1 .V:' () J’i • . : ■: .. r,- ; •» r.- ; ‘i [• ' i-i ij- ! LETO X. 3. AVGUSTA 195.7. ŠTEV. 218. GOSPODARSKA ALTERNATIVA V emigrantskih krogih pogosto beremo in slišimo teze o osvoboditvi zasuš= njenih narodov izpod komunizma. Pri tem najpogosteje naletimo na vprašanje po= litičnih svoboščin - svobodi združevanja, mišljenja, veroizpovedi itd., katere je potrebno ponovno uvesti "po zlomu komunističnega režima". Ker vlada sedaj v teh deželah komunistični režim, ki se bslanja na eno samo partijo in vi3tosmer= jeno časopisje ter vzbuja morda sveto jezo pri večini državljanov zaradi strikt ne ločitve med Cerkvijo in državo, se vhtijo te emigrantske teze predvsem okrog problemov politične narave, politične demokracije, ustavnih vprašanj in podobno,, da o posebnih jugoslovanskih' problemih sploh ne govorimo. Zelo porč/dkonpa se razpravlja .o problemih, ki igrajo prav tako veliko vlo= go kot politični ih ki imajo celo neposredni vpliv na'politično stabilnost drža ve na znotraj in na zunaj.. To so problemi gospodarske: prirode. Dajte nam alter= nativo Titovemu režimu - nele'na političnem, marveč tudi na gospodarskem področ ju, govorijo nekateri novodošli begunci in obiskovalci iz Jugoslavije. Povejte' nam, kako si zamišljate naše gospodarsko življenje po zlomu Titovega režima. Titov "socializem" nas je tako zmešal, da ne vidimo pravega.izhoda. Itd. F.Lovrenc, ki je v KLICU TRIGLAVA in NAŠI REČI sprožil razpravo o "ustav ;=. ni^i'Vpr-ašanjih" Jugoslavije, je nedavno objavil v V'ORLD LI3ERALISM, reviji Libe ralne Internacionale, članek "Modprnc gospodarske ideje", v katerem se je po e= ni strani spopadel s sedanjim gospodarskim sistemom v komunističnih deželah, po drugi strani pa z emigranti, ki smatrajo, da bo po likvidaciji komunizma, še ved np' pothebno obdržati gotove industrije podržavljene in voditi do neke mie^p- modi ficirano načrtno gospodarstvo. L, Lovrenc smatra, da je nize:^ živi jenski standard v komunističnih deželah dokaz, da je politika ppdrža.vljenja in načrtno goŠpp.dar stvo nekaj zgrešenega. in da je zdravo gospodarstvo lahko osnovano samo np načo,“ lu ponudbe in povpraševanja. .Komunistično planiranje je'to načelo do^precl iltrat = i kim zanemarjalo ih s tem 'povzročilo nesorazmernost v proizvodnji in 'razvöju pro' izvajalnih sredstev, kar je šlo na račun živijenskega standarda. Razne' države na zahodu' imajo različne gospodarske’ sisteme1 ih nekatero med. njimi prakticirajo koeksistenco.med privatnimi, državnimi ’ih zadružnimi podjet= ji. Vse pa še ravnajo po. načelu ponudbe in povpraševanja. Vse imajo tudi višji živijenski standard kot komuhistične,dežele. G.Lovrenc vidi edino rešitev v ppi vatni lastnini in privatnih 'podjetjih odn. v mešanem1 sistemu, v katerem bi pri= vatniki lahko svobodno tekmovali z državnimi podjetji. Nele mala.podjetja, mar= več tudi velika, ki so bila zgrajena na podlagi raznih "petletnih pianov", naj bi prešla v privatne roke, kajti privatna iniciativa bo vedno učinkovitejša kot pa državno-upravna, poleg tega pa tudi.ne bo govora, da bi ta velika podjetja po stala breme na plečih davkoplačevalcev. j. . Do tu je g.Lovrenc zelo prepričljiv. Toda na koncu članka; se dotakne nom = Ških delavcev, ki so'pobegnili iz sovjetske zone v Zahodnđ Nemčijo, "da1 bi .več zaslužili". Kljub 'temu pa se se 'v veliki 'večini izjavili proti privatnemu las ništvu. E'.LoVrenc se temu. nekako čudi in smatra, da bi moral vsakdo, ki želi z!a sluziti več, glasovati v prid sist.ema, ki je osnovan po načelu ponudbe in povpra sevanja odn.vsaj v prilog mešanega sistema, ki je dal Višji življenski sthhdärd od onega pod komunizmom. Po mojem skromnem mišljenju ne more niti privatna, hiti državna ekonomska račuriica mimo osnovnega problema, ki ga je treba rešiti:Strah pred izkoriščanjem delovne sile, pa naj bo potem delodajalec že država ali pri vatnik. " Urednik DJILAS OBTOŽUJE KOMUNIZEM" Ze pred meseci so ne zepadu napovedovali neko Djilasovo knjigo,či je rokopis naj bi mož , domnevno preko angleških prijateljev, skrivoma Jugoslavije. Ta tedaj nič kaj verjetna vest, zlasti spričo Djilasove robije, se je pa zdaj izkazala točna. Kakor je pred kratkim poročal Reuter,je g.Edward Crankshaw,s talni sodelavec nedeljskega nOb= serverja" in komentator komunističnih zadev, naznanil v newyorški revi ji "Life" Djilasovo knjigo "Novi razred" ("The New Class")fki je med tem tudi že izšla* Rokopis zanjo je bil poslan iz Jugoslavije v dveh delih s posebnim Djilasovim naročilom, da mora knjiga iziti za vsako ceno ne glede na posledice,ki bi jih to utegnilo imeti zanj ali zadnje govo družino. ... ^ .v vvPrikazu te knjige pravi Crankshaw,da utegne biti to "najbolj u= nicujoci protikomunistični dokument,kar jih je bilo kdajkoli napisano'! v njem Djilas trdi, da komunistični sistem ne more uspeti in pojasni, zakaj ne more uspešno delovati. Po njem je namreč komunizem samo nova ekipa izkoriščevalcev in čisto nič drugega. Komunistični totalitarizem je.tako hud, da enostavno ne more trpeti nekaj, česar sam ne upravlja ali vsaj ne nadzoruje. Zato že poskrbi z vsemi možnimi sredstvi,da kaj samostojnega uniči odnosno zavojuje. Žeja po oblasti je komunistom ne= ugasljiva in neuzdrzljiva. Zmaga v borbi za oblast pa je enaka sreči božanstva. Toda po drugi strani pomeni poraz v borbi najglobljo žnli= tev m sramoto. Ob tem pa so seveda karierizem, samopašnost in ljube= zen za oblastjo tako neizbežne kot je korupcija. zaključek, po katerem mora vrag vzeti komuni -Pra^ tavn0V1 rQ2red (izkoriščevalcev) zapustil zgodovin sko prizorišče, tedaj bo za njim manj žalovanja kot pa ga je kdajkoli ilo za katerim koli razredom pred njim.Udušeč vse tisto,kar ne ugaja njegovemu jazu,se je sam obsodil na neusj^eh in sramotno propast." v (r) KNJIGA 0 TITU za časa sovražne okupacije Jugoslavije, brez posebnega vpliva. Ali je namreč sicer mogoče, da bi pravkar izdano delo Sir Fitzrov Macleana ( Disputed Barricade"; založba Cape,London;480 strani; cena 25/-) doži= velo pri.resnih kritikih in v resnih časopisih tako ugoden sprejem? ngadirja Macleana je v nekem pogledu moč smatrati prejudiciranega,sai je bil v Titovem štabu. Tudi se ne morem znebiti značilnega vtisa,ki ga je napravil name, ko sem ga poslušal govoriti: vtis sila važnega, se be precenjujočega človeka, ki mu nekaj špijonažnih ali vojnopolitičnih misij ze daje pravico, da se smatra za izvedenca v balkanskih zadevah. 1 k.jyb J?mu v>e treba Priznati, da je Sir Stzroy poskušal biti v tej knjigi objektiven,ko z gotovim razumevanjem obravnava primer generala Mihailoviča ali nadškofa Stepinca, čeprav se mu to v celoti no posreči. Seveda.pa me ni nič presenetilo,da je končno junak dneva Tito,čeprav i tam, nekaj pikrih tudi na njegov račun. Vendar mu pa ne morem odpustiti,kako neobjektivno je ocenil krutost državljanske vojne:stri= yi?al . .3e 3 nji^ee bi rekel, da so bili kruti tudi četniki, da o usta= šrh niti ne govorim,ali Nemcih in Italijanih. Toda pisati tako,kot da so bili partizani manj kruti od drugih,je pa le preveč. IC0t da je Sir Fitaroy meril potoke prelite krvi in trpljenje pobitih ljudi... . Avtor se je posluževal jugoslovanskih in britanskih virovjdo sov= j stokih ni mogel priti.Skoda da je to sploh poskušal. Vendar pa v ti = stvu ni povedal nič novega, to je nič tako važnega,kar že ne bi bilo znano. Kljub 462 stranem besedila še vedno ni razkrita dejanska Titova vloga ^pri likvidaciji Josipa öizinskega—Milana Gorkiča ali pa stališče in dejavnost jugoslovanskih komunistov od 27.marca do 22#junija 1941; pravtako ni bilo na razpolago uradnih jugoslovanskih virov o desettiso cerih političnih umorih takoj po zaključku vojne.In tudi samomor Andri je Hebranga in ves njegov primer ostaja še vedno skrivnost. Ne strinjam se z brigadirjem Macleanom kot obravnava Milovana Djl lasa. Vse preblizu smo še dogodkom,da bi ga mogli postaviti na odgovar jajoSe mesto ter oceniti njegov vpliv in pomen.Gotovo je le,da sodbo o Djilasu ne bo izrekal niti Maclean niti ne Tito; sodil bo novi rod,ki danes zapušča šole. Odločila bo generacija,ki ni obsedena z narodno-o= svobodilnim sovraštvom vsega,kar ni komunistično, ampak ki ocenjuje svet okoli sebe z vidika uspešnosti in humanizma. Drži pa, da se bodo Tita podobno kofcarja Lazarja in Karadjordja" spominjali v agodovini; le o tem si nisva s Sir Fitzroyem edina,če bo= do novi rodovi o njem mislili tako,kot sodimo mi o Ivanu Groznem. Daši ni bil njen namen,je Macleanova knjiga obtožba jugoslovanske emigracije.Po njeni zaslugi pozna svet predvsem Titovo stran medalje; in ta je zelo svetla. Toda ali je jugoslovanska emigracija sploh v sta nju napisati nekaj stvarnega,resnega,objektivnega? Ali ni že vsak po = skus prejudiciran ali pa slab kompromis različnih pogledov na dogodke v času vojne? Mislim,da bo moč oceniti državljansko vojno stvarno šele tedaj,ko bodo skrbno raziskani vzroki,ki so privedli do poraza nekomuri stov,vpa čeprav bi bilo za to treba poseči nazaj dvajset ali trideset let. Sele iz take resne osnove bi bilo potem možno pred svetom objektiv no obravnavati komunistično zmago in po njej tudi med drugim stvarno obtožiti komuniste za njihovo lumparijo. v • KLERIKALCI ZA LIBERALCE NiČ kaj lahka ni vloga emigracije kar zadeva njen odnos do notranje Politike v državi,kjer živi. Toda ne enkrat sem imel priliko opaziti, da si razboriti emigranti sami poslabšajo svoj položaj. Emigracija kot organizirana ali narodnostna skupina gotovo nič ne pomeni in nima nobe nega neposrednega vpliva na notranjo politiko v državi,kjer se nahaja. Ta vloga pripada samo emigrantom posameznikom,seveda državljanom v ve= liko večji meri kot nedržavljanom. Iz tega osnovnega spoznanja je tre= ba gledati na vse ostalo. Emigrantske politične organizacije imajo le toliko smisla,kolikor stoje z eno nogo v domovini; hočem reči; kolikor niso pretrgale vsaj duhovnega stika z matičnim narodom. S tem v zvezi je potem kajpak tudi Politični program in podobno. Emigrantske kulturne in socialne organiza oije pa naj bi itak s politiko ne imele kako zvezo. Iz.tega sledi,da je nedosledno in neumestno,če se neka emigrantska Politična skupina v svojem imenu ali celo v imenu vse emigracijetika v tuji državi v notranjepolitične zadeve,s katerimi nima kot taka nobe he zveze. Posledice tega so v totalitarni drfcavi lahko silno nep*ijet= he,če kdaj pride dc 'prevrata. Pa tudi v demokratični državi utegne bi ti to škodljivo. Cisto nekaj drugega so pa emigranti kot posamezniki, zlasti če so postali že tuji državljani. Oni kot državljani uživajo ti ste pravice in dolžnosti,ki jim jih zakon daje. Te misli so se mi pojavljale že v argentinskem primeru,ko so hotele siti nekatere begunske organizacije preko svojih ustanov bolj papeške kot sam papež. Videti j©,da jih je izučilo.Njihove vrstnike v Kanadi pa že ni. Zahvaljujoč bistremu dopisniku v kanadski "Slovenski državi" sno Priče noremu početju poverjenika SLS g.Valanta. Skupaj s "predstavniki (nekaterih)narodnostnih skupin" je namreč pred zadnjimi kanadskimi vo= litvami v maju podpisal "poslanico...sonarodnjakom državijonom",v kate fi čisto odkrito poziva volivce,naj volijo liberalce. Kajti "to je edi ho način,da si pridobimo polno zaupanje in ugled pri Kanadčanih.Le z lojalnostjo do kanadske vlade bomo mogli uresničevati naše skupne inte Fese." Stvar ni zanimiva samo v toliko,kako so se podpisniki počutili, ko so bili liberalci poraženi,ampak bi njihov nastop lahko škodil celi slovenski emigraciji kot taki,ker si je prvič nekdo prilastil pravico, da govori v njenem imenu, drugič pa bi vsled tega lahko konservativna vlada vsaj ovirala vsako slovensko osvobodilno dejavnost,češ da je ta itak le krinka za organizirano emigrantsko vtikanje v notranjepolitič= he zadeve Kanade. Upam,da so kanadski politiki pametnejši in da so uvideli,da imajo o Pravka s političniminotroci,ki se morajo še mnogo,mnogo naučit.' P. CLEVELANDSKO PISLO (Od našega severnoameriškega dopisnika) Potem, ko so prdpadli tlačrti za Titov' prihod v Zedinjene Države,'se je dik= tatorju Jugoslavije 'ponudila nova priliki/, da "pridpM v Ameriko, odnosno v dnev no sobe Amerikancev, Znani žurnalist Edward :R.Murrp-w j.e na Brionskih otokih po= snel poseben intervju S Titom in njegovo ženo ter je'plod 'svojega prizadevanja preko 'CBS-Television Netwörk-a predvajal ameriški javribsti v nedeljo 29.junija. Tito se je pred intervjujem vrnil' z'morske vožnje ž'motornim čolnom ter je Murrow-a sprejel v eni' izmed treh ',rahdh;^styl'eM hiš, ki bi dplale vso čast kate remukoli kapitalističnemu mogotcu. ' J-1'-'; /Q intervjuju samem bi prav za prav ne bilo dosti;pisati. (Kratko .poročilo je bilo objavljeno v.pretekli številki KT - ’op.ur.) Tito je v glavnem povdapjal nujnost koeksistence (brez katere seveda tudi njega ne bi več trpeli ne. na Zapa= du ne na Vzhodu). Omembe vredni sta le izjavi o razmerju do Katoliške Cerkve odn. kardinala Stepinca, pa ona o izgledih komunizma: na uspeh, na Srednjem Vzhodu.Med tem ko je v primeru kardinala Stepinca jasno in skoraj j^zno pribil, da je iz = ključeno, da bi država, tj. EnRJ, kapitulirala prod še tako visokim cerkvenim do stojanstvenik-om, se je v priia£ru: Srednjega'Vzhoda iznebil gorostasne bedastoče, kateri.bi so pač lahko izognil. "Ako se postavlja pitanje da ovdje .postoji opasnost influencije (sovjetske op,p.) onda je to apsurdno.■Jer postoji u nekim državama... u nekim arapskim dr žavama postoje fevdalni odnosi i da... ha, ha', ha, da komunizam, i ha,ha,šta mo ž« komunizam tamo da prodaje?" S temi besedami je stari mojster izrabljanja so= cialnih in političnih prilik opravil s sovjetskim poskusom infiltracije Srednje ga Vzhoda, Jasno je, da je komunizem' doslej.....vedno žel največje uspehe prav v de ž.elah, kjer, so vladale talce ali vsaj podobne razmere. Vsiljuje pa se človeku misel ob tem famoznem intervjuju, kako je sploh moa. goče, da je.človek s tako.revnim besednim zakladom ih s tako pomanjkljivo spo sobnostj.o izražanj.^;.-uspel prerasti v partijski hierarhiji ljudi s kapaciteto Kar delja, Djilasa, Dedijerja, Kidriča itd. Ves intervju je bil, kar Tita tiče, eno samo obupno jecljanje ter iskanje izrazov4 tako da je le herojski napor odlične, ga tolmača dal vsej stvari nekako lice, glavo in rep. Tito je tudi - po mojem, napačno - odgovarjal direktno na angleška vprašanja ter se s tem oropal možno =■ sti,. da bi medtem ko bi mu tolmač prevajal vprašanja v srbohrvaščino, zbral svo je misli ter jim dal neko dostojno obliko. Zakaj je tako ravnal, je težko reči, morda, je hotel svetu pokazati, da angleško dobro razume (le pri enem vprašanju mu je smisel ušel), ali pa- je morda čas igral kakšno vlogo, kar pa se mi zdi manj verjetno, • . ‘ Po zaključenem intervjuju je skupina ameriških žurnalistov., mfed katerimi se je. nahajala tudi Cläre Booth -Luco, bivša ambasadorka v Italiji1,.- komehtiiala' Titove izjave. Razprava , je potekala v splošnem smislu araerikanskeg.a' gledanja na problem^.Jugoslavije ter je ;.n.ekaleo prišla-do zaključka, da aiaeriška pomoč Jugo =’ slaviji kljub, vsemu n;i bila, vpzena v prazno .ter da je raožjfio, da bo to drobijo .= nje komunizma slednjič.le pritiralo vse te "ljudske" režime v bolj demokratičen tir* . '■ . t:!'. % i?; sk >:< j!< * >;« % >!: * & ^ r [ o ' ■> s: je?" • ■ : !‘ O: ; ČO J::.- Primer Titovih odgovorov:., , . , > Vprašanje:"Gospod predsednik, kakšna je sedan ja zuna.ri.ja politika Jugoslavi Odgovor: "Težko kale o da kažem je to več sada, j^er, i.Q; je jedan dosta težalc posao... Jer ova j , , , e.', . . e.. .naša spolna politika .je poznat.ä. . .o,.. . e . . .eo. . .mi. .. ne po-,., kako da: kažem... mi nismo pr ist o j ali ni jo,dnom bRöku. .. ee . . . o. . .mi. ., e:-ovaj zastupamo principe koeksistenci je... i razumi je, ka'4a bi. . .e. . . ce. . .kača.tre/, ba-,- da se -upiše kako mi analiziramo... c... ee spolne, politika. e... co i naš stav e... e... eh,ona mora biti u skladu sa našom željom,da ne zaoštravamo ni sa jed niti odnose... ŽIDJE IN SLOVENCI V aprilski Družabni pravdi je g.Franc Zorec prijetno in poljudno opisal svo je srečanje z Judi. Pravzaprav je hotel uvodoma opozoriti na "tujino - našo vi= soko šolo", na tujino, v kateri bo sleherni izseljenec pokazal, kaj zna in zmo= ro. Daši je ta živijenska šola trda, zaključuje pisec, vendar bo zdelal oni, ki hodi po svetu z odprtimi očmi, oni, ki je trden, pogumen in vztrajen. Po teh začetnih mislih pa preide na narod, "ki je vreden prav posebnega štu tfija", na judovski narod 13 milijonov, ki ima tako pomembno besedo v svetovnem-gospodarstvu. Avtor .jo poskušal objektivno opisati Žida, tako, kot ga je srečal v svojem poklicu in kot se mu je nudilo, da ga je opazoval. Ob teh srečanjih se je vpraševal, v čem vendar, leži .skrivnost njihovih Uspehov. Pravzaprav nič izred bega: Judje se radi pečajo predvsem z veletrgovino; na. drobno prodajajo le tam, kjer jo gosto obljudeno. Toda preden Jud začne .svoj posel, si najprej tržišče do dbro ogleda z vseh strani. Ne ustraši se sposobnega in močnega nasprotnika,'ker se bo bodisi od njega samega kaj naužil bodisi bo v borbi spoznal svoje slabe, šibke strani in se bo mogel-tako izboljšati. Za svoje podjetje išče predvsem spo sobnih ljudi, četudi so dražji,'kajti zaveda se, da bo proizvodnja ob sposobnih delavcih mnogo višja kot pa ob ceneni in nesposobni delovni sili. Samo tisti de= lavec, ki nič ne zna in ki se mu ne ljubi dobro delati, sc ponuja za nizko pla= oo. Kaj pa medsebojna judovska pomoč? Ta obstoja, pravi g.Zorec, toda ne v po= 8 o’jan ju. denarja ampak bolj v tehničnem oziru. In če novinec no uspe, če se ne po kaže sposobnega, mu vso podporo ukinejo. Prepričani so, da bi novinec lahko po'so jeni denar hitro zapravil; toda če mu pomagajo pri nakupu surovin ali prodaji iz delkov, potem pa bodo kaj kmalu videli,Se ima smisel in voljo za trgovski posel. In ko se novinec izkaže in prebrodi začetne težave, mu so narodnjaki, ki do; za tak posel seveda gospodarsko organizirani, pomoč ukinejo in na vrsto pride tudi 2onj tekmovanje z ostalimi židovskimi podjetji. "To konkurenco smatrajo Judje visoko šolo prave gospodarske vzgojo in za temelj gospodarskega napredka," trdi Pisec. Tu brat ne pozna:brata. 'So realisti, toda znajo molčati in svojih last = hih in skupnih zadev ne obešajo, na veliki zvon. G.Zorec sc jo dotaknil tudi od= bosa med Judom in nejudovskimi delavci. Zidovski podjetnik skrbi, da so delavci iobro. plačani in ne stiska z denarjem, dokler raste produkcija. Z delavci se ne -brega, jih ne žali. Za delavca ima v splošnem dobro besedo, toda ljubosumen pa Postane, če. bi se delavci med seboj povezali. Veliko skrb posveča dalje dobri organizaciji dela. Stori vse, da st čim bolj štedi s časom in materialom,čeprav Pri tem stori vse, da je delavcu delo kar le moč olajšano, če to zahteva višja Produkcija in zmanjšani odpadki. In še o izdelkih: so dobri in slabi, kakršne Pač zahteva trg. Ob zaključku se avtor ozre tudi na Slovence in pripomni, da bi-se tudi mi borali učiti od Židov. Poleg čisto tehničnih zadev, bi "se mogli tudi naučiti", hako je za uspeh nujno potrebna'medsebojna povezanost in medsebojna pomoč vseh elanov enega naroda. Mi Slovenci skupaj držimo samo v nesreči, kadar pa nam gro kolikor toliko dobro, pa se požvižgamo na svojo skupnost," nekako zaključi avtor. Daši je primerjave5, med posameznimi narodi dokaj tvegana stvar, ker na zna= eaj ©nega in drugega vplivajo često tale o različni činitolji, je vendar -možno po 8tavljati dobre lastnosti enega naroda kot primer drugemu. Toda če se že lotimo tega, potem je pač treba iti do korenin. Premalo je, da ugotovimo, kako Judje ^kup drže in si pomagajo, in da bi se morali tudi mi zgledovati po njih, To je šisto'nemogoče, dokler se tudi mi Slovenci ne prebijemo do tisti osnovnih spo = Znanj in zaključkov, do katerih so prišli tekom razvoja Židje. Toda predvsem vidijo Judje v svojem sonarodnjaku najprej Juda. Kadar se bo No tudi Slovenci povzpeli tako visoko, da bomo v sorojoku gledali v prvi vrsti Slovenca in šele kasneje, katere stranice je ali colo "džungelske" selite v kato liškem občestvu, potem bo dan prvi predpogoj, da se dvignemo. Kajti za gospodar ski napredek in uspeh ni čisto nič važno, ali je »'naš" ali "nenaš", ampak če je sposoben in priden. Druga stvar, ki se je Judje držijo, a ki jo Slovenci tako omalovažujemo, je zaupanje. Toda. ni zaupanja, če ni iskrenosti med družabniki jn ce ni podjetje pred javnostjo po svojem namenu neonadoševano, počenši seveda od hjegovega nastajanja. Pa bo kdo rekel, da so Judje pri vsem tem toliko na boljšem, ker jih druži - in samo nje - tudi edinstvena vera, ki sc istoveti z.njihovo narodnostjo. To 0rži le do neke mere, kajti imate vendar tudi Jude, ki se na svojo vero požviž= Sajo, pa zato nič manj vkup ne drže in si ne pomagajo mod seboj. Toda kot povsod na svetu, imate tudi dobre in slabe Jude. Poštene in falo= te. To sva okusila z ženo, ko sva se naselila v Angliji in sva komaj za silo tol kla angleško. Pa je še tako naneslo, da je žena hotela plašč iz neke posebne tkanine in da je tako blago videla tedaj Samo pri Judu v izložbi. In ko je že s prvim sklenila kupčijo in čakala, da bo poklicana k meri, glej , dobi karto s spo ročilom, da dotični kos blaga ni brez napake in da zato naročilo ne more biti iz vršeno. Tako je postopal Jud poštenjak. Toda drugi Jud, h kateremu sva se potem zatekla, naju je pa grdo "okol' prinesel". JUGOSLOVANSKI FILMSKI PREGLED Na Edinburškem filmskem festivalu, ki se bo vršil od 18.avgusta do 8,®epten= bra, bo Jugoslavija sodelovala s filmi "Dolina miru", "Ne obračaj se sinko", "Slab denar" in "Pop Čira in pop Spira". V Tednu jugoslovanskega filma,, ki bo na jesen v Londonu, bodo predvajali fil= me "Zenica", "Veliki in mali", "Mali člo vek", "Slab denar", "Dolina miru" in"Pop Čira in pop Spira". Na beneškem festivalu od 25.avgusta do 8.septembra bodo Jugoslovani zastopani s filmom "Samo ljudje". Na VI.svetovnem mladinskem festivalu v Moskvi bodo predvajali jugoslovanske fil me "Vesna", "Kekec" in "Sinji galeb".To dni so pričeli tudi snemati prvi film v jugoslovansko-sovjetski koprodukciji "A-leksa Dundic", ki obravnava delovanje A= lekse Dundica, po rodu Srba, za časa 0k= tobrske revolucije v Rusiji, Glavno vlo= go bo igral Branko Pleši, član dramskega gledališča v Beogradu. Znani italijanski režiser Giuseppe de Santis, ki je režiral "Grenki riž", bo s pomočjo "Avala-film" in "Jadran-film" začel snemati v Jugoslaviji zgodbo, ki obravnava borbo prebivalcev male siroma= šne vasi za izgradnjo ceste in s^tem za stik s kulturo in civilizacijo. Zenske vloge bodo zasedle Italijanke, moške pa Bert Sotlar in Milivoj Živanovic. Belgijska televizija je prikazala v zadnjih nekaj mesecih slovenskimiilm"Do= lina miru", "Veliki in mali", "Čeveljčki na asfaltu" in slovenski dokumentarni film "Ples čarovnic". Na bližajočem se jugoslovanskem film= skem festivalu v Pulju bodo zastopani poljski, bolgarski, čehoslovaški, zahod= no nemški, švedski, ameriški, sovjetski in indijski filmi. Od novih slovenskih filmov bodo predvajali "Ne čakaj na maj!" ki je nadaljevanje "Vesne". Delo je re= žiral František Cap. "Triglav-film" je začel tudi s pripravami za nov slovenski film "Dobro morje", ki bo namenjen prod= vsem mladini in bo posnet v barvah.Zgod= ba se vrti okrog dvanajstletnega ribiča, ki se mu posreči ujeti ves trop tun. De= lo bo režiral Mirko Grobler. Od zgoraj omenjenih filmov je sloven= ski film "Dolina miru" dosegel lep uspeh na festivalu v Cannesu. CinemaScope poznajo sedaj tudi v Ju= goslaviji. Nele da so številni kinema= tografi opremljeni s posebnimi platni v ta namen, pričeli so celo snemati ju goslovanske filme za CinemaScope. Prvi tali film bo uboj Franca Ferdinanda in njegove žene v Sarajevu na Vidovdan 1. 191^., ki je sprožil prvo svetovno voj no. Ker predstavlja snemanje gotove teh nične probleme, katerim Jugoslovani še niso kos, bo film verjetno izdelan s pomočjo kake tuje filmske družbe. Teža va je le v tem, da imajo vse družbe,s katerimi so doslej Jugoslovani stopili v stik, pomisleke glede manuscripta. Medtem ko si Jugoslovani želijo, da bi bila zgodba čim bolj herojska in zgodo vinsko resnična, je tujim družbam pred vsem na tem, da film napravi čim večji dobiček - kar pomeni, da mora biti v njem tudi gotovo ljubezensko ozadje in podobna "limonada" (kot se je izrazil šef Bosna-Film, Voja Kravic). Težave so menda tudi v tem, da smatrajo tuje družbe vidovdanske atentatorje za "ban dite" in trdijo, da bi "normalno občin stvo" težko prebavilo film, ki bi upra vičeval "hladnokrven umor". LJUBLJANSKA OPERA in balet bosta so= delovala na tradicionalnem festivalu v Passau v Zahodni Nemčiji. 12.avgusta bo uprizorjen balet "Ohridska legenda", kateremu bo sledil balet "Labodje jeze rp"(Čajkovski) in opere "Othello"(Ver= di) in "Prodana nevesta" (Smetana). l6.JULIJA je ljubljanska opera upri= zorila premiero množične opere Matije Bravničarja "Hlapec Jernej" na besedi= lo Ivana Cankarja in v režiji Ferda De laka. Jerneja je pel basist Friderik Lupša, dirigiral je Rado iSimoniti. ZBOR IN ORKESTER Slovenske filharmo= nije sta pred nedavnim koncertirala v Italiji. Spored je obsegal Orffovo kan tato "Carmina Burana" (dirigent Samo Hubad), Dvoržakovo "Stabat Mater"(diri gent Bogo Leskovic) in Verdijev "Requi em" (dirigent Rado Simoniti).Koncerti so bili v Bresciji, Asculu Picenu,Aqui li, Messini in Palermu. MA DLARSKI BEGUNCI V JUGOSLAVIJI JUGOSLOVANSKA KRONIKA Pretekli mesec se je vršila v Torinu v Italiji prva konferenca novo ustanovijo ne Federacije madžarskih borcev za svo= bodo, na kateri so se zbrali zastopniki madžarskih beguncev iz petnajstih dežel, vključno Jugoslavije, Namen Federacije je zasledovati cilje oktobrske vstaje in "združevati madžarske begunce do osvobo ditve njihove domovine". Na konferenci je bilo predvsem govora o položaju, v katerem se trenutno naha= jajo madžarski begunci, in o izgledih za bodočnost tako glede zaposlitve kot naselitve, V Jugoslavijo je pribežalo skupno nekaj čez 20,000 Madžarov,od ka= terih polovica je že emigrirala odn. je na poti v Kanado,vAvstralijo, Francijo, Zahodno Nemčijo, Švico, Skandinavijo, Belgijo, Izrael itd. Kakim šestotim se je posrečilo dobiti zaposlitev v Jugo= slaviji,'medtem ko se jih je nekaj čez 3.000 odločilo vrniti domov. Kljub temu, da je bilo jasno, da so ljudje bežali v Jugoslavijo predvsem zato, ker so sovjet ske čete zaprle dohode v Avstrijo,je dd go časa iz gledalo, da zahodne dežele z nezaupanjem gledajo na madžarske begun= ce v Jugoslaviji, Po drugi strani pa je nes, da se Jugoslovani niso posebno za= nimali za politično opredeljenost begun cev in da se jim je verjetno šlo pred= Vsem za to, da pokažejo pred svetom, da je njihov režim humanitaren in da ceni pravico do političnega zatočišča. Seve= da je Titova vlada imela pri tem eno 0=' ko na dolarjih, ki pa niso pritekali rav bo širokogrudno. Primanjkljaj pri stro= skih preskrbe beguncev znaša skoro se = dem milijonov dolarjev - v primeru z e= him milijonom, kolikor znaša primanjkljaj v Abstriji. Pri tem računajo, da bo do konca letošnjega leta ostalo v Jugosla= viji še vedno kakih 7.000 madžarskih be guncev. Toda ko je avstrijska vlada po= budila, da prevzame kakih 5»000 begun= cev iz Jugoslavije, je bil ta predlog sprejet v Beogradu zelo hladno. Kako gle dajo Anglo-amerikanci na te begunce v Jugoslaviji, je več ali manj razvidno iz dejstva, da je do konca junija emi= griralo v Veliko Britanijo samo 2? be= guncev,’ v Združene države pa - sedem, ^ajveč jih je šlo v Kanado, Avstralijo in Francijo - od enega do dveh tisočev v vsako državo. Madžarski begunci, ki se jim' doslej še bi posrečilo emigrirati, zadevajo sedaj ba podobne težave kot begunci po koncu Vojne, ki so še vedno v taboriščih. Ve= cine.zahodnih dežel je bodisi ustavila Bodisi omejila priseljevanje - med dru= Simi je sedaj to storila tudi Kanada, (ds) 1?.julija so se v neki vili blizu Mo skve sestali Kardelj, Ranković, Veseli nov, Kreačic (državni podsekretar za arodno obrambo), sekretar albanske par tije Enver Hodža, sekretar bolgarske KP Živkov, Hruščev, in člani rezidija CK Sovjetske kompartije Aristov, Beljajev, Brežnjev, Kiričenko, Kusinen, Furceva in kandidat Pospjelov. Prisoten je bil tudi jugoslovanski veleposlanik v Mo= skvi. Vsebina razgovora je nepoznana, značilno pa je število članov sovjet = skega prezidija na tem sestanku. Kardelj in njegova družba so iz Sovjptske zveze odpotovali nato na obisk na švedsko in Dansko. Ko so bili romunski patriarh in šte= vilni metropoliti in episkopi na obi= sku v Beogradu (v juniju), je Tito po=; delil vsem njim odlikovanja za zasluge, ki so si jih baje pridobili z "učvršče vanjem prijateljskih odnosov med Romu= nijo in Jugoslavijo". Svetozar Vukmanovic, Vladimir Velebit in guverner Narodne Banke Voj in Guzina bodo ta mesec obiskali Indonezijo, In= dijo, Burmo, Pakistan, Siam, Severni Vietnam, Cejlon in Japonsko, ■ Dosedanji veleposlanik v Braziliji Radoš Jovanovič je bil imenovan za no= vega veleposlanika v Bolgariji. Njega bo nadomestil generalpolkovnik Danilo Lekič, Jugoslovanski veleposlanik v Moskvi, Veljko Mičunovic je postal tudi velepo slanik v Zunanji Mongoliji,- Josip Vid mar je nedavno podpisal v Pekingu kul= turno konvencijo mod Jugoslavijo in Ki tajsko. Tehniška visoka šola na Dunaju je po delila prof.dr.inž.Milanu Vidmarju zla to inženirko diplomo ob priliki 50-let niče njegovega diplomiranja na tej šo= li. ^ (ds) MEHLMAUER ANNA Pred kratkim sem prejel pismo iz Prek murja, ki ga je pisala mati Mehlmauer Anne, rojene 19.septembra 1922., ki je prišla v Anglijo 194?.leta. Ker njena mati že od 1945.leta nima od Anne nika kih novic, in želi stopiti z njo v stik, bom hvaležen za Annin naslov ali kako drugo obvestilo, ki bi ga morda kdo od čitateljev imel v tej zvezi. Pišite mi preko Klica Triglava, katerega naslov 3e:. BM/TRIGLAV, London, W.C.I. K.V/. * * * * * * * Slovenska folklora: ŠTEHVANJE IN PLES POD LIPO (Dopis s Koroške) Že v eni izmed Sketovih čitank za nižje razrede gimnazije smo lahko na= šli sestavek: "Ples pod lipo pri Ziljanih". Toda če bi koga vprašali, kaj ve povedati o tem plesu, bi najbrže ne vedel nič določnega in gotovega. In vendar je štehvanje in ples pod lipo pravi biser slovenskih narodnih običajev in bi ga moral poznati vsak Slovenec. Reka Žila izvira na Tirolskem in se pri Beljaku izliva v Dravo. Slovenska Ziljska dolina se razprostira vzhodno od mesta Šmohorja in zadnja slovenska žup nija in občina je Brdo, kjer je bil doma slovenski narodni bojevnik,vposlanec Franc Grafenauer, Zadnja slovenska vas v tej občini, četrt ure pred Šmohorjem, so Limarče, v "Štehvanje” pride sicer od nemške besede "stechen", zbosti, toda običaj sam je čisto slovenski in ga Nemci ne poznajo. Ne poznajo ga niti drugi Koro = šci razen Ziljanov. Vrši se enkrat' na> leto za časa cerkvenega sejma ali,kot pr a vijo Ziljani, "žegna”, in to v desetih vaseh Ziljske doline: Gorjah, Zahomcu, Draščah, Drevljah, Blačah, Sent Štefanu, Cajni, Vratih, Straja-vasi in 3istri= ci na Žili, kjer se štehvanje vrši na binkoštni ponedeljek. Že dolgo pred "žegnom" se zberejo fantje v "konti" - fantovski krog - na pevske vaje, ker je treba pri štehvanju in plesu pod lipo precej prepevati. Na dan "žegna" gredo fantje in dekleta v narodnih nošah najpreje k sv.maši, Zilj= ska narodna noša je najlepša in najboljše ohranjena med vsemi koroškimi narod= nimi nošami. Fantje nosijo irhaste ali usnjene hlače, visoke škornje čez kole= na, prtenp ali platneno srajco, žameten jopič in širok klobuk, pod katerim je "mucla", kapa s čopkom. Dekleta nosijo široko, nagubano zgornje krilo, tkzv, "ras" in spodnje krilo, tkzv.'"rajovc", ki' je poškrobljeno, tako da stoji lepo narazen. Na prsih imajo veliko pisano ruto, tkzv. "canetl", ki je zavezana s slamnatim trakom. Narodno nošo dopolnjujejo belo nogavico s pisanim trakom pod koleni in visoki čevlji do sredine meč. ” Po sv.maši gredo vsi domov, kjer se okrepčajo s "čišovo žUpo kislo juho, ki jo kuhajo samo na ta"žegen". Ta "čisova župa" je dejansko prvovrstna jed in nikakor ne kisla, saj je v njej mnogo, smetane in jajc. Že več dni pred tem zasadijo fantje sredi vasi tri metre visok steber, ki je pri vrhu zožen, tako da nataknejo nanj majhen sodček, ki je na obeh koncih preluknjan in se lahko vrti okrog stebra. Sod je' obit z močnimi leskovimi doga mi ali obroči in njih število odgovarja številu tekmovalcev. Običajno jih je pet ali šest. Popoldne, po južini, prijezdijo na vas "štchovci" na težkih ziljskih ko = njih. Namesto sedel imajo samo odeje in v rokah drže majhne železne kolce, ki jih uporabljajo pri tekmovanju. Tekmo otvori najpreje pevski zbor s kako narod no pesmijo, ki ji sledi nato še godba, medtem ko se gledalci razvrstijo ob obeh straneh ceste. Žatem zdirjajo' jezdeci drug za drugim proti stebru in skušajo s kolčem zadeti sodček . Toda navadno morajo jezditi tako štirikrat ali petkrat, prodno se komu posreči, da sodček tudi razbije. Zmagovalec, ki jo sodček raz = bil, prejme nato od vaških deklet doma spleten venček, tkzv. "krancolČ". Za štehvanjem sledi "visoki rej pod lipo". "Visoki rej",ali ples pod lipo, ne plešejo samo štehovci, marveč tudi vsi fantje, ki še niso poročeni. Njih so pridružijo dekleta v narodnih nošah in skupno, po'parih, korakajo naokrog in pojejo: "Bog nam daj en dober čas, ta prvi rej začel' smo, ■ta prvi rej začel smo." Iz korakanja preidejo nato v rajanje in godba vpade z isto melodijo.Ko god ba preneha, prenehajo rajati tudi plesalci, ki znova korakajo v krogu in poje= jo drugo kitico: "Kdor je z Bogom, Bog je z njim, sam Jež'š je Marijin sin, sam Jež'š je Marijin sin," Zopet se oglasi godba in rajanje se nadaljuje. Tako sc izmenjavata petje in ples vse do konca pesmi, ki ima precej kitic. A po "Visokem reju" pod lipo sledi nato "obični rej" - v gostilni, / KLIC TRIGLAVA izdaja SLOVENSKA PRAVDA. Njeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki, ki so podpisani od izvršnega odbora.