sarstva. L. 14, št. 1 Ljubljana, 1976. 5. Mod, L.: Uporabnost goseničnega traktorja pri spravilu lesa v primerjavi z univerzalnimi kolesniki. Diplomsko delo, Ljubljana, 1977. L~RMBELASTUNG DES SCHLEPPERFAHRERS BEIM HOLZROCKEN MIT DEM RAUPENSCHLEPPER Zusammenfassung Die menschliche Lebensweise wird in der Freizeit und besonders an einigen Arbeits- platzen mehr und mehr von Larm bedroht. Der erste Schritt den Arbeiter von schadlichen Einflussen des Uirms zu schOt:zen, macht man mit Uirmmessung. Es war der Uirm des Raupenschleppers Fiat 505 C beim Ruhen analisiert und auch die Uirmbelastung des Schlepperfahrers bei der Nadelholzruckung bergab. Die Larmmessungen wurden bei drei verschiedenen Arbeitsbedingungen durchgefGhrt. Beim Ruhen war der Larm beim Vollgass der hochste bei niedrigen Frequenzen, ungefahr 123 Hz (98 bis 102,5 dB). Schallfrequenzen, die bringen den Uirm, von men- schlichen Ohr registriert, am meisten, sind in Bereich von 125 bis 1000Hz. Es war fest- gestellt, dass man mit Uirmmessung des Schleppers beim Ruhen keinen Ruckschluss 331 1 1 auf Uirmbelastung des Schlepperfahrers ziehen kann. Einen ziemlich grossen Einfluss auf den Larm wahrend der Arbeit haben auch die Raupen der Schleppers. Die Larmbelastung ist bei verschiedenen Arbeitsbedingungen sehr verschieden. Der Schlepperfahrer der hat auf eine lange Ruckegasse abgerindetes Starkholz geruckt war sechs mal mehr mit dem Larm belasted als der andere, der hat auf eine kurze Rucke- gasse unabgerindetes Schwachholz geruckt. Die Larmbelastung hat einmal fast die mit ISO Standard gestellte maximale Werte tur 8 Stunden erreicht (85 dB (A)), zweimal war aber viel grosser. Es heist dass der Schlepperfahrer beim Arbeiten mit diesem Schlepper gegen Uirm geschOtzt werden muss. Der Schallpegel ist wahrend der Fahrt viel hoher als be1 enderen Arbeitselementen, dafUr muss man das Larmproblem erst bei der Fahrt erlosen. Der Schallpegel ist wahrend der Fahrt hoher wenn die Ruckegasse grossere Geschwindigkeiten ermoglich. Bei der Fahrt ohne Last nimmt der Larm mit der ROcke- gasseneigung zu, bei der Fahrt mit Last nimmt er ab. Die dargestellte Forschungserg.ebnisse sind gut verwendbar, weil es ausser Schallpegel auch Dauer einzelnen Arbeitselementen festgestelt wird und es sind auch die Arbeitsbedin- gungen beschrieben, in denen der Larm gemmesen wurde. Solche Auskunfte setzen die Ausrechnung der Larmbelastung des Schlepperfahrers in anderen Arbeitsbedingungen in die Lage. 332 UDK 634.0.156.5:634.0.624 USMERJANJE ODNOSOV MED GOZDOM IN DIVJADJO - POSEBNA NALOGA GOZDARSKEGA NAčRTOVANJA Historična utemeljitev Zahteva, da mora postati usmerjanje odnosov med gozdom in divjadjo posebna naloga sodobnega gozdarskega načrtovanja, zastavlja vrsto vprašanj. Prvo med njimi je brez dvoma, zakaj je ta naloga sploh potrebna. Ker načrtujemo zaradi človeka, bo na to vprašanje najbolje odgovorila ugotovitev, kaj pomenita človeku gozd in divjad. človeka povezuje z vsemi oblikami življenja v naravi nešteto vezi, od pre- prostih materialnih do najglobljih duševnih in čustvenih. Tako tudi z gozdom in vsem kar v njem živi, od rastlin do živali. Kaj vse povezuje človeka z gozdom, je večinoma znano. Najbrž ni nikogar, ki bi ne vedel, kako pomembna dobrina je les in kako gospodarski pomen lesa iz dneva v dan narašča. Toda ravno zato, da splošno znana vrednost lesa ne bi zasenčila pomena gozda, morda ni odveč poudariti, da vežejo človeka na gozd poleg gospodarskih še dosti pomembnejši odnosi. Predvsem ne gre pozabiti, da je gozd zaradi vpliva na klimo, vode in tla za človeka življenjskega pomena. Ravno tako pa tudi ne smemo spregledati, da je človek - ne glede na pomen in vrednost lesa - od gozda vedno pričakoval in še danes pričakuje veliko drugih ugodnosti. Nekdaj, ko so vse skušali meriti z enostavnimi ekonomskimi merili, so vse to imenovali stranske donose gozda, medtem ko so les imenovali glavni donos. Očitno pa tako poenostavljeno sploh ni mogoče pravilno zaključe­ vati. Naj so bile druge ugodnosti, ki jih je poleg lesa dajal gozd, tehtane v de- narju še tako majhne, so človeku - kot vse kaže - veliko pomenile. Zato jih je neglede na pomen in vrednost lesa vedno želel ohraniti in se jim prav nikjer ni hotel odpovedati. Danes, kljub naraščajočim potrebam po lesu, nihče več ne gleda - ali vsaj ne bi smel gledati - na gozd kot na prostor, namenjen izključno proizvodnji lesa. Poznavajoč mnogovrstna potrebe človeka je ravno sodobno gozdarstvo opredelilo gozd za mnogonamenski prostor. Ena izmed številnih nalog, ki jih mora gozd kot mnogostranski prostor človeku v prid izpolnjevati, je tudi ohranitev prosto živečih živalskih vrst, ki sodijo vanj po naravi. Med temi vrstami imajo še posebno vidno vlogo tiste, ki jih štejemo med divjad. Na vse živalske vrste vežejo človeka različne vezi, na divjad pa tudi eden izmed najprvobitnejših in zato še danes tako živih in tesnih odnosov - prastari odnos lovca do divjadi. V različnih obdobjih družbenega razvoja se je ta odnos sicer spreminjal, a je vedno ostajal del ekonomskega, socialnega in kulturnega življenja človeka. Zato se človek nikoli ni odpovedal svojim željam do divjadi in ni pričakovati, da bo v prihodnosti drugače. Na samem začetku razvojne poti je bila divjad človeku samo nagonsko za- sledovani plen, ki ga je moral loviti, da se je ohranil pri življenju. Najbrž pa je bila ravno želja po uspešnejšem lovu tista, ki je potisnila človeku v roko prvo orodje - lovsko orožje - in ga silila k razmišljanju, kako to orožje izboljšati. Clovekova duševnost se je bržkone ravno v zvezi z divjadjo razvijala tudi dalje, prav do sposobnosti abstraktnih predstav, ko se je začel ukvarjati z magijo, ki naj bi mu pripomogla do večjega ulova. Iz tega so nastale tudi prve umetniške stvaritve človeka - slike divjadi in lovskih prizorov na stenah jam - katerih izrazno moč moramo občudovati še danes. 333 :Z:e v zgodnjih obdobjih razvoja je torej začel odnos človeka do divjadi postop- no izgubljati enostavni značaj odnosa zveri do plena. čeravno še kot nezavedna slutnja, se je v njem že takrat začelo oblikovati spoznanje, da je njegov obstoj odvisen od narave - v tistem času najbolj neposredno od divjadi. Kljub temu, da jih je lovil in ubijal, se je v njem budilo spoštovanje do divjih živali, ki so mu omogočale preživeti. Vsa jamska umetnost paleolitskega človeka je nedvomno služila kultu živali - deloma magičnemu, deloma religioznemu - na katerem je temeljila življenje tedanjih lovskih ljudstev. Ta kult je že takrat oblikoval pravila ravnanja z divjadjo, predvsem tista, ki so kot magični ali ·religiozni tabuji varo- vali živali pred brezobzirnim levom in uničevanjem. Kaj je vse takratni človek gledal v divjadi, kaže tudi to, da se je z divjimi živalmi celo istovetil in si jih izbiral za toteme. človek je torej ravno ob lovu divjadi stopil na pot, ki ga je privedla do tega, kar je danes. Kakorkoli je že kasnejši razvoj človeka pregnetal in preoblikoval in kakorkoli je tudi spreminjal ·njegove odnose do divjadi, pa so mu vendarle desettisočletna zgodnja obdobja tesnega sožitja z divjadjo utisnila neizbrisen pečat. Zgodovina priča, da v vseh kasnejših obdobjih - tudi v tistih, ki so mu skušala divjad odtujiti - v človeku nikoli ni zamrla želja loviti, in da tudi ljudem, ki niso lovili, nikoli ni bilo in še danes ni vseeno, kaj se z divjadjo dogaja. V rodovno-plemenski družbeni ureditvi tistih ljudstev, ki jih je v evropski prostor zaneslo preseljevanje, je bila pravica do divjadi in lova še splošna. Tudi ko je pri Slovanih v naših krajih to ureditev zamenjala vaška srenja in so pravice do uživanja gozda in divjadi - podobno kot v zgodnjem srednjem veku tudi drugod - združili z lastništvom zemljišča, je te pravice še užival širok krog ljudi, saj so na srenjskem zemljišču lahko lovili vsi srenjski upravičenci. Razmere so se spremenile, ko so v vzhodnih Alpah in na zahodnem Balkanu naseljeni Slovani prišli v 8. stoletju pod nadoblast frankovske države, v kateri je nastajal nov tip fevdalne družbe. Tuji fevdalci, ki so dobili fevde na našem ozemlju, so začeli sprva postopno, nato pa vse nasilneje odpravljati dotedanje demokratično ureditev in svobodne člane srenje spreminjati v podložnike. Poleg drugih pravic so začeli podložnikom odvzemati tudi pravico do lova in divjadi. Končno si je te pravice - v povsem razviti fevdalni ureditvi - prilastila v iz- ključno last najožja priviligirana družbena plast - najvišje fevdalne plemstvo - in od njih odrinila poleg podložnikov še preostale svobodnjake in tudi nižje plemstvo. Vsakomur izmed odrinjene večine, ki so ji vzeli pravice do divjadi in lova, so grozile najokrutnejše kazni, če se je predrzni! po njih poseči, podložniki pa so morali pri lovu plemiške manjšine prenašati še vrsto dodatnih dolžnosti in služnosti. V tem času je začela od pravic odrinjena večina v divjadi prvič gledati lastnino osovraženega - pri nas vrhu tega še tujega - fevdalca. Nič več ni videla v njej naravne dobrine, ki ji pripada. Kljub temu pa je v mnogih ostajala živa, od dav- nine prirojena želja po divjadi in lovu. Izražala se ni samo v divjem lovu, ki ga niti najhujše kazni nikoli niso mogle zatreti, temveč tudi v nenehni težnji ponovno pridobiti si izgubljene pravice do divjadi. Zato so puntarski kmetje v boju za staro pravdo poleg drugih pravic zahtevali tudi nekdanje lovske pravice. L:elja od pravic odrinjena večine po divjadi in lovu je hkrati z nalaganjem vse hujših bre- men podložnikom pri plemiških levih odigrala v fevdalnem obdobju pomembno vrogo pri zaostrovanju razrednih nasprotij, ki so rahljala in nato tudi zrušila fevdalne družbeno ureditev. Ko je razvoj denarnega gospodarstva okrepil meščanski razred, so do skrajnih meja zaostrena nasprotja privedla do meščanskih revolucij. V Zahodni Evropi je 334 konec 18. stoletja francoska, pri nas pa sredi 19. stoletja marčna revolucija po- metla z večjimi pravicami plemstva tudi glede divjadi in lova. Kako živa je ostala - kljub stoletnemu fevdalnemu zatiranju - v ljudeh želja do divjadi, kaže tudi to, da so po zmagi nad fevdalnim redom v Konventu že 11. avgusta 1789 razglasili, da lahko vsakdo lovi na svoji zemlji. Isto načelo je pri nas uveljavila marčna revolucija leta. 1848. Človek, osvobojen fevdalnega zatiranja, je lačen pravic zajel v revolucijah na novo pridobljene pravice do divjadi s preveliko žlico in začel nebrzdano loviti. Poleg dolgo zatajevane lovske strasti, ga je k temu spodbujalo tudi v prav- kar pretečeni dobi pridobljeno mišljenje, da divjad ni njegova, temveč last fevdal- ca. Zato so divjad v letih po revolucijah močno zredčiti, nekatere vrste pa po- nekod tudi zatrli. To dejstvo je privedlo do spoznanja, kako pomeni iz zgodnjega srednjega veka znano načelo, po katerem lahko vsakdo na svoji posesti neomajno lovi, ob gostejši naseljenosti in razdrobljenosti posesti 19. stoletja neogibno uni- čenje divjadi. Zato so poleg uvedbe z zakonom določenih varstvenih dob - lovopustov za pos2mezne vrste divjadi - začeli iskati tudi drugačne načine za ohranitev divjadi. V znatnem delu Evrope in tudi v naših krajih je kapitalistična meščanska družba skušala vprašanje ohranitve divjadi rešiti povsem v skladu s svojo misel- nostjo, katere najvišja vrednota je bil denar. Z namenom zožiti krog upravičencev lova, je začela pravice do divjadi prodajati za denar. Po zemljiški odvezi nastali drobni zemljiški posestniki so morali svoje posesti pri nas običajno v okviru občine - združiti v skupno lovišče določene velikosti in pravice do divjadi na svoji posesti odstopiti tistemu, ki je zanje ponudil največ denarja najvišjo za- kupnino za lovišče. Denar, ki je bil v kapitalistični družbi pogoj za uživanje mnogih pravic, je tako postal pogoj tud za uživanje pravic do divjadi. Divjad - vsem pripadajoča naravna dobrina - je v kapitalistični družbi po- novno prešla iz rok večine v last ozke, finančno najmočnejše družbene plasti. Za lovišče odšteta zakupnina je v širokem okviTu splošnih predpisov o varstvu divjadi dajala zakupniku pravico razpolagati z divjadjo kot z osebno lastnino, predvsem glede na lastne ozke koristi in želje. To pa je spet pomenilo odtujitev divjadi večini, in mnogi so bili mišljenja, da je divjad namenjena samo za zabavo redkim izbrancem in zato za večino brez pomena. Poleg takega, trajni ohranitvi divjadi škodljivega mišljenja, so se v kapitalističnem obdobju uveljavila tudi druga, divjadi in naravi nevarna gledanja. Ozki lastniški interesi so ob pomanjkljivem poznavanju zakonitosti življenja v naravi - podobno kot v gozdarstvu - uveljavili tudi pri obravnavanju divjadi protinaravne in zato zgrešene prijeme. 'Kakor so takrat po načelu največje zem- ljiške rente začeli na.ravne mešane in listnate gozdove spreminjati v monokulture iglavcev. tako so si zadali tudi nalogo, da kolikor mogoče povečajo številčnost lovsko zanimivih vrst divjadi, ki so jih razglasili za >)koristne•• in »plemenite•• vrste. Kot reakcija na uničevanje divjadi v letih po revolucijah se je do teh vrst razvila sentimentalna zaščitniška miselnost, ki jo žal pri lovcih zasledimo še danes. Ravno ta miselnost, ki z resnično zaščito divjih živali nima ničesar skup· nega, je dala pridobitništvu tiste dobe dobrodošel izgovor za preganjanje vseh vrst divjadi, ki bi lovcu utegnile konkurirati pri plenu. Kakor so začeli v gozdovih izsekavati listavce in grmovno zarast kot »plevel•(, tako so začeli med divjadjo zatirati mesojede vrste kot »škodljivce« in >)'roparje« ne da bi pri tem poznali s,oodvisnosti v naravi. Kapitalistična lastniška miselnost je tako v pohlepu po čim večjih in bolj kratkoročnih koristih začela postopno spreminjati naravne odnose v ekosistemih in jim spodkopavati stabilnost. Na ta način je marsikje 335 porušila tudi naravne odnose med rastlinskimi proizvajalci hrane in njihovimi živalskimi porabniki. Ko je zaradi spreminjanja naravne sestave gozdov izgubila pretežni del naravne hrane, se je divjad - pogosto še preštevilčna - začela iz naravnega sestavnega dela gozdnih življenjskih združb spreminjati v njihovega rušitelja. Poleg prekomernega izkoriščanja vsega rastlinstva s pašo in objedanjem so se v takih okoliščinah začele pojavljati tudi vse pogostejše poškodbe na drevju, znane pod imenom škoda, vrh tega pa je začel nazadovati tudi razvoj divjadi. Kakor je kapitalizem ponižal gozd v glavnico, ki naj prinaša čim višje obresti, in divjad v blago za prodajo, tako je tudi vp'rašanje škod od divjadi - ne da bi njihove globlje biološke vzroke in dalekosežne posledice - poenostavil na de- narna povračila. Lastnik je lahko po mili volji spreminjal naravno sestavo gozda, da bi čim prej dobil kar največ dohodkov od lesa, in to neglede na kasnejše biološke posledice. Zakupnik, če je le bil dovolj finančno močan, da je poravnal škodo, je lahko dvigal »stalež>~ divjadi ne glede na to, kako je ta s pašo in objedanjem izčrpavala svoje okolje in hkrati z njim propadala. Ker so vodili obravnavanje gozda in divjadi ozki in kratkoročni privatni interesi, to razdobje ni poznalo načrtnega gospodarjenja v širših ekoloških okvirih, ki bi presegli lastniške meje gozda ali lovišča. Zato takrat ni bilo dogovarjanja med kmetij- stvom, gozdarstvom in lovstvom na skupnih izhodiščih. Vsaka izmed teh dejav- nosti je zasledovala lastne cilje ne glede na druge, zato so med njimi nastajala vse ostrejša nasprotja. Posledice teh časov občutimo v živi naravi, a tudi v miselnosti ljudi, marsikje še danes. Razvoj bioloških znanosti je že v začetku 20. stoletja začel opoza·rjati na napake pri obravnavanju gozda in divjadi in poglabljati čut odgovornosti do narave. Postopoma je širša javnost začela gledati na prizadevanja za ohranitev narave in tudi divjadi kot na izpolnjevanje pomembne kulturne naloge. Nastajati so začeli nacionalni parki, redke vrste divjadi tudi mesojede - so zavarovali in lovstvo se je postopno začelo •razvijati v stroko. V tem času se je začela raz- vijati tudi naša lastna nacionalna kultura v odnosih do divjadi. Zanimanje za naravo in s tem tudi za usodo divjadi je zajelo vse širši krog ljudi, tudi takih, ki se z levom niso ukvarjali. Koliko je našemu človeku do divjadi se je izkazalo, ko nanjo ni pozabil niti v času najtežjega boja za lastni obstoj . .Le leta 1944 je v vojni z okupatorjem nastajajoča ljudska oblast razglasila divjad za splošno ljudsko imovino in izdala predpise, ki so jo varovali pred brezobzirnim levom. Tako trden dokaz naveza~ nosti na divjad in skrbi za njeno usodo bi težko našli drugod po svetu. Lastno pot v odnosih do divjadi, na katero smo stopili že med vojno, smo po osvoboditvi nadaljevali. Glavno vodilo na tej poti je od vsega začetka bilo načelo, da je divjad kot naravna dobrina družbena last. Pravice do divjadi so zato dostopne vsakomur, ki je hkrati z njimi pripravljen prevzeti tudi vse dolžnosti za pravilno upravljanje in trajno ohranitev te družbene lastnine. Ta načela so pri nas pritegnila k upravljanju z divjadjo širok krog ljudi in razvila lovsko organizacijo, ki s številnim članstvom skrbi za obstoj in ohranitev divjadi. Ker pri ohranitvi divjadi ne gre samo za zagotovitev uživanja pravic z izvrševanjem lova, ampak tudi za kulturno nalogo ohranitve žive narave, podpirajo prizade- vanja za ohranitev divjadi tudi številni ljubitelji narave, ki niso lovci. Naš človek, ki se je za pravice do divjadi boril stoletja, jih danes, ko jih v polni meri uživa, ni pripravljen opustiti za nobeno ceno. Prvi pogoj za uživanje teh pravic pa je trajen obstoj divjadi. Vrhu tega se danes vsak misleč človek zaveda, da je uni- čenje katerega koli dela žive narave in zato tudi katerekoli vrste divjadi osiro- 336 mašenje človeka in korak h koncu življenja na našem planetu. Zato je pri nas vsak poskus, da bi divjad kjerkoli izločili iz narave, že vnaprej obsojen na ne- uspeh, ker bi izzval odločen odpor široke javnosti. Sicer pa so taki poizkusi pri nas nemogoči že zato, ker je ravno zaradi navezanosti človeka na naravo naša družbena skupnost učinkovito poskrbela za obstoj in trajno ohranitev divjadi tudi z zakonodajo. Naša družbena skupnost je postavila vse naravne dobrine - med njimi poleg gozda tudi divjad - pod posebno družbeno varstvo (Ustava SRS čl. 104). Obrav- navanje vseh naravnih dobrin - zato tudi gozda in divjadi - urejajo pri nas po- sebni zakoni, in sicer z namenom, da te dobrine zaradi posebnega družbenega interesa trajno ohranimo. Ker izhajajo ti zakoni iz najširših družbenih interesov, pa zahtevajo tak način obravnavanja, ki ni v škodo trajni ohranitvi ne posameznih ne skupnih naravnih dobrin. Zakon o gozdovih zato zahteva, da mora gospodarjenje z gozdovi za- gotoviti tudi trajno ohranitev prosto živečega živalstva, ki sodi vanje po naravi. Zakon, ki ureja obravnavanje divjadi, pa postavlja njeno varstvo celo na prvo mesto in ravno zato zahteva usklajevanje divjadi in rastlinskega sveta. Da bi zagotovili uresničevanje posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju z gozdovi in divjadjo, predvidevajo ti zakoni medsebojno usklajevanje ciljev kme- tijstva, gozdarstva in lovstva na podlagi samoupravnega dogovarjanja v okvirih širših, naravno zaokroženih območij. Anton Simonič, dipL inž. gozd. 337 MEDNARODNI SIMPOZIJ IUFRO S 6.03 Informacijski sistemi in terminologija, Hamburg, maj 1979 Od 15. do 18. maja 1979 je bil v Hamburgu (Reinbel<) posvet Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO) - strokovne skupine za in- formacijske sisteme in strokovno izrazoslovje (S 6.03 Information Systems and Terminology). Organizacija je bila zaupana Zveznemu raziskovalnemu centru za gozdar- stvo in lesarstvo Hamburg-Reinbek (Bundesforschunganstalt fUr Forst- und Holz- wirtschaft Hamburg-Reinbek). Udeležba je bila mednarodna s 40 udeleženci, iz Anglije (5), Avstrije (2)~ Finske (1), Francije (2), Italije (4), Jugoslavije (1). Nizozemske (2), švedske (1), švice (2), Zahodne Nemčije (15), Združenih držav Amerike (4). Program na temo »Tehnični informacijski sistemi, strokovno izrazoslovje ln usklajeni besednjaki - tezavri« (Technical Information Systems, Termynology and Controlled Vocabulaires) je potekal na petih zasedanjih: 1 - Računalniške informacijske službe za literaturo, ki se nanaša na goz- darstvo in gozdne pridelke; 2 - Informacijski sistemi za shranjevanje in iskanje (retrieval) informacij iz ))vgrajenih>Working group S 6.03.05, ki bo delovala v tem smislu. Drugo zasedanje je obsegalo 4 predavanja, vsa so bila zasnovana na ure- janju informacijskih sistemov za gozdarsko literaturo. Med njimi je bilo najbolj zanimivo poročanje o urejanju informacijskega sistema za vprašanja rekreacije, ki deluje pri purdujski univerzi v Indiani {ZDA). Na tretjem zasedanju o večjezičnem gozdarskem izrazoslovju je bil prebran le 1 prispevek, ki je poročal, kako delajo pri urejanju strokovnega gozdarskega iz:razoslovja za italijansko verzijo. Izdelava terminologij v 7 glavnih jezikih (fran- coski, nemški, angleški, italijanski, ruski, španski) in drugih, je zamišljena tako, da so posamezni izrazi oštevilčeni v vseh jezikih enako. Za osnovo služi angle- ška verzija ))Terminology of Forest Science, Technology Practice and Products•<, ki je izšla v Washingtonu 1971. leta in jo je izdal Society of American Foresters. Od ostalih verzij je španska izšla 1968. leta, vendar še brez oštevilčenja, le abe- cedni red, francosko 1975, kaj je z rusko, nisem zasledila. četrto zasedanje o večjezičnem ))usklajenem besednjaku« (Controlled Voca- bulary) ali tezavru za gozdarstvo in gozdne pridelke (Thesaurus of Forestry) je imelo dva prispevka. Obravnavala sta splošno temo o izdelavi tezavra in izdelavo tezavra v francoskem jeziku (The French Thesaurus AGRIDOC). Le-ta je v ob- delavi in vsebuje okrog 4500 strokovnih izrazov - deskriptorjev (izbrani izrazi za iskanje informacij. smiselno med seboj povezani v besednjaku - tezaver), ki so razvrščeni v 16 volumnih. Delo pri izdelavi tezavra v več jezikih se odvija počasi, težave so z izbiro pravilnih izrazov (deskriptorjev), z izbiro pravih ljudi, ki bi se resno posvetili temu delu, in z denarjem. Kadar bo tezaver za gozdarstvo usklajen, bodo mož- nosti za ustvarjanje baze podatkov realne, iskanje in dajanje informacij za goz- darsko literaturo s pomočjo računalnikov pa bo lahko delovalo dobro tudi v mednarodnem merilu. Kot vse kaže, to še ni zelo blizu. Bodoče aktivnosti IUFRO S 6.03 so v nadaljevanju zastavljenih nalog - v urejanju in izpopolnjevanju informacijskih sistemov za gozdarstvo, dokončanju večjezičnega izrazoslovja in večjezičnega tezavra ter izpopolnitvi oksfordskega sistema decimalne klasifikacije (ODC). MARJA ZORN, dipl. inž. gozd. 339 Na povabilo uredniškega sveta Gozdarskega vestnika je bil v maju in juniju letos na obisku v Sloveniji predstavnik norveških gozdarskih revij, šef njihovega strokovnega informativnega urada Kare Wedul. Z norveškimi strokovnimi revijami ima Gozdarski vestnik že nekaj časa tesne stike. Izmenjujemo si gradivo, informacije in izkušnje. Gost iz Norve~ ške je lahko temeljito spoznal našo strokovno problematiko, saj je v različnih predelih Slovenije lahko videl splošna pa tudi specifična gozdarska vpraša- nja. Posebej ga je zanimala organiziranost našega strokovnega informiranja in kar ni mogel verjeti, da ima vsako gozdno gospodarstvo svoj časopis. Pri- merjalno študijo o norveškem in našem strokovnem obveščanju bo K. Wedul objavil v njihovem časopisju. Za našo revijo pa je pripravil nekaj prispevkov in risb, s katerimi nas seznanja o aktualnosti norveškega gozdarstva. Vešče je upodobil tudi nekaj motivov, njihovih in naših, od katerih nekaj tudi ob- jav/jamo. V imenu revije in v njegovem imenu se zahvaljujemo TOZD gozdarstvo Vrhnika (GG Ljubljana), OK Vransko, in TOZD Boč Rogaška Slatina (oba GG Celje), TOZD gozdarstvo Mislinja (GG Slovenj Gradec), GG Postojna, TOZD gozdarstvo Idrija (SGG Tolmin) in Inštitutu za gozdno in lesno gospo- darstvo v Ljubljani ter številnim posameznikom po gozdnih gospodarstvih za osebno zavzetost pri organiziranju njegovega bivanja pri nas. Uredništvo NORVESKA IN GOLOSEKI Kratek prikaz norveškega gozdarstva danes Ko sem kot gost Gozdarskega vestnika nekaj tednov potoval po slovenskih gozdovih, me je presenetilo, da sem videl zelo malo golosekov. Za norveškega gozdarja je to dokaj nenavadno. Na Norveškem večina letnega poseka, ki znaša okrog 7 milionov kubičnih metrov, prihaja z golosekov. Zato bi v tem članku rad poskusil pojasniti, zakaj je Norveška izbrala to metodo kot najboljšo za svoje gozdove. Splošno stanje gozdov Danes imajo norveški gozdovi nezadostno lesno zalogo in njihova potencialna proizvodna sposobnost je znatno višja od dejanske. V primerjavi z gozdovi z idalno lesno zalogo so glavne pomanjkljivosti naslednje: - delež mladih in srednje starih gozdov je premajhen, - preveč je zrelih in prezrelih sestojev, - starejši sestoji imajo prenizko lesno zalogo, - precejšnja območja so porasla z neprimernimi drevesnimi vrstami npr. z brezo namesto s smreko (zlasti v obalnih predelih) ali s smreko namesto z barom (na suhih rastiščih in revnejših tleh na vzhodu). Letni prirastek naših gozdov za vse drevesne vrste skupaj znaša okrog 13 milijonov kubičnih metrov, medtem ko je posek le 7 milijonov kubičnih metrov. Zato zaloga narašča za 5-6 milijonov kubičnih metrov na leto. Celotna lesna zaloga znaša 480 milijonov kubičnih metrov. Težko je navesti točen vzrok, zakaj je posek tako majhen. Verjetno je kriva majhna razlika med ceno lesa in sečnimi ter spravilnimi stroški. čisti dohodek gozdnega posestnika je premajhen, na najtežjih in strmih terenih pa je lahko celo negativen. Zato mislim, da je prav to glavni vzro~ za prenizke sečnje. 340 Od izkoriščanja do gozdarstva trajnih donosov Izkoriščanje gozdov se je začelo pred letom 1000 našega štetja - za pri- dobivanje soli, proizvodnjo lesnega katrana in za velik izvor tesanega in na roko žaganega lesa. Okrog leta 1500 sta se pojavila rudarstvo in žagarska indu- strija (žagarstvo). Metalurgija je zahtevala ogromne količine oglja, žagarstvo pa se je razvilo v veliko industrijo, ki ji je proti koncu XIX. stoletja sledila še celu- lozna industrija. Pretirano izkoriščanje je še stopnjevala dejstvo, da so se kmetje, ki so imeli v posesti večino gozdov, zatekali k prodaji lesa v stiskah, ne da bi mislili na gozdnogojitvene ukrepe. Obdobju izkoriščanja je sledilo obdobje neuspelih gozdnogojitvenih posku- sov, ki niso uporabljali golosekov v prepričanju, da je pomlajevanje mogoče pod zastorom dozorevajočih sestojev . .Lal je bila taina temperatura zasenčenih tal običajno za klitje prenizka. Po drugi svetovni VOJni so bile na splošno sprejete gozdnogojitvene metode, ki temelje na novih načelih, in začelo se je novo obdobje norveškega gozdar- stva. To je začetek golosekov, ki jim sledi umetna in deloma tudi naravna obnova. Temperatura je faktor minima (Temperatura je odločilni dejavnik) Norveška leži daleč na severu - Oslo ima isto geografsko smno kot Cape Good Hope (Rt dobre nade) na Grenlandu! Poleg tega je Norveška gorata dežela. Vegetacijska doba traja od 176 dni v okolici Osla do 90 dni v severnem delu dežele. V predelih z obilnim dežjem in z majhnim številom sončnih dni je omejujoči dejavnik lahko tudi svetloba. Tla, ki so pretežno morenska, imajo nizek pH in so pokrita z debelim slojem surovega humusa. Snovanje novega gozda v teh predelih zahteva na tleh svetlobo in toploto, da bi se aktiviral sloj surovega humusa. Površine golosekov so močno porasle z grmovjem in plevelnimi (manjvrednimi? - vprašaj postavil urednik) drevesnimi vrstami. Te odstranjujemo s herbicidom glyfosat - takoimenovanim ))Roundup-om((. Glavno prednost želimo dati iglavcem, predvsem zato naša lesnopredelovalna industrija 341 želi dolgovlaknat les. Les iglavcev je komaj lahko prodati in tako breza, trepet- lika in drugi listavci v bodočih sestojih niso zaželeni. Vseeno obdržimo nekaj listavcev, ki v gozdovih ustvarjajo pestrost. Pogozdovanje Oblasti in gozdni posestniki se v zadnjih dveh, treh desetletjih močno trudimo, da bi ustvarili primerno porazdelitev starostnih razredov. Recept za to je golosečnja, ki ji takoj sledi pogozdovanje, razen na rastiščih bora, kjer je naravno pomlajevanje s pomočjo semenskih dreves lažje - in tudi cenejše. Vzrok za to, da večinoma pogozdujemo, je v dejstvu, da je temperatura omejujoči dejavnik tudi v tej zvezi. Takoimenovana )>semenska leta« na Norveškem niso tako pogosta, zato bi gozdni posestniki s čakanjem na naravno pomladitev izgubljali čas in denar. Jelenjad je najti predvsem v zahodni in srednji Norveški. Tudi ta povzroča veliko škode v mladih sestojih, največ na listavcih in boru, včasih tudi na smreki. Risba K. Wedul Zaenkrat uporabljamo kot sadilni material puljenke (bare root plants), za cevno sajenje pa sadike v lončkih ali plastičnih vrečicah. Razmak med sa- dikami je običajno 2,5 x 2,5 metra. Leta 1977 je bilo pomlajen ih okrog 34.000 ha - od tega 29.000 hektarov umetno. Tu je bilo posejanih 67 milijonov sadik. Poprečno znašajo vsi stroški sajenja 1.700 norveških kron (5.000 N din) na hektar. Trideset odstokov tega zneska pokrijejo običajno vladne subvencije. Goloseki in divjad Kako nove metode gospodarjenja z gozdom vplivajo na prebivalce naših gozdov - na divjad? Eno je gotovo: populacija naše najprivlačnejše lovne divjadi - lasa (A/ces alces) je z uvedbo golosekov doživela eksplozivno rast. Samo v zadnjih petih letih je število izdanih !ovnih dovolilnic poraslo za 60 odstotkov. Odstotek uplenov se giblje med 70 in 76 izdanih dovolilnic. Ta porast mora biti posledi<:a novega načina gospodarjenja z gozdom. Kot smo namreč že 342 omenili, goloseki ustvarjajo ugodne pogoje za razvoj trav in listavcev, torej tudi rastlinojedov. Isti učinek smo opazili tudi pri populacijah jelenjadi in srnjadi. Vendar opažamo nasprotne učinke na populacije male divjadi, zlasti ruševca in divjega petelina. Ne poznamo pravega vzroka, vendar je mogoče, da goloseki povzročajo škodo habitatom teh vrst. Sklepanje je še toliko težje, ker imata populaciji teh dveh vrst štiriletni ciklus naraščanja in upadanja. Letos so se pričela prizadevanja, da bi prišlo do sodelovanja med gozdar- stvom in lovstvom oziroma službo za gospodarjenje z divjadjo. Zdi se, da bo mogoče poiskati kompromis, ne da bi katerakoli stran morala preveč popustiti. Naš novi zakon o gozdovih zahteva, da mora gozdni posestnik pri sestavi gospo- darskih načrtov upoštevati tudi te habitate. Gozdarska politika Leta 1951 je komisija za gozdarsko politiko poudarila proizvodne možnosti gozdov. Kot cilj je postavila povečanje prirastka na 24 milijonov kubičnih metrov v obdobju 70 do 100 let. Kot smo že omenili, danes znaša celotni letni prira- stek 13 milijonov kubičnih metrov. Cilj gozdarstva naj bi bil izkoriščati gozdne resurse za največjo dobrobit družbe in istočasno te resurse varovati in razvijati. To je mogoče doseči s proizvodnimi cilji: s pospeševanjem gozdarstva v manj razvitih predelih, z raz- vijanjem gozdarstva v lesnoproizvodnem smislu, z mnogonamensko rabo gozdnih resursov in z racionalizacijo. če bodo obstajale normalne tržne razmere in če bodo cene lesa sledile splošnemu trendu cen, naj bi se letni posek do leta 1990 polagoma povečal na 10 do 11 milijonov kubičnih metrov. Da bi ta elij dosegli, je vlada predlagala vrsto ukrepov, Id obsegajo tudi subvencije, za gradnjo gozdnih cest, dotacije za sečnje v težkih terenih in v odročnih predelih in za prevoz lesa iz takih predelov. Vlada je tudi pripravljena povečati dotacije za gozdnogojitvena dela, ki naj bi jih dobili vsi gozdni posestniki. Ta dela bi razširili tudi tako, da bi zajela tudi nego gozdov pred prvim redčenjem. Oblasti tudi spoznavajo, 1da je gozd vse pomembnejši I>parfuma« in lubadarji prihajajo v tisočih. Pri poizkusih so lansko poletje v nekaj tednih ujeli v eno samo past do 30.000 lubadarjev. To zimo so proizvedli 650.000 takih pasti in jih na spomlad v enem mesecu razmestili po ogroženih smrekovih sestojih. Ta boj je zajel domala vsakega goz- 345 darja in gozdnega posestnika. Za razdelitev, prevoz in postavljanje pasti je bi!o porabljenih skoraj 25.000 delavnih dni. Gozdni posestnik mora pasti kupiti sam, vendar je v ceni že vključena vladna subvencije. Skupni stroški letošnjega boja proti lubadarju se sučejo okrog 90 milijonov norveških kron (približno 270 milijonov novih dinarjev). Polovico stroškov krije vlada, polovico posestniki. Proizvodnja feromonov je zelo draga, približno 300.000 norveških kron (900.000 novih dinarjev) za kilogram! Vendar rezultatov še ne vemo: lahko le upamo, da bo boj uspešen. če ne, grozi konec vsem zrelim smrel•obglavljanja((. Tudi stran- skega pritiskanja smrek ne smemo prehitro oslabiti. Pri vseh negovalnih posegih je treba paziti na to, da vkleščeni bori ostanejo v krošnjah stisnjeni, vse dokler ne postanejo debla dovolj visoka in stegnjena. Ceprav ni idealna, je združba bora in smreke vendarle priporočljiva. Primes smreke namreč razvetruje in varuje tla pred izsuševanjem in obubožanjem, kar je sicer reden pojav pri enoslojnih, •>dvoranskih«, borovih čistih sestojih. Medtem ko je v mešanju z jelko in bukvijo smreka očitno neprikladna ali kar neprijetna (zaradi svoje silovite rasti in težko obvladljivega ši,rjenja), postane pri mešanju z barom prav skromen a žilav partner. Nega macesna v goščah Nega je razmeroma enostavna: pozitivno ukrepanje. Macesnu je potrebna že zelo zgodaj popolno zgrajena pa od vsakega stranskega pritiska prosta krona; 347 tako svobodno krošnjo moramo macesnu v vsakem primeru omogočiti. Združba macesna in smreke je priporočljiva samo v visokih legah, v naravnih arealih. Ravno pri macesnu gnezdne ali skupinske navzočnosti smreke v podstojnem sloju ne bi mogli pogrešati. Pozitivna nega macesna postane problem povsod tam, kjer posamezni macesni samujejo, na razsežnih prostorih s smrekovo glavnino. Predrastnost svetlobnih vrst, bora in macesna, še ni porok za odločilno zmago v borbi za obstanek. Sprva v rasti zaostajajoča smreka se z leti požene za maces- nom v rast, dokler mu končno s čedalje močnejšim pritiskanjem s strani ne vtisne rastnega prostora. Sledi zaključek: pri negi gošče moramo macesnu nuditi po- zitivno pomoč, torej ukrepanja s pozitivno selekcijo. Gojitveni cilji morajo biti prilagojeni splošni nalogi ostvarjanja mešanih sestojev. Za presojo smreke - iz obravnavanega problema gošče - lahko povzamemo neke splošne vidike: v mešanih goščah se je smreka pokazala v največ slučajih »sosesko sovražna«, dokaj netolerantna, kar nasilna; celo pri zelo hitri rasti v mladosti potrebujejo mešane drevesne vrste vedno pomoč (denimo, posebno macesen). Na mnogih rastiščih ekološke slabe strani ostanejo, ne kaže pa, v odnosu do smreke, prezreti nekaterih prednosti: hitre reakcije, hiter ali pospe- šeni razvoj in s tem možnost intenzivne nege ter možnost zgodnjega pridobi- vanja lesnih sortimentov. Alojz Mušič, viš. gozd. tehn. NAHAJALIŠČA BODIKE V SLOVENIJI (llex aquifolium) Bodika (bodičje, božji les, božje drevce, ostrolistnica) je pri nas zavarovana po odloku o zavarovanju redkih in ogroženih rastlin (Ur. list SRS št. 15/76) v ka- terem je zaščiteno 28 samoraslih rastlinskih vrst. Bodika sodi med okrasne zelo dekorativne zimzelene drevnine in jo zaradi tega ponekod močno izkoriščajo za razne praznične prireditve. Tudi pri nas so bili pogosti primeri množičnih sečenj bodike, ki marsikje že izginja iz naših gozdov, podobno kot tisa. Da bi ugotovili v lwlikšnem obsegu in kje so še ohranjena naravna nahajališča bodike, je bila v letu 1978, na pobudo strokovne komisije za gojenje in varstvo gozdov pri Poslovnem združenju in v dogovoru z Zavodom za spomeniško varstvo SRS, izvedena zadevna anketa preko gozdnogospodarskih organizacij in rezultate te ankete podajamo v tem sestavku. Uvodoma velja omeniti, da je bodika razširjena le na jugozahodnem delu Evrope, do koder sega mediteransko-atlanski vpliv. Uspeva na severu do Dan- ske in Norveške, na zahodu do Portugalske, na jugu do Sicilije in v spodnji Italiji, na jugovzhodu pa do Male Azije. Najbolj ji prijajo rahlo zakisani bukovo jelovi gozdovi z milejšo klimo, do januarske izoterme -0° (K. Rubner). Na meji kon- tinentalnega areala v hudih zimah in pri nizki temperaturi tudi pozebe. Rast ima zelo počasno, ljubi bolj senčne in polsenčne položaje, najdemo jo posamič in v manjših pa tudi večjih skupinah večinoma kot gozdno podrast. Razvitejša drevesa so redka. Drevesne oblike bodike najdemo večinoma izven gozda zlasti ob samotnih kmetijah, po vrtovih, parkih, pokopališčih itd. Drevo je dvodomno, vendar ne popolno. Cvete maja junija. Plod, živordeče jagode velikosti gra- hovega zrna dozorijo pozno jeseni ali v začetku zime. Pod trdo mesnato lupino so štiri zrnca. Ta semenska zrnca v zemlji preležijo in po spomladanski setvi vzkalijo šele v drugem letu. Listi mlade rastline so ob robu trnasto nazobčani, listi starejši pogankov nimajo bodic. Les je zelo trd, gost in težak, v strugarstvu so ga nekdaj_ mnogo uporabljali za različne namene. Značilno za bodike je, da 348 Sadika pri logarnici v Logu nad Lesičnem (Kozjansko), največja v srednji Evropi. Foto M. Aljančič ima bujno življensko moč, po sečnji močno požene iz panja in iz korenin, tudi za obrezovanje bodika ni občutljiva, uporablja se marsikje za žive meje. Razširjenost bodike po gozdnogospodarskih območjih Na Goriškem je bodika množično prisotna v parkovnem gozdu Panovec v Rožni dolini, nadalje okrog Stare gore, toda le v grmičasti obliki v gozdni podrasti, mestoma v družbi z zimzeleno bodečo lobodiko (Ruscus). Na Postonjskem je bodika razširjena v Jurjevi dolini (oddelek 3b, TOZD Knežak) kot nizko grmičje na površini okoli 15 arov. Opaženo je objedanje bodike po divjadi. TOZD Gozdarstvo Cerknica poroča, da so v kraju Hiteno izmerili 2 drevesi bodike s premerom 13 in 15 cm in višine 6 in 7 m. Gozdno gospodarstvo Kočevje poroča o številnih nahajališčih bodike na območju občine Ribnica, zlasti v oddelkih 54 a, Velika gora, oddelek 81 ureditvene enote Sodražica, ter v oddelku 128. V lovski obori pri cerkvici na Topli rebri raste drevo bodike debeline 15 cm in 9 m višine. Na novomeškem območju je bodika močno razširjena. Drevesa debelejša od 10 cm in v dobrem zdravstvenem stanju so bila v letu 1978 ugotovljena le 349 3 in sicer: TOZD Gozdarstvo Podturn, oddelek 23 1 drevo z obsegom 54 cm, premer 17 cm, višina 6 m, TOZD Straža oddelek 40 a 1 drevo, obseg 43 cm, premera 13 cm, višina 6 m, TOZD Novo mesto, Pendirjevka oddelek 24 1 drevo premera 10 cm. Drobnejšo bodiko predvsem v grmasti obliki pa najdemo še v sledečih gozdnih krajih: TOZD gozdarstvo Novo mesto: Gorjanci, odd. 9 g in 19 (Koprivnik) posamič. Pendirjevka v odd. 24, 25, 31 b, 33 c, 34 b - posamični in v manjših skupinah. TOZD gozdarstvo Straža, Soteska v odd. Ba (Pečke) manjša skupina, odd. 40 pri Malem studencu dve drevesi od 4 m višine. TOZD gozdarstvo Podturn v odd. 23, 55, 63, 64, 27, 28, 115, 114, 20, 11, 54, 6, 111 a - posamič in v manjših skupinah. TOZD gozdarstvo črmošnjice v odd. 92. - Kot odd. 96 - Ašelički žleb, odd. 95 - Brezjanska reber, odd. 94 - Brežje, odd. 98 - Pogorišče, odd. 99 - Ajdovo zrno, odd. 100 - Studenec, odd. 101 Mašelj, odd. 111 - Divji potok, odd. 112 a - Skalna reber, odd. 81 Srenja vas, odd. 82 - Korito, odd. 89 - Stari tabor. Bodikav grmovnem sloju posamič v naštetih oddelkih- ocenjeno po 10-110 kom. TOZD gozdarstvo črnomelj: Na območju g. e. Planina Sredgora, v okolici nekdanjih vasi Sredgora, Topličice, Planine, Toplega vrha je bodika zelo pogosta v grmovnem sloju, posamič pa tudi na več mestih v skupinah. V odd. 41 ter g. e. je posebej izločena 3 ha gozda prav zaradi zelo močno razširje11e bodike. Ponekod so jo (tudi lepše primerke) sekali verjetno vrtnarji. Nekoč so zasledili na takem delu celo ljudi v kombiju z zagrebško registracijo. TOZD gozdarstvo črnomelj: Posamično in v manjših skupinah je bod ika razširjena na področju KO Talčji vrh, Petrova vas, Dragatuš, Tanča gora, Ma- vrlen, Radenci, Sodevci, Stari trg in Sinji vrh. Na območju gozdarstva Brežice je znano značilno večje nahajališče bodike v g. e. Mokrice odd. 19 b. V podstojnem sloju bukovega sestaja je na površini okoli 5 arov prek 200 dreves in grmičkov bodi ke, od tega je po oceni 50 °/o drevesc in 50 °/o grmičevja. Prsni premer drevesc od 4 do 14 cm, prevladujejo debeline od 6 do 8 cm in višine od 2 do 4 m. Bodika je zelo vitalna. Na površini 2 arov je zarast bodike 0,5-0,7, na površini 3 a pa 0,2-0,4. GG Brežice predvideva, da v prehodnem urejevalnem obdobju na predvideni površini 5 arov predpiše poseben način gospodarjenja z namenom, da se omogoči optimalni razvoj bodike na tem rastišču. Lega je jugozahodna, nagib 5-10°, nadmorska višina 500 m, geološka podlaga apnenec, taJni tip: rjava humozna gozdna tla, mestoma skeletna. Na območju Gozdnega gospodarstva Ljubljana bodika pokriva precejšnjo po- vršino posamič in v večjih skupinah {višine 0,5-1,5 m) v naslednjih krajih: TOZD gozdarstvo škofljica: Krvava peč, Zapotok, Mokre, Turjak, Osolnik, lška, Kamnica, Rakitna, Preserje. V kmečkih gozdovih blizu Trojan v krajih Zavrh, Hribi je ohranjeno precej bodike, toda ne nad 5 cm debeline. V gozdovih na območju občine Zalec bodiko najdemo v grmovnem sloju v gozdni podrasti v k. o.: Ločica (odd. 37), Zaplanina (add. 8), črni vrh (add. 30), Tešova (add. 193), ter v več gozdnih oddelkih v k. o. Reka, Matke, Zabukovica, Liboje, Latkova vas in Gorenja vas. V okolišu krajevne skupnosti Vransko je OK Vransko pri posameznih kmeti- jah v naseljih čreta, Dobrovlje, Selo, Zahomce, Jeronim, Tešova, Vologa in Pra- preče izmeril 16 primerkov dreves bodike s premerom od 15 do 31 cm in višine do11,50m. • 350 Bodika v šentjanžu nad štorami. Foto M. Aljančič Na območju občine Mozirje (GG Nazarje) je bodika mnoz1cna tako v gozdu, kakor tudi izven gozda ob kmečkih hišah, po sadovnjakih itd. Ob kmetijah v raz- nih naseljih zgornje Savinjske doline so našteli okoli 1 OO dreves bodi ke s prsnim premerom od 10 do 33 cm. Najdebelejši dve drevesi sta znani pri posestniku Jožetu Turku v Radegundi v kraju žekovc, debelina 33 cm, višina 10m in druga pri kmetiji Martina Razbornika, Škalske Cirkovce, bod ika s premerom 44 cm in višino 13m, v odličnem zdravstvenem stanju. Drevesc izpod 10 cm premera je v raznih gozdnih krajih samo v gozdnoureditveni enoti Gornji grad prek 600: Lenart, Homec, Florjan, šmiklaž, Gornji grad, Ljubija, Bočna. Poleg bodike je v mnogih gozdnih predelih v okolišu Gornjega grada v večji množini tudi tisa, ki jo domačini imenujejo z imenom kis ali kisovina. Na območju občine Ptuj je znano nahajališče bodike v gozdu Janeza Koresa iz Kupčinjskega vrha in v gozdu Simona Gorjupa iz Jelovice, kjer raste bodika debeline 17 cm in višine 8 m. Drugod na ptujskem območju bodika ni bila uga~ tovljena. 351 Največja drevesa bodike Bodika izrednih dimenzij, bržčas najdebelejša v srednji Evropi raste sredi gozdnatega Bohorja, poleg logarske hiše v Logu nad Lesičnem, območje GG Brežice. Bodika je bila v letu ~i978 izmerjena in ugotovljeno je bilo da ima deblo obseg i83 cm, premer 58,28 cm in višino 12 metrov, je moškega spola. Deblo je čisto od vej do višine 5 metrov, širina drevesne krošnje meri 5 metrov. Bodika takih dimenzij je izredna dendrološka in botanična redkost in doslej ni znano, da bi še kje drugod rastlo tako mogočno drevo bodike. Tem ugoto- vitvam pritrjujejo tudi znani dendrologi botaniki tako dr. H. Mayer iz univerze na Dunaju, dr. E. Oberdorfer iz univerze v Freiburgu na Bavarskem in dr. R. Erker Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Dostop do bodike na Logu je možen po pešpoti iz Lesičnega, z avtom pa tudi po gozdni cesti iz Kozjega ob Bistriškem jarku navzgor do samotne logarske hiše v kateri prebiva revirni gozdar Miha Kostevc, ki je že dolgo vrsto let varuh tega pomembnega naravnega spomenika na Kozjanskem. Razen Kostevčeve bodike v Logu je v naši republiki znano še eno veliko drevo bodike in sicer v šentjanžu (pri gostišču) h. št. 26 nad štorami, prav blizu asfaltirane ceste, ki pelje tod mimo iz štor na Svetino. Drevo meri v višino 15 metrov, deblo ima obseg 170 cm in premer 54 cm. Je ženskega spola. Po pripo- vedovanju domačinov ima skoraj vsako leto obilen obrad plodov rdečih jagod. Ptice seme raznašajo po bližnjih gozdovih, kjer raste že več mladih bodik. Franjo Jurhar, dipl. inž. gozd. Literatura 1. Gradivo ankete iz leta 1978. Poslovno združenje gozdno-gospodarskih organizacij. Ljubljana. 2. Rubner, K.: Forstliches Lehrbuch, Neudamm. s. Pismene informacije: dr. H. Mayer, Wien. 4. P1smene informacije: dr. E. Oberdorfer, Freiburg. KAJ BODO STORILI V CELJU Gozdovi v celjski okolici so že vrsto let izpostavljeni uničujočemu delovanju strupenih plinov, ki nastajajo v proizvodnem postopku celjske Cinkarne. Stevilne raziskave so poka- zale, da je ta učinek vedno bolj grozljiv. Vsa prizadevanja, tako znanstvena, družbena, samoupravna, da bi se nemogoče stanje, ki je že resno ogrozilo tudi življenje ljudi, saniralo, so propadla. Cinkarna je bila več ali manj gluha za zahteve javnosti. Zagotovila ni niti najosnovnejših mer v tehnologiji, ki bi zagotavljale vsaj status quo. Z malomarnim ravnanjem je dopuščala celo takšne izlive strupov v Savinjo, ki so reko popolnoma umrtvili. Prizadevanja za ureditev tega problema so se nadaljevala. Lahko rečemo, da doslej v Celju ob nobenem problemu niso bile družbene strukture tako enotne in aktivne. Toda stvari so se kljub temu zelo počasi premikala. Novo upanje pa je nastopilo ob imenovanju koordinacijskega organa, ki naj bi vodil prizadevanja na tem področju. To je družbeni svet, katerega uradno sporočilo citiramo. Objavljamo ga zategadelj, ker smo gozdarji prvi strokovno in znanstveno preuč.ili »Celjski primer« in ker nam že vse skozi >>leži na duši«. Dobra stran tega, v bistvu negativnega primera pa je, da je marsikomu pokazal kako .pomembno vlogo ima gozd v okolju. 1. Družbeni svet, ki ga sestavljajo predstavniki organov in samoupravnih organizacij republiške ter občinske družbenopolitične skupnosti skupaj s predstavniki Cinkarne, je imel svojo prvo sejo 21. 12. 1978. Obravnaval·je naslednja gradiva: 352 - poročilo o ekonomski in ekološki sanaciji Cinkarne z obrazložitvijo potrebnih sred- stev za ekološko sanacijo, - izvajalni načrt ekonomske in ekološke sanacije, - poslovni rezultati Cinkarne po začasnem obračunu dohodka za obdobje od januarja do oktobra 1978, - teze o pristopu k razvojni usmeritvi Cinkarne. Družbeni svet je po obširni in strokovno poglobljeni razpravi sprejel naslednje ugoto- vitve in stališča: a) Družbeni svet ugotavlja, da je potrebno glede na sprejeta stališča o ekonomski in ekološki sanaciji Cinkarne Celje ukrepati hitro in konkretno. b) Vprašanje ekoloških naložb se mora reševati z namenskim združevanjem sredstev, zato člani sveta podpirajo sprejem družbenega dogovora o združevanju sredstev za potrebe odpravljanja obstoječih ekoloških žarišč. Ta zahteva bo podana tudi na sestanku z pred- stavniki IS SR Slovenije. c) Družbeni svet vztraja na zahtevi, da pri reševanju ekoloških problemov TOZD titan dioksid z nepovratnimi sredstvi sodeluje tudi partner VVB Lacke und Farben Berlin iz DOR. S predstavniki iz DOS so že tekli razgovori v tej smeri, vendar še niso zaključeni. č) Predsedstvo GZ SRS naj ponovno prouči in poenoti svoje stališče do sanacije Cinkarne Celje ter se aktivno in konkretno vključi v proces sanacije na podlagi sprejetega programa ukrepov. d) Družbeni svet je seznanjen s stališči poslovnih bank, da so pripravljene zagotoviti sredst·va v višini 100 milijonov din za reševanje ekoloških problemov za prehodno obdobje do sklenitve družbenega dogovora, ki naj bi bil sklenjen v 1979, vendar najdlje za obdobje 2 let, ko sa predvideva, da bo financiranje ekološke sanacije dokončno urejeno. e) Družbeni svet ugotavlja, da so dana vsa potrebna soglasja za izpolnitev pogodbe, na osnovi katere bodo v sprejetem roku izdobavljene elektrofilterske naprave. 2. Amandman, ki ga je dala delegacija Celje na predlog resolucije SRS za leto 1979, je delegacija na zasedanju skupščine umaknila, ker je dobila zagotovilo predsednika IS SRS, da bo financiranje ekološke sanacije zanesljivo urejeno z ustreznimi družbenimi dogovori ali drugimi ukrepi. Izvršni svet SOb Celje 353 IZ DOMAeE IN TUJE PRAKSE VENDARLE GOZDARSKI FILMI Znano je, da so gozdarji razmeroma do- bri fotografi-amaterji. Tudi filmajo kar pre- cej. Toda njihovi produ,i>naravnost« že oblikovana, človek jo je oblikoval in da je današnji gozd navadno daleč od prave na- ravnosti. V nekaterih sestavkih se javlja očitek, da odrasli večkrat »pridigama vodo a pijemo vino••. Tako lahko v nekem spisu beremo: »Dopoldne nas odrasli uče v šoli, kako mo- ramo skrbeti za čistost našega okolja in še posebno gozda, popoldne pa ti odrasli odlagajo lastno nesnago v najbližjem logu, samo zato, ker stane odlaganje smeti na mestnem smetišču 10 šilingov«. Mladina je torej zmožna, da občutljivo zazna dvojno moralo odraslih, a že tudi hitro podleže slabemu zgledu odraslih. Zgled odraslih je torej močno odločilen. Iz sestavka je dalje razvidno, da je mla- dina o temi gozd in gozdarstvo priprav- ljena kritično razpravljati. Toda žal nima osnovnega znanja o nalogah gozda in gozdarstva. Zato je nujno, da zamujeno na- doknadimo. S primerno dejavnostjo in usmerjenimi informacijami je treba njihovo naklonjenost do gozda še bolj podpirati, kajti današnja mladina bo jutrišnje .. javno mnenje«. Avtorjeve ugotovitve veljajo skoraj v ce- loti tudi za nas. Lado Eleršek, dipl. inž. gozd. 355 POSINI PfiEDAL • POST BOX 222 - DRZOJAV • TElEGRAM$: OI'M2 LJUBWANA - lEKOOI RAOUN • SANK GlAD' SOK S011l0,670·4S~22 P111DRU2ENA DRUSTVA COUNCil: MAAIBOR, CELJE, KOPER. PIIIAN, KOCEVJE 1 ' POSLOVNO ZDRUZENJE GOZDNIH GOSPODARSTEV V SRS 61000 L j u b 1 j a n a Miklošičeva 38. ZADEVA: mučenje tovornih konj intervencija; Spoštovani! oATOM·DATE: Ljubljana,dne 29.5.79. VAS ZNAK: VOUR REFEFIENCE: 1 - 1 NAS ZNAK: 005/ ... i ( ) '·\' OUR REFERENCE: IJ, .• 0~ , T f: :l Na naše društvo prihaja vedno več pritožb o nehumanem ravnanju s konji, ki tovorijo les in drva v doline. To so zlasti konji 11bosančki '1 , ki od spomladi do pozne jeseni nosijo na samarjih drva, katerih pa tudi ne od= stranijo vso sezono. Znano nam je, da pride do primerov, ko se konju celo priraste na kožo in meso lesen samar in ga jeseni nasilno odtrgajo s telesa konja. Potem so nam znani primeri preobremenjevanja teh konj, pomanjk= ljivo napajanje, pretepanje itd. Boleče je tudi to, da spremljevalci konj razpnejo drva,ki prosto padajo"po drobnih nogah konjičkov in se v meso zapičijo tudi do lo cm ali več, dolge trske,kar prinaša tudi materialno škodo na živali - da o mučenju sploh ne govorimo. Zani~ ma nas, ali je v tej smeri že kaj storjenega s strani G.G. in na kakšen način. Mučenje konj bi vsaj deloma lahko preprečili,če bi v posamezne pogodbe lahko vnesli posebne klavzule,ki bi sankcionirale mučenje živali. Hkrati vljudno prosimo,če Vam je mogoče poslati seznam slovenskih GG in obratov. Morda bi skupno· z Vami lahko na te naslove naslovili apel oz.opozorilna pisma. Prosimo za Vaše mnenje in sodelovanje za l{ar se v nap= rej zahvaljujemo in Vas lepo pozdravljamo) PRIPOROČENO Sekretar: ~ Podpredsednik:W L. E. MUller ~~·~._ dipl.ing.arch.Noč ILj. Oo: 1 x FSC KONJI ~\. ... ~,, /) r-}-..... ~ 1 X arhiv~DPMŽ SRS ~4/ J'~!- DPMž ''g / /~')lA. 1 '1-A ,,) ( "'l~c-·t \-) J ~ !;:' 1 -?(IQ- s"~, Oru~lvo ja bilo ustanovljeno v Ljubl!anl lel& 1963 ln je !!!on Zvozo 0ZV2 SFAJ LjublJana, tlon SvelnvM >vez& ta YArMliO !Iveli V ZOrlchu ln elnn Mcdnnrotfna zvuzo ropar polzku$0 no !Ivih llvolln. ki povuočA)O boteelno ln muko, london. Thl• Society foundcd at lha Ljub!Janli ln 191il l$ membcr of FSPCA SFR Vugoalavlu, Lfubljono, lncorporated by Wl)rfd fedor&llcn ol Ine Prolncllon ol Anlmala (WFPA) ZOrlch, •nd mambcr by International Anoclollon Agelnst Polnlul bpurlmonle oo Aolmole, UAAr>EA) london. TEeAJ ZA VZDR~EVALCE LUPILNIH IN TESALNIH STROJEV Ena izmed nalog komisije za mehanizi- rana skladišča pri Splošnem združenju za gozdarstvo (ki je bita formirana aprila 1977) je tudi ta, da občasno pripravi predavanja, tečaje, seminarje ali strokovne ekskurzije za zaposlene na CMS. V Sloveniji je pri gozdnih gospodarstvih trenutno 5 velikih CMS in še nekaj manjših pri drugih delovnih ogranizacijah. le nekaj časa se je kazala potreba, da vzdrževalci lupilnih strojev Cambio (teh je v Sloveniji največ) in tesalnih strojev firme KOCKUMS pregledajo, obnovijo in dopol- nijo svoje znanje o vzdrževanju omenjenih strojev. Zaradi tega je bil od 7. do 11. maja 1979 na CMS v Limbušu organiziran prvi tečaj za vzdrževalce prej naštetih strojev v Sloveniji. Tečaj je vodil vodja serviserjev pri firmi GORANSSON (ki je zastopnik švedske firme KOCKUMS) Rudolf Getz, udeležilo pa se ga je 13 strojnih mehanikov-vzdrževalcev iz vse Slovenije. Prisotnim je predstavnik firme Gčransson na kratko obnovil teoretične os- nove vzdrževanja. Kasneje pa je sledilo praktično delo na samih strojih. Tečaj je bil zaključen na CMS v Starem trgu pri GG Postojna na Cambio 75. · Posebno poglavje tečaja je bilo varno delo pri vzdrževanju lupilnih in tesalnih strojev. Vsi udeleženci so dobili tudi pis- mena navodila za varno delo. Ko smo ob koncu tečaja vprašali udele- žence za pripombe in mnenje o tečaju so povedali, da je bil organiziran nekaj let prepozno. Branko STAMPAR, dipl. inž. gozd. ZA VARNOST AVTOMOBILISTOV IN DIVJADI Strokovnja·: