Casopis Cinkarne Celje, d. d. Letnik: LXV, julij 2019 Številka: 1/322 Glavna in odgovorna urednica: Barbara Rozonicnik Lektor: dr. Zoran Pevec Izdajatelj, naslov uredništva in tisk: Cinkarna Celje, d.d. Kidriceva 26 p. p. 1032, 3001 Celje telefon: +386 (0)3 427 61 01 faks: +386 (0)3 427 61 06 el. pošta: vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si Glasilo podjetja Cinkarna Celje, d.d., najdete tudi na spletni povezavi: http://www.cinkarna.si/si/info-center/ publikacije/cinkarnar Oblikovanje: Cinkarna Celje, d.d. Tisk: GM TISK, d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša ali slogovno predela clanke. Tehnologija za rezervno lokacijo informacijskega sistema v Cinkarni 4 predstavljena na letošnji NT konferenci CC UM – 250 koristnih predlogov letno 5 Protiprašni ukrepi v proizvodnji pigmenta titanovega dioksida 7 Z ucinkovitejšo razsvetljavo do prihranka elektricne energije in boljšega 8 pocutja zaposlenih Srecanje uporabnikov praškastih lakov EKOLAK 11 Piknik cinkarnarjev uspel v vseh pogledih 12 Cinkarnar od prve številke leta 1954 dostopen na spletu 17 11. natecaj Poišci izdelke Cinkarne: mladi izdelali vec kot 40 družabnih iger 18 V Cinkarni zbiramo plastenke za dober namen 20 Clani foto krožka v objektiv ujeli pravljicni grad Miramare 26 Spoštovane cinkarnarke in cinkarnarji, ponovno je za nami polovica leta, za katero se zdi, da je kar prehitro minila. Precej previdno smo letos stopili v novo poslovno leto, z do-kaj mešanimi obcutki. Vajeni smo, da o našem poslovnem okolju ne odlocamo sami, a vendar je bilo tokrat neznank še precej vec. Trgovin­ske vojne in rastoce kapacitete na daljnem vzhodu so resno opozorilo za uspešnost našega poslovanja. Vendarle lahko ugotovimo, da smo navkljub težkemu poslovnemu okolju, poslovali relativno uspešno. Seveda ne tako, kot v preteklih dveh letih, a vseeno boljše od nacr­tov. Z rezultati ponovno dokazujemo, da smo v vrhu panoge, kot že vrsto let. Žal so seveda tudi negativne novice in mednje gotovo spada informacija, da se po desetletjih poslavljamo od našega gradbenega programa. Poslovne okolišcine enostavno ne dovoljujejo nadaljevanja nekoc uspešnega programa. Zagotovo nas v prihodnje caka še precej nalog in naporov, ki pa jih bomo gotovo, kot vedno doslej, uspešno rešili. Prihaja cas dopustov, ko si vsi želimo predvsem miru in druženja z nam bližnjimi. Vsem želim cim lepše poletje in lepe dni, ki bodo prepotrebni za izzive, ki nas cakajo. Tomaž Bencina predsednik Uprave in generalni direktor Cinkarne Celje RAZISKAVE IN RAZVOJ Tehnologija za rezervno lokacijo informacijskega sistema v Cinkarni predstavljena na letošnji NT konferenci Letos maja je potekala 24. NT konferenca, ki je naj­vecji in osrednji tehnološko-poslovni dogodek pri nas. Konferenco obišce vec kot 2200 udeležencev. Letos smo skupaj s podjetjem S&T Slovenija pripravili predavanje o tehnologiji za zagotavljanje neprekinje­nega poslovanja v praksi. Poslovanje Cinkarne zahteva nemoteno delovanje IT sistema. Poplava, požar ali kakšna druga katastrofa lah­ko povrzoci popolno odpoved našega strežniškega in s tem poslovno informacijskega sistema. V takšnem pri­meru nam rezervna lokacija omogoca vzpostavitev kri­ticnih informacijskih sistemov, s katerimi zagotovimo nadaljevanje dela zaposlenih. Ker se zavedamo tvega­nja elektricnega, omrežnega ali kateregakoli drugega izpada na lokalnem nivoju, smo že leta 2012 vzpostavili prvo rezervno lokacijo. Po prenovi strežniškega sistema pred dobrim letom, smo se lotili tudi prenove rezervne lokacije. Iskali smo optimalno rešitev, s katero bi pokrili vse kriticne infor­macijske vire in bi omogocala enostavno upravljanje ter bila hkrati fleksibilna in cenovno ugodna. Odlocili smo se za uporabo Oracle in Microsoft Azure oblaka. Do te odlocitve so nas privedli predvsem licencni po­goji in dognanje, da je oblak tehnologija prihodnosti. Ostale rešitve so zahtevale vec upravljanja in so bile cenovno manj ugodne. Ceprav je v tujini uporaba jav­nih oblakov za potrebe rezervnih lokacij že utecena praksa, je v Sloveniji takšnih primerov zelo malo. Ravno zaradi tega je podjetje S&T Slovenija, naš zunanji izva­jalec projekta rezervne lokacije, podalo pobudo, da bi tehnologijo, ki omogoca delovanje naše rezervne lo-kacije, skupaj predstavili na NT konferenci. Predavanje z naslovom S&T in Cinkarna Celje o dobri praksi implementacije Azure Site Recovery je privabilo veliko poslušalcev, ki se srecujejo s podobnimi izzivi. Na predavanju smo predstavili naš potek izbire rešitve in vse dvome ter dileme, ki smo jih v postopku izbire prepoznali. Projekt prenove rezervne lokacije sicer še ni v celoti dokoncan, je pa v zakljucni fazi. Potrebna je še ustre­zna interakcija med Oracle in Microsoft Azure obla­koma, zagotovitev redundance za omrežje in koncni preizkus delovanja. Zavedamo se, da bomo le z rednim vzdrževanjem in preizkušanjem rezervne lokacije lahko zagotovili, da bo naše podjetje v vsakem primeru lahko resnicno neprekinjeno poslovalo. Boris Špoljar Cinkarna Celje in podjetje S&T Slovenija sta na NT konferenci predstavila tehnologijo za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja. Ceprav je v tujini uporaba javnih oblakov za potrebe rezervne lokacije že utecena praksa, je v Sloveniji takšnih primerov še zelo malo. (Zoran Kajba) CC UM – 250 koristnih predlogov letno Ceprav si prav vsi, ki so prijavili koristne predloge zaslužijo priznanje za svojo prizadevnost, je prav, da poudarimo prispevek tistih, ki so lani prijavili še po­sebej veliko predlogov in podelimo priznanja tistim, katerih predlogi so prinesli najvecje prihranke. Upra­va je tudi letos pripravila sprejem za najboljše inova­torje. Priznanja sta podelila generalni direktor Tomaž Bencina in tehnicna direktorica Nikolaja Podgoršek Selic, ter izrazila zadovoljstvo, da zaposleni razmiš­ljajo ustvarjalno in v skupno korist. Zlato priznanje za najvecje število predlogov so si letos zaslužili Sabrija Omerhodžic (Kadrovsko splo­šna služba), Husein Ikanovic (OE Marketing) in Pri­mož Cretnik (PE Titanov dioksid), srebrno priznanje sta prejela Branko Sluga (PE Kemija Celje) in Svetozar Pustoslemšek (PE Vzdrževanje in energetika), bronasto pa Franci Vok (PE Titanov dioksid) in Aleksander Zver (PE Vzdrževanje in energetika). Nato smo podelili priznanja inovatorjem, katerih pre­dlogi so bili za podjetje najkoristnejši in smo nanje še posebej ponosni. Bronasto priznanje za najkoristnejše predloge: Iztok Trobiš (PE Polimeri) je za izdelavo okroglih sili­konskih tesnil predlagal uporabo drugega, hitrosuše-cega lepila, s cimer je mocno skrajšal cas izdelave in s tem dosegel opazen prihranek. Svetozar Pustoslemšek (PE Vzdrževanje in energetika) je z rekonstrukcijo povratnega voda, v katerem je bila namešcena elektroda za merjenje redox potenciala, dosegel, da je ta izpostavljena precej nižjemu tlaku in se ji tako mocno podaljša življenjska doba. Tomislav Cvjetic (PE Polimeri) je rešil težavo pri pe­skanju strojnih elementov majhnih dimenzij, kjer je potrebno obdelati le eno ploskev. Uporabil je trdno penasto polnilo z ustrezno globino in vanj vtisnil ob-delovanec pred peskanjem. Srebrno priznanje za najkoristnejše predloge: Dušan Šeruga (PE Polimeri) je s poskušanjem ugotovil parametre za ekstruzijo (temperatura, hitrosti, orodja), ki so omogocili uporabo starega, že odpisanega mate-riala za izdelavo razlicnih tipov novih cevi. Franc Brglez (PE Vzdrževanje in energetika) je predla-gal zamenjavo zavitih kovinskih podaljškov na mem­branah stiskalnice z ravnimi. S tem se je mocno zmanj­šalo trenje na cevi, znatno se je podaljšala življenjska doba in posledicno cas med menjavami. Zlato priznanje za predlog, ki je podjetju prinesel naj­vec koristi: Julko Kolar (OE Marketing) je opazil, da iz filtra pred polnilnico za cisterne prihaja mešanica vseh tipov tita­novega dioksida, zaradi cesar tega materiala ni mogo-ce prodati. Ker smo pred casom dobili novo polnilno napravo, je predlagal, da bi tip RC 818, ki ima drugacne lastnosti, saj ni vodotopen, polnili loceno na stari pol-nilni napravi. S to rešitvijo je omogocil, da lahko ves material, ki prihaja iz filtra, prodamo, kar pomeni velik letni prihranek. Vladimir Vrecko Generalni direktor Tomaž Bencina in tehnicna direktorica Nikolaja Podgoršek Selic sta izrazila zadovoljstvo, ker zaposleni razmišljajo ustvarjalno in v skupno dobro. (Jure Hictaler) RAZISKAVE IN RAZVOJ Cinkarniški inovatorji na avstrijskem Štajerskem Nemirni duh, ki inovatorje žene, da pazljivo opazuje­jo svojo okolico in zaznavajo priložnosti za izboljša­ve, nas enkrat na leto zvabi tudi na ekskurzijo s prijet­nim druženjem. Obicajno si za cilj izberemo nekaj manj znanih za­nimivosti v naši okolici. Letos smo se tako odpravi­li na avstrijsko Štajersko vse do majhnega mesteca Mürzzuschlag pod prelazom Semmering, kjer se na­haja Muzej Južne železnice. V zelo lepo urejenem mu-zeju smo si ogledali razstavljene primerke starih žele­zniških vozil in zgodovino snovanja ter izgradnje Južne železnice. Presenetila nas je ucinkovitost gradnje, saj je od zasnove do takrat, ko so z železnico povezali Dunaj s Trstom, minilo približno dvajset let. Naša naslednja postaja je bil muzej Janeza Puha v Gradcu. V njem je z množico eksponatov prikazana pot Puhovega podjetja od izdelovalca cestnih dvoko­les do velikega proizvajalca avtomobilskih delov. Raz­stavljena je zbirka koles, motornih koles, raznih delov za avtomobile in nekaj legendarnih vozil, ki so znamko Puh proslavila v svetu. Prelep pomladni dan smo nato izkoristili za obisk gra­škega mestnega gradu in za potep po mestnem sre­dišcu. Na slovenski strani smo se ustavili na vecerji v prijet­nem gostišcu Frajgraba v Mariboru in v tradicionalnem žrebanju srecnežem podelili nagrade, ki jih podjetje nameni za popularizacijo inovacijske dejavnosti. Žreb je nagrade razdelil med naslednje sodelavce: 3. nagrado (vikend paket v Logarski dolini) so dobili Nina Lipnik Lutolli (Služba kakovosti), Saško Podrepšek (PE Titanov dioksid) in Tomislav Cvjetic (PE Polimeri); 2. nagrado (tedenski paket v pocitniških kapacitetah CC) sta dobila Jožef Širec (PE Kemija Celje) in Milan Mohorko (PE Metalurgija); 1. nagrado (tablicni racunalnik) pa je dobil Marko Vrbnjak (Služba za raziskave in razvoj). Vladimir Vrecko Protiprašni ukrepi v proizvodnji pigmenta titanovega dioksida S ciljem stalnega izboljševanja varnos-ti in zdravja pri delu smo v proizvodnji titanovega dioksida že pred leti pris­topili k aktivnostim za zmanjševanje in odpravljanje prašenja v delovnem oko­lju. Naloga je usmerjena h koncnemu cilju 0 % prašenja v delovnem okolju v roku dveh let; z zacetkom v procesu Koncna predelava, kot vzorcnim pri­merom obvladovanja virov prašenja s ciljem po uveljavitvi letega še v drugih procesih, kot sta Crni del in Beli del. Aktivnosti za cistejše delovno okolje v proizvodnji Koncna predelava potekajo že od leta 2012, ko smo priceli z izved­bo projekta razvoda centralnega sesal- nega sistem. Od leta 2013, ko je bila centralna sesalna enota uspešno na­mešcena, smo priceli z uporabo le-te odkrivati vire prašenja in jih postopoma iznicevati. Poleg vgradnje sesalne eno­te, smo od leta 2013 v procesu Koncna predelava izvedli mnogo aktivnosti pre­ko razpisanih nalog. Z njimi smo pos­topoma zmanjševali prašenje v delovno okolje na napravah, ki najbolj obreme­njujejo proizvodnjo. Do sedaj izvedeni ukrepi so pripomogli k obcutno cistejšemu in k bolj zdravemu delovnemu okolju na Koncni predelavi. Projekt se v letu 2019 nadaljuje v sklopu celovitega pristopa, ki bo ob sprotnem vzdrževanju cistoce na delovnem mes-tu, z odkrivanjem in odstranjevanjem virov prašenja, omogocal doseganje zastavljenega cilja, 0 % prašenja. Posta­vili smo skrbnika sesalnega sistema, ki ima za svojo glavno delovno aktivnost sesanje in odkrivanje virov prašenja. Iz PE Vzdrževanje in energetika smo prav tako pridobili odgovorno osebo in sku­paj zastavili smernice odpravljanja virov prašenja. Za že prej zaznane vecje vire prašenja, ki jih s preprostimi vzdrževal­nimi prijemi ni bilo moc odpraviti, smo se obrnili na zunanje izvajalce. Sistematicno smo pristopili k zbiranju ponudb proizvajalcev opreme, saj želimo opremo, ki je ni mogoce vec vzdrževati in tesniti, zamenjati z modernejšo ter okolju prijaznejšo. Oprema bo dimenzionirana na popolno tesnjenje. Zajema pa sisteme transportnih polžev z rahlim podtlakom, celicna dodajala, pnevmatski in vakuumski transport, od­praševalna filtra za vroc zrak iz hladilnih bobnov kalcinirk idr. Ponu­dniki omenjene opreme so v maju opravili podrobni ogled proizvo­dnje in podali ponudbe. Ambrož Roter INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE Energetsko ucinkovitejše in varnejše mletje rud Za proizvodnjo glavnega cinkarniškega proizvoda pi-gmentnega titanovega dioksida uporabljamo titano­nosni rudi ilmenit in titanovo žlindro, ki jo pridobivajo s koncentriranjem slabših vrst ilmenita. Za boljši izplen titanovega dioksida iz rud, je potrebno obe rudi zmleti na kroglicnih mlinih. Zaradi zastarelosti mlinov A in B smo investirali v izgradnjo nove, moderne linije E za mletje rud. V letošnjem letu zakljucujemo investicijo, na novi liniji pa bomo lahko mleli tako žlindro kot ilmenit. V casu poskusnega obratovanja linije se je izkazalo, da nova naprava dosega kolicinske in kvalitativne zahteve. Linija omogoca mletje titanove žlindre s kapaciteto 10 t/h, ilmenita pa kar 14 t/h. Za primerjavo omenimo že prej obstojeco linijo C s kapaciteto 4,5 t ilmenita/h. Še posebej smo ponosni na nizko emisijo prahu, saj je povprecna koncentracija na izpustu v ozracje kar 20-krat nižja od dovoljene. Z novo linijo smo izboljšali obratovalno varnosti in energetsko ucinkovitost. Preden projekt uspešno zakljucimo, nas cakajo le še uradne meritve koncentracije prahu in tehnicni pregled. Tomaž Raznožnik Z ucinkovitejšo razsvetljavo do prihranka elektricne energije in boljšega pocutja zaposlenih Trenutno instalirana elektricna moc svetilk v Cinkar­ni znaša 917 kW, kar je okrog 5 % celotne instalirane elektricne moci v podjetju. Od tega je 56 kW zunanje in 861 kW notranje razsvetljave. Skupna poraba sve­tilk znaša 1.341 MWh elektricne energije letno, kar je približno enkrat manj kot pred desetletjem. K zunanji razsvetljavi štejemo razsvetljavo transportnih poti in delovnih mest na prostem, k notranji pa razsvetlja­vo v zaprtih prostorih (pisarne, delavnice, laborato­riji, proizvodne hale, skladišca, garderobe). Poveda-no še drugace, skupno imamo v podjetju vgrajenih 8.546 svetilk, od tega 531 zunanje in 8.015 notranje razsvetljave. Ko govorimo o prihranku elektricne energije, mislimo predvsem na menjavo starih dotrajanih svetilk z novimi, ucinkovitejšimi, hkrati pa upoštevamo primeren nivo osvetljenosti posameznega delovnega mesta. Pri tem si pomagamo s standardom SIST-EN 12464. Seveda pa zgolj menjava svetilk še ni zadosten ukrep, vedno aktualen ukrep je ugašanja svetilk, ko le-teh ne potrebujemo. Primerjava podatkov med najpogosteje uporabljenimi svetilkami v proizvodnih halah v preteklosti in danes. Prihranek pri uporabi ucinkovite in energijsko varcne razsvetljave je vecplasten. Ko stremimo k prihranku elektricne energije in z njo povezanimi manjšimi vplivi na okolje, moramo paziti, da ne zmanjšamo predpisanih vrednosti osvetlitve delovnih mest, saj lahko ogrožamo varnost zaposlenih. S pravilno osvetljenim delovnim mestom in izbiro temperature svetlobe zmanjšamo tveganje za poškodbe ter prispevamo k vecji ucinkovitosti in boljšemu pocutju zaposlenih. V podjetju uporabljamo predvsem svetilke priznanih proizvajalcev LED tehnologije, saj smo tudi na podrocju razsvetljave prica velikemu napredku. Še na prelomu tisocletja smo množicno uporabljali žarnice na žarilno nitko, HQL metalhalogenidne in fluo sijalke ter kompaktne »varcne« sijalke; danes pa govorimo predvsem o LED in OLED tehnologiji. Novost so tudi »hibridne« LED svetilke, pri katerih naravno svetlobo s pomocjo optike in cevi dovedemo v prostor, z LED svetilko, ki je namešcena v cevi, pa po potrebi dodajamo umetno svetlobo. Tekst in foto: Luka Kracun, Mitja Lamper INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE Nadaljevanje vecjih vzdrževalnih del v proizvodnji titanovega dioksida V prejšnji številki Cinkarnarja smo porocali o obse­žnih vzdrževalnih delih vitalnih naprav proizvodnje titanovega dioksida. Med jesenskim remontom smo zaznali še dodatna šibka mesta, ki so se odražala v motnjah proizvodnega procesa. S sodelavci PE Vzdrževanje in energetika in PE Titanov dioksid smo izdelali nacrt vzdrževalnih del ter predvideli trajanje izpada proizvodnje. Glede na trenutne visoke zaloge koncnega proizvoda in stopnjo tveganja vecjih izpadov ter stroškov vzdrževanja, smo se odlocili za nadaljevanje remonta. 1. Vzdrževalna dela na podrocju Razklopa in raztapljanja rud Sanirali smo dva razklopna stolpa (A in D), kar je zajemalo delno sanacijo obzidave, menjavo podpihovalne rešetke ter poškodovanih elementov stolpa. Z vzdrževalnimi deli smo povzrocili motnjo izpada enega stolpa v trajanju 40 dni in še 7 dni, ko sta bila izven uporabe 2 razklopna stolpa. 2. Vzdrževalna dela na Belem delu proizvodnje pigmenta Titanovega dioksida Na tehnološkem postopku prvega pranja gela so naprave (filtri Fundabac) opozarjale na dotrajanost. Iskali smo najprimernejši cas za celovitejšo obnovo. Tako smo letos zamenjali ohišji dveh filtrov in celovito obnovili dotrajani polnilno in dešaržirno posodo za oba filtra. Motnja proizvodnje je trajala 43 dni, kapaciteta proizvodnje pa je bila omejena na 140 ton dnevno. 3. Vzdrževalna dela na drugih segmentih Motnjo proizvodnje zaradi del na Crnem in Belem delu smo izkoristili še za sovpadajoce posege: • remontna dela na koncni predelavi – na sušilniku 1B smo poleg vzdrževalnih del izvedli še energetsko in protiprašno sanacijo – zamenjavo vrat sušilnika; • remontna dela na sušilniku koncne predelave 2; • izvedbo nekaterih nujnih operacij na procesu vodenja priprave vode – pogoj za bodoce investicijske projekte; • zamenjavo merilnika pretoka surove vode po zahtevah inšpekcije; • izvedbo rekonstrukcije na parovodnem omrežju – zamenjava regulacijskega ventila. Vsa dela smo opravili v predvidenem roku, kar lahko pripišemo predvsem dobremu sodelovanju vseh vpletenih. Tekst: Jože Gajšek Foto: Jože Ulaga, Andrej Jelen, Kristjan Kolar Srecanje uporabnikov praškastih lakov EKOLAK Po petletnem premoru smo 6. junija v PE Kemija Mo-zirje ponovno organizirali srecanje uporabnikov pra­škastih lakov EKOLAK. Program srecanja s poslovni-mi partnerji je bil zastavljen po fazah uporabe našega proizvoda. Poslovne partnerje smo sprejeli pred poslopjem po­slovne enote v Mozirju, kjer jih je direktorica Irana Va­covnik v nekaj uvodnih besedah seznanila z zgodovi-no in razvojem Cinkarne in PE Kemije Mozirje. Sledil je ogled proizvodnje praškastih lakov, v prostorih gos­tišca Gaj pa smo nadaljevali s predstavitvami sode­lujocih podjetij. Najprej smo prisluhnili predstavniku podjetja SOP International, kjer izdelujejo lakirne linije. V nadaljevanju smo spremljali predstavitev novosti na podrocju cišcenja materialov oziroma predobdelave lakirancev podjetja SurTec Adria. Po kratkem premoru sta cinkarnarja Bine Bezjak in Andrej Cucek spregovo­rila o pogojih pecenja pri praškastih lakih, zakljucili pa smo s podjetjem Saubermacher Slovenija, kjer so nam podali informacije o zakonodaji na podrocju odpadnih praškastih lakov. Po strokovnem delu je sledilo spro-šceno druženje ob dobri hrani, izmenjali smo informa­cije ter spoznali nove morebitne poslovne partnerje, ki so bili z organizacijo dogodka zelo zadovoljni. Andrej Cucek NAŠI SODELAVCI Piknik cinkarnarjev uspel v vseh pogledih V soboto, 25. maja, smo se cinkarnarji že cetrtic dru­žili ob športnih igrah, jedaci in pijaci. Okrog 450 za­poslenih se nas je zbralo na pikniku v športno rekrea­cijskem centru v Šešcah pri Preboldu. Ob 11. uri smo se priceli zbirati na že znanem prostoru. Poleg obicajnega prevoza na motorni pogon, so neka­teri zaposleni na piknik pritekli, drugi so se pripeljali s kolesom. Ob prihodu nas je cakal aperitiv dobrodošli­ce, kmalu je sledila odlicna enoloncnica. Ker sem bila letos prvic na cinkarniškemu pikniku, so bila moja pri-cakovanja velika, prav tako tudi radovednost. Šport, zabava in druženje, po vrhu pa še presenecenje Dan nam je bil, tudi kar se vremena tice, vsaj v vecji meri, naklonjen. Ob zacetku je zbrane pozdravil pred­sednik Uprave in generalni direktor Tomaž Bencina in obljubil presenecenje. To se je kasneje seveda tudi zgodilo, dobili smo vstopnice za koncert Severine, cesar so bili še posebej veseli moški predstavniki. Ves cas so potekale razlicne športno-razvedrilne aktivnosti pod budnim ocesom animatorjev, ki so beležili rezul-tate. Tekmovali smo in se zabavali v prijetnem vzdušju ter vedno odlicnem povezovanju Francija Podbrežni­ka. Navijali smo pri odbojki in nogometu ter se veselili vleke vrvi. Ker pa je vreme ponagajalo z nekaj dežnimi kapljami, je vleka vrvi potekala pod šotorom. Najvecja atrakcija pa je bila vleka vrvi ženskih ekip. Izkazali so se tudi gostinci, ki so vec kot odlicno skrbeli za naše, po športanju, lacne želodcke. Ko se je dan prevešal v vecer, je organizator dogodka Marko Cvetko razglasil rezultate vseh tekmovalnih di­sciplin in najboljšim podelil nagrade. Druženje je po­pestril ansambel in na plesišce privabil veliko plesal­cev. Preživeli smo lepo soboto v cudoviti organizaciji, domov pa odšli polni lepih vtisov iz piknika Cinkarne 2019. Nada Vindar Foto: Amina Kolaric, Dušan Mastnak, Blaž Crepinšek »Naložba v varno in zdravo delo je dobra naložba!« Rok Kovacic, Služba za varnost in zdravje pri delu Celjan Rok Kovacic je po srednji tehnicni šoli na Fakulteti za kemijo in ke­mijsko tehnologijo v Ljubljani ob delu dokoncal študij diplomiranega var-nostnega inženirja. Sledil je strokovni izpit varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom, ki je pogoj za opravljanje tega poklica. Pred prihodom v Cinkarno je bil Rok 18 let zaposlen v podjetju, ki kot zu­nanji izvajalec opravlja storitve na podrocju varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. S posredovanjem v razlicnih podjetjih po vsej Sloveniji je pridobival potrebne izkušnje. V Cinkarni je zaposlen od lanskega aprila. Kot pravi, zahteva tovrstno delo širok spekter znanja na vec podrocjih. Poleg splošnih nalog v Službi za varnost in zdravje pri delu opravlja izobraževanje zaposlenih, dijakov in študentov, seznanja zunanje izvajalce s specificnimi nevarnostmi, izvaja preglede in preizkuse delovne opreme ter pripravlja na­vodila za varno in zdravo delo. Delo poteka tudi na terenu, zlasti pri pregledih delovnih mest ter pri prakticnem usposabljanju. Varnostni inženir Rok do-daja: »Skrb za varnost in zdravje pri delu je za podjetje kljucnega pomena iz vec razlogov. S pravilnim postopanjem preprecujemo poškodbe in poklicne bolezni ter zagotavljamo boljše delovne pogoje, ki posledicno vplivajo na storilnost in zavzetost zaposlenih.« »Prej sem imel dva sodelavca, sedaj jih imam okrog 900« Rok pove iz izkušenj, da ima zunanji strokovni sodelavec manjši vpogled v dogajanje v podjetju kot notranji. S sodelavci v Cinkarni odlicno sodelujejo, trenutno posodabljajo preverjanje znanja iz varnosti in zdravja pri delu, saj želijo vprašalnike, ki so sedaj v papirni obliki, nadomestili s tablicni racunal­niki. S tem bi prihranili cas, papir in prostor za shranjevanje dokumentacije, delavci pa bi dobili bolj prilagojene vprašalnike. Športnik in popotnik Rokov cilj je, da se na delovnem mestu izpopolnjuje, usposablja in pridobiva prepotrebne stro­kovne in osebnostne izkušnje. Meni, da lahko v Cinkarni stanje na podrocju varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom še izboljšamo. V prostem casu se ukvarja s športom – košarka, ko­lesarjenje, pohodništvo, plavanje in namizni tenis so njegova pod-rocja. Z družino pogosto potu­jejo po Evropi in raziskujejo raz­licne kraje, mesta, kulturo, hrano in obicaje. Od letos je tudi clan Kolesarske sekcije GAMSI CC. Barbara Rozonicnik Za nemoteno delovanje avtomatiziranih procesov Anže Šeruga, PE Vzdrževanje in energetika Tudi Anže Šeruga prihaja iz Celja, po izobrazbi pa je magister inženir elektrotehnike, smer elektronika. Njegov prvi stik s Cinkarno je bil že v casu srednje šole, ko je na razlicnih delovnih mestih opravljal po-citniško delo. V casu študija je sledila obvezna praksa in kasneje tema za diplomsko delo. NAŠI SODELAVCI Veselje do elektronike in programiranja Anže je že kmalu pokazal zanimanje za elektroniko in programiranje. Po koncanem študiju si je najprej na­biral izkušnje na delovnem mestu, kjer je imel s tere­na priložnost spoznati tovrstno podrocje delovanja vec slovenskih podjetjih. V Cinkarni je zaposlen od novembra 2017 kot programer vzdrževalec avtoma­tiziranih procesov. Pravi, da je naše podjetje zagoto­vo med najvecjimi v slovenskem prostoru, kar se tice kompleksnosti proizvodnje, še posebej avtomatiziranih procesov. S skupino, ki je del Vzdrževanja in Energe­tike, skrbijo za nemoteno delovanje omenjenih pro-cesov, posodabljajo in nadgrajujejo obstojece sisteme in sodelujejo pri postavitvi novih. O širini dela govori podatek, da je v proizvodnji prisotnih preko sto tisoc vhodno izhodnih analognih in digitalnih signalov za kr­miljenje ter kontrolo senzorjev in aktuatorjev. Izguba oz. motnja le enega od teh pa lahko povzroci delni ali v najslabšem primeru izpad celotne proizvodnje. Obvladovanje avtomatiziranih procesov zahteva nenehno nadgrajevanje znanja Narava dela in hiter razvoj na podrocju avtomatike zahteva nenehno izpopolnjevanje, kar naredi delo še bolj pestro in zanimivo. Anže je s pogoji dela v Cinkarni zelo zadovoljen in rad prihaja v službo: »Najlepše je, ce lahko opravljaš delo, ki te veseli. To ti daje zalet za nova odkritja in napredek.« Po službi si Anže veckrat vzame cas za rekreativno kolesarjenje, tenis in košarko. Barbara Rozonicnik Pogovori ob slovesu naših sodelavcev Zaposlene, ki se poslavljajo od podjetja, povabimo v Kadrovsko splošno službo, kjer se jim ob sprošcenem klepetu zahvalimo za njihov doprinos k delovanju družbe. Tudi tokrat smo se z njimi pogovarjali o casu, ki so ga preživeli v Cinkarni in o tem, kako bodo za­polnili upokojenska leta. Od decembra 2018 do maja 2019 so se v Cinkarni upokojili naslednji sodelavci: Cvetka Cretnik, Brigita Vrecko, Karmen Rajer Kanduc, Drago Vidovic, Novo Ratkovic, Peter Doler, Leopold Bele, Cvetko Trobiš, Brigita Petre, Zdenko Potocnik, Anton Režek, Franc Šanca, Rudolf Ferjan, Nevenka Berk, Egon Mramor in Nevenka Šišarica. Cvetka Cretnik se je v Cinkarni zaposlila leta 1972. Od prvega do zadnjega delovnega dne je opravljala delo v izvozu, prodaja pigmenta titanovega dioksida. V služ-bi se je pocutila odlicno, z bližnjimi sodelavci so bili v zelo dobrih odnosih. Prav tako je imela dobre odnose s svojimi nadrejenimi, njena posebna zahvala gre pred­sedniku Uprave in generalnemu direktorju Tomažu Bencini in vodji prodaje Ivanu Federnsbergu, kakor tudi drugim sodelavcem v njenem oddelku. Ob prestopu v novo življenjsko obdobje si želi zdravja, skrbela bo za vrt in uživala ob branju knjig. Brigita Vrecko je bila cinkarniška štipendistka. Vsa leta je bila zaposlena v Financni službi. Pravi, da je imela svoje delo rada, in da je na delovnem mestu sodelo­vala z mnogimi prijetnimi in dobrimi ljudmi, ki se jih bo vedno rada spominjala. Hvaležna je, da je lahko 40 let delala v Cinkarni in spremljala njen napredek. Vse dobro želi podjetju in vsem zaposlenim tudi v bodoce. Drago Vidovic je cinkarnar od leta 1979. Z izjemo ene­ga leta, je vso delovno dobo posvetil Cinkarni. Pricel je v stari Cinkarni kot transportni delavec, nato pa je opravljal dela skoraj po vsem podjetju. Zadnja leta je bil zaposlen v OE Marketing v centralnem skladišcu. Z veseljem pove, da se je s sodelavci dobro razumel. Ima tri otroke, dva vnuka in eno vnukinjo. Ker je tudi sam navdušen športnik, izredno rad spremlja vnuka na tre­ninge nogometa. Novo Ratkovic ima v Cinkarni okroglih 40 let delovne dobe. Najprej je bil zaposlen v PE Metalurgija, potem pa je bil zaradi bolezni prestavljen v OE splošni posli v kuhinjo, kjer je ostal do upokojitve. Med sodelavci se je zelo dobro pocutil; pravi, da so se lepo razumeli in vedno držali skupaj. Vsa leta se je v službo vozil s kole­som. Ob branju dnevnega casopisja, bo sedaj njegovo najpomembnejše opravilo skrb za vnuka. Peter Doler je pricel svojo vajeniško – ucno pot v pod-jetju daljnega leta 1974. Zaposlen je bil v PE Vzdrževa­nje in energetika, vseskozi pa je opravljal dela in na-loge elektrikarja v operativnem elektro-vzdrževanju. S sodelavci se je vsa leta dobro razumel, spominjal se bo lepih stvari, slabe bo pozabil. V Šmarju pri Jelšah ima hišo z vrtom, tako da mu dela ne bo manjkalo. Kot clan Planinske sekcije Zavoda za zdravstveno varstvo se na-deja še številnih vzponov na bližnje in bolj oddaljene vrhove. Konec maja se je razveselil vnuka, tako da mu v poletnih dneh zagotovo ne bo dolgcas. Leopold Bele je prišel v Cinkarno leta 1973, le nekaj dni pred uradno otvoritvijo PE Titanov dioksid. Leta 1974 je služil vojaški rok, naslednje leto se je vrnil v Cinkarno, kjer je delal celih 45 let. Vsak dan od ponedeljka do petka je obiskoval fitnes. Temu se ne bo odrekel niti sedaj, ko je v pokoju. Želi se preizkusiti tudi v teku, do-volj casa pa bo tudi za branje knjig. Veseli ga, da se je dobro razumel s sodelavci in pravi, da boljših skoraj ne bi mogel imeti, saj so delovali kot dobro uigrana ekipa. V podjetju je cenil stabilno okolje in redne place, sode­lavcem pa želi obilo zdravja in srece. Cvetko Trobiš je bil cinkarniški štipendist. Po izobrazbi je ele­ktromehanik, zaposlen je bil kot vzdrževalec elektrikar v PE vzdrževanje in energetika. Op-ravljal je izmensko delo, zad­njih deset let je opravljal delo v nadzornem centru za dovod in odvod elektricne energije za Cinkarno. Z leti se je nabralo precej izkušenj, pogoji dela pa so danes nepredstavljivo boljši, kot ob zacetku njegove poklicne poti. Poudari, da je vedno rad hodil v službo. V prostem casu je motorist in gobar, rad gre tudi v hribe. Prihaja iz Šmartnega v Rožni dolini, kjer ima kmetijo, dneve pa mu polepša njegov vnuk. Brigita Petre je svojo pot v Cin­karni pricela kot operaterka­vnašalka podatkov v takratnem AOP-ju (avtomatska obdelava podatkov). Podporna služba, v kateri je bila zaposlena, se je kasneje preimenovala v Službo informatike, prostore pa dobila v upravni stavbi. Brigita je bila kasneje premešcena v OE Marketing na oddelek ce­stni transport. O podjetju, kjer je bila zaposlena 35 let, ve povedati le dobro. Brigito že vse življenje spremlja pesem. Sodelovala je z vec ansambli, v razlicnih sesta­vih prepevala na raznoraznih dogodkih, trenutno pa se pripravlja na izdajo svojega CD-ja. Ceprav njeno življe­nje ne skopari s preizkušnjami, izžareva veliko pozitiv­ne energije in v vsem in vsakomur išce dobro. Pravi, da ji je v veliko oporo glasba ter družina, veliko navdiha in veselja pa najde pri treh vnukih. Rudolf Ferjen je cinkarnar od leta 1979, ko se je zapos­lil kot šamoter na gradbenem vzdrževanju. Prakticno vso delovno dobo je zvest podjetju, ki je ob njegovih zacetkih štelo še krepko preko 3.000 zaposlenih. V tem casu je bila Cinkarna prica številnim spremembam. Ru­dolf pravi, da je vedno rad hodil v službo in bil v Cin­karni zadovoljen; ob tej priložnosti pa se vsem, s kate­rimi je sodeloval, zahvaljuje. Sicer pa pravi, da obožuje vodo, zelo rad ribari, pogosto pa mu družbo delata njegova vnuka. Franc Šanca se je Cinkarni pridružil daljnega leta 1976 in ji ostal zvest vse do upokojitve. Izobraževal se je ob delu in bil kasneje zaposlen kot tehnolog in delovodja v PE Vzdrževanje in energetika. Spominja se dru­gacnih casov, kot smo jim prica danes, odnosi med zaposlenimi so bili drugacni, bilo je vec spoštovanja do sodelavcev in nadrejenih. Ob upokojitvi si je kupil kolo za aktivno preživljanje casa, zaposlovalo pa ga bo tudi delo okrog hiše v okolici Laškega in na zemlji okrog nje. Zahvaljuje se vsem sodelavcem, sploh tistim, s katerimi so se sre-cali na dogodku ob njegovem slovesu. Anton Režek je bil v Cinkarni zaposlen 42 let. Pricel je v va­ljarni, po pridobitvi potrebnih znanj in opravljenih izpitih pa je nadaljeval na oddelku tran­sporta. Vecinoma smo ga lahko srecevali na cesti na kamionu s cisterno. Pravi, da je vedno rad hodil v službo. Prihaja iz Žetal, kjer ima manjšo kmetijo in nekaj vinograda. Sodelav­cem želi še naprej dobrega zdravja in veliko razume­vanja. Barbara Rozonicnik VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Promocija zdravja - osteoporoza ali tiha bolezen V okviru promocije zdravja smo v podjetju 28. maja izvedli meritev ko­stne gostote. Meritev so opravile clanice obmocnega društva bolnikov z osteoporozo Celje. Odziv je bil velik, saj se je meritev udeležilo 100 zaposlenih. Kaj je osteoporoza? Pri osteoporozi gre za poroznost kosti. Mocne kosti postanejo zaradi osteoporoze krhke in lomljive. Že posamezni gibi, ki jih izvajamo v vsak­danjem življenju, lahko pri bolnikih z osteoporozo povzrocijo zlome. Pre-den pride do zloma kosti, osteoporoza ne povzroca težav, zato jo imenu­jemo tudi tiha bolezen. Eden od nacinov, kako ugotoviti oste­oporozo je merjenje mineralne kostne gostote z napravo, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov – denzitometrija. Gre za natancno metodo, s katero se z gotovostjo ugotovi osteoporoza. Za merjenje mineralne kostne gostote lahko uporabimo tudi ultrazvok petni­ce. To ni nadomestilo za merjenje ko­stne gostote z rentgenskim aparatom, ampak služi kot presejalna meritev pri ugotavljanju osteoporoze. Ce izvid meritve z UZ vzbudi sum na osteopo­rozo, je nujno potrebna še denzito­metrija. Meritev kostne gostote – UZ petnice. (Otmar Slapnik) Preprecevanje osteoporoze Osteoporozo lahko preprecimo. Najmocnejše orožje v obrambi pred razvojem te bolezni je nasta­nek mocnih kosti, predvsem pred 30 letom starosti. Pozneje je seveda potrebno kostno maso vzdrževati in upocasniti njeno zmanjševanje v zrelejših letih. Obicajno govorimo o treh stopnjah preprecevanja bolez­ni. Vsaka od njih sama ne zadošca, vse skupaj so pogosto ucinkovite: • uravnotežena prehrana, oboga­tena s kalcijem (vsaj 1000 mg dnevno) in vitaminom D (vsaj 800 enot dnevno); • redna telesna aktivnost; • zdrav nacin življenja, brez kaje­nja in pitja alkoholnih pijac. Rezultati meritev zaposlenih Meritev mineralne kostne gosto­te se je udeležilo 100 zaposlenih, od tega 34 moških in 66 žensk. 27 zaposlenih je bilo starih pod 50 let, 73 pa nad 50 let. Veseli smo, da pri nikomur od zaposlenih, ki so meri­tve opravili, ni bila ugotovljena oste­oporoza. Otmar Slapnik Cinkarnar od prve številke leta 1954 dostopen na spletu Vse številke internega glasila Cinkarnar od zacetka izhajanja, od leta 1954 do danes, so odslej v digitalni obliki javno dostopne na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Vabljeni, da prelistate Cinkarnarje preteklih 65 let, obu­dite spomine na stare case ter na porumenelih straneh najdete sodelavce ali pa morda kar sebe. Digitalizacijo gradiv je omogocila Osrednja knjižnica Celje v okviru obmocnih projektov s financno pod-poro Ministrstva za kulturo RS. Objavo digitaliziranega gradiva je opravila Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Cinkarna pa je iz svojega arhiva knjižnici za­gotovila izposojo manjkajocih izvodov. Cinkarnar v Digitalni knjižnici Slovenije Osrednja knjižnica Celje od leta 2008 digitalizira sta­rejša gradiva in jih objavlja na portalu Digitalne knji­žnice Sloveniji. Doslej je bilo v sodelovanju s partnerji digitalizirano in objavljeno 17.956 digitalnih enot, od tega 17.815 enot serijskih publikacij, 98 knjižnih enot, 36 zemljevidov in 4 rokopisi. Med njimi velja, poleg najstarejših celjskih casopisov iz 19. in 20. stoletja, iz­postaviti naslednje naslove: Nova doba, Novi tednik, Koledar Celjske Mohorjeve družbe, Celjski zbornik in glasila podjetij Emajlirec, Steklar (Hrastnik), Rudar (Ve­lenje), Hmeljar (Žalec), Štorski železar… Barbara Rozonicnik ` ` ^_SR pZO\]c W\ DRUŽBENO ODGOVORNE AKTIVNOSTI 11. natecaj Poišci izdelke Cinkarne: mladi izdelali vec kot 40 družabnih iger Za osnovne in srednje šole v regiji smo tudi letos otrok na fotografijah sta bila zadolžena Cinka in Cinko, izpeljali tradicionalni natecaj, ki smo ga tokrat poi-zacasne tatuje in poslikave pa so nam izdelale dijakinje menovali Poišci izdelke Cinkarne. Mladi so izdelovali Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Šol­družabne igre na temo, kje vse so naši izdelki prisotni skega centra Celje. v njihovem vsakdanjem življenju. S kolesom v službo Tudi letošnje leto smo s pomocjo vodstva podjetja organizirali in uspešno izvedli akcijo S kolesom v službo. Namen akcije je predvsem spodbujati gibanje in spomniti, da lahko prav vsak prispeva k cistejšemu okolju. Že pred šesto uro zjutraj so se prvi cinkarnarji s kole­som pripeljali pred glavno vratarnico. Prišli so od blizu in dalec. Najdaljšo razdaljo v eno smer, 27 km, je pre­vozil Vili Kurnik iz OE Marketing. Kolesarje so na cilju pricakale clanice kolesarske sekcije Gamsi CC in vsa­kemu predale komplet kolesarskih luck. Z luckami bo v cestnem prometu varnejših skoraj 200 cinkarnerjev. Poskrbimo za svoje zdravje in cistejše okolje tudi izven akcije S kolesom v službo. Naj postane pot na delo s kolesom naša stalnica. Robert Forštner Blog Cinkarne Celje: ukrepi in izboljšave za lepši jutri Ceprav se v javnosti pojavljajo polemike o obstoju kemije, si življenja brez avtomobila, zobne paste ali pralnega stroja ne moremo vec predstavljati. In v vseh naštetih izdelkih so prisotni tudi proizvodi Cinkarne. Veliko ljudi si našo proizvodnjo povsem napacno pred­stavlja. Ogromno casa, denarja in truda vlagamo v ne­nehno izboljševanje, vpeljevanje novih tehnologij in znanj, zato smo v zacetku maja na naši spletni strani vzpostavili Blog Cinkarne Celje. Namenjen bo vsem, ki jih zanima, kaj vse pocnemo za izboljševanje procesov Blog o inovacijah, pomembnih dosežkih v proizvodnji, ukrepih za varovanje okolja v Cinkarni ter mnogih dru­gih temah, povezanih z našim razvojem za lepši jutri, bo pisala Cinka. Najdete ga na prvi strani spletne strani podjetja. Špela Kumer 20 DRUŽBENO ODGOVORNE AKTIVNOSTI V Cinkarni zbiramo plastenke za dober namen Loceno zbiranje odpadkov ni le trend, je nuja sedanje­ga casa. Odpadkov je ved-no vec, in ce se ne bomo vsi aktivno vkljucili v sistem lo­cenega zbiranja, kmalu ne bo vec možnosti odlaganja. Ko pa je namen zbiranja tudi dobrodelen, je dodana vred­nost celotne zgodbe še toli­ko vecja. V Cinkarni smo se pridružili skupini podjetij, šol in drugih ustanov v vseslovenski oza­vešcevalno-humanitarni akciji zbiranja odpadnih plastenk z oznako PET. Socasno z zbira­njem poteka tudi ozavešcanje o možnosti predelave. K pro-jektu »Jaz, ti, mi za Slovenijo – stara plastenka za novo živ­ljenje« je naše podjetje pristo­pilo letos marca. Zaposlene smo povabili, da še naprej vestno locujejo od­padke, plastenke pa odlagajo na zato pripravljena zbirna mesta. Tako smo Cinkarnarji v manj kot 3 tednih zbrali 53 kilogramov plastenk za dober namen. Zbrana sredstva so namenje­na Ginekološko-porodniške-mu oddelku splošne bolni­šnice Novo mesto za nakup monitorja za nadziranje vi-talnih funkcij novorojencka. V Cinkarni v sklopu akcije z zbiranjem plastenk nadaljuje-mo, zbrana sredstva pa bodo namenjena nakupu opreme za naslednjo slovensko po­rodnišnico. Cilji projekta: • dosledno locevanje odpadnih plastenk z oznako PET za recikliranje in izde­lavo novih plastenk; • ozavešcanje o krogotoku/zapiranju snovnih tokov: nastajanje plastenk – do-sledno locevanje – zbiranje – recikliranje – novi, reciklirani izdelki; • povecati zavedanje, da z doslednim locevanjem odpadne embalaže omo-gocimo izdelavo sekundarnih surovin in recikliranih izdelkov ter tako ohra­njamo naravne vire; • spodbujati ustvarjalnost in raziskovalno delo mladih; • loceno zbrati cim vec plastenk za sofinanciranje nakupa inkubatorja; • združevati slovenske vzgojne in izobraževalne ustanove, podjetja, druge or-ganizacije ter posameznike pri ohranjanju naravnih virov in humanitarnosti. Bernarda Podgoršek Kovac Nekdanji zaposleni brez dlake na jeziku o svojem delu, podjetju in družbeni ureditvi Med pripravo na lanskoletno razstavo »145 let Cin­karne: kaj zares veste o naših izdelkih?« smo odkrili številne neobjavljene stare fotografije, pripomocke za delo, pa tudi 45 let star film, ki ga je RTV posnel ob 100-letnici Cinkarne v Celju. Video zapis je izjemen dokaz o takratnem casu, sistemu in proizvodnji, zato smo se odlocili, da ga, avtenticnega in dopolnjenega s sodobno preobleko, predstavimo javnosti. Spihali smo prah z arhivskega gradiva, ocistili filmske kolute in k sodelovanju povabili nemško ekipo strokov­njakov za snemanje dokumentarnih filmov. Steklo je snemanje kratkega dokumentarnega filma. Nanj smo povabili 13 najstarejših cinkarnarjev, ki so že vec let v pokoju, in so v podjetju opravljali razlicna dela. Namen intervjujev, ki bodo dopolnili obstojeci film, je predsta­viti takratno delo in pomen podjetja za lokalno okolje, skozi oci nekdanjega zaposlenega. 7-clanska ekipa je teden dni v zacasnem studiu v Cin­karni snemala intervjuje upokojenih cinkarnarjev. Re-žiser nastajajocega filma je povzel snemanja: »Inter­vjuvani nekdanji zaposleni so kot živa enciklopedija. So zelo odkriti in brez dlake na jeziku. Vsi smo bili ganjeni, kako predani in požrtvovalni so bili cinkarnarji. Njihovi osebni cilji so nehote postali družbenokoristni za oko­lico in regijo.« S filmom se želimo spomniti na prizadevanja zaposle­nih za razvoj, napredek in podobo današnjega uspe­šnega podjetja, ki odgovorno deluje v lokalnem okolju. Špela Kumer Uspešna jubilejna sezona za Ženski košarkaški klub Cinkarna Celje Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje je v svoji jubilejni 25. sezoni v domacih in mednarodnih tekmovanjih na­stopil z 12 razlicnimi tekmovalnimi selekcijami, od U9 do clanic, v kar 11 razlicnih tekmovanjih. Skupno so v sezoni dekleta vseh selekcij odigrala kar 274 uradnih tekem. Clanicam dvojna krona Clanska ekipa je, kot edina slovenska ekipa, že 25. sezono zapored nastopila v slovenskem državnem prvenstvu in pokalu Slovenije, 18. leto zapored (edina izmed ekip v bivši Jugoslaviji, ki je odigrala vseh 18 sezon) v mednarodni Ja­dranski WABA ligi ter devetic v zgodovini kluba in prvic po letu 2007 tudi v evropskem pokalu FIBA. Na domaci sceni so varovanke trenerja Damirja Grgica osvojile 13. naslov pokalnih prvakinj in 15. naslov državnih prvakinj Slovenije. Chatrice White je bila izbrana za najbolj koristno igralko pokalnega in državnega finala. V mednarodni WABA ligi so se »cinkarnarke« enajstic v zgodovini kluba uvrstile na zakljucni turnir najboljše cetverice, ki ga je konec meseca marca v dvorani Gimnazije Celje – Center gostil naš klub. Na zakljucnem turnirju je naša ekipa osvojila tretje mes-to. V evropskem pokalu FIBA je ŽKK Cinkarna Celje igral v skupini H in v družbi madžarskega Szeksarda, ceškega Nymburka in slovaškega Ružemberoka osvojil 4. mesto, od evropske sezone pa so se poslovili z domaco zmago proti nekdanjemu evropskemu prvaku Ružemberoku. Pet zakljucnih turnirjev mlajših selekcij Mlajše klubske selekcije imajo za seboj eno najuspe­šnejših sezon v zgodovini kluba, saj so nastopile na kar petih zakljucnih turnirjih in na vseh osvojile tudi kolajne. Mladinska, kadetska in pionirska ekipa so v državnem pr-venstvu osvojile srebrne medalje, kadetska in pionirska ekipa sta svoj uspeh nadgradili še z odlicnima drugima mestoma v mednarodni ligi WABA. S ponosom se lahko pohvalimo, da smo bili v sezoni 2018/2019 edini klub na podrocju nekdanje skupne države, ki se je v mednarodni WABA ligi na zakljucne turnirje uspel uvrstiti z vsemi tremi selekcijami (clanice, mladinke, pionirke). Številcna šola košarke V ŽKK Cinkarna Celje želimo ukvarjanje s košarko omo-gociti cim vecjemu številu deklic od 1. razreda osnovne šole naprej. V lastni košarkarski šoli, ki deluje na vseh osnovnih šolah v Mestni obcini Celje in v Obcini Laško, trenutno vadi vec kot 300 deklet, ki na ta nacin del svoje­ga prostega casa preživijo v športu, v družbi svojih vrstnic in pod budnim ocesom strokovno usposobljenih trener­jev ter vaditeljev našega kluba. Najboljša ekipa Celja 2018 Naš klub je na prireditvi Športnik Celja v Narodnem domu v Celju, 28. januarja 2019, prejel priznanje za najboljšo žensko ekipo v Mestni obcini Celje za leto 2018. 23. junija 25. rojstni dan ŽKK Cinkarna Celje je 23. junija 2019 praznoval 25. rojstni dan. Ženska košarka se v knežjem mestu organizirano igra že od leta 1948. Do leta 1994 je ženska sekcija vsa leta delovala znotraj moškega kluba KK Celje. 23. junija 1994 je skupina košarkarskih zanesenjakov, pod taktir­ko prvega predsednika ženskega kluba Franca Ramšaka, pripravila ustanovno skupšcino samostojnega ŽKK Celje. Po tej odlocitvi je šla ženska košarka v Celju le še strmo navzgor. Danes se lahko pohvalimo že s 30 osvojenimi lovorikami v clanski kategoriji in s številnimi vrhunskimi košarkaricami, ki so iz Celja svojo košarkarsko pot nada­ljevale v najboljših evropskih klubih in ligah. Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje Finala Jadranske WABA lige v Celju se je udeležil tudi predsednik Uprave in generalni direktor Cinkarne Celje Tomaž Bencina, manjkali nista niti cinkarniški maskoti Cinka in Cinko. (Edo Einspiler – Sherpa in KZS) Za RK Celje Pivovarna Laško je izjemno zanimiva sezona Za RK Celje Pivovarna Laško je že 24. sezona nasto­panja v najelitnejšem evropskem tekmovanju in v ce­loti odigrana sezona domacega prvenstva. Le-tega je celjski klub osvojil že triindvajsetic v zgodovini sa­mostojne Slovenije. Ceprav bi lahko bila rezultatsko uspešnejša, je za najtrofejnejšim slovenskim klubom vseeno sezona, v kateri se lahko pohvalimo s števil­nimi uspehi. Delo med drugim temelji na vzgoji mladih igralcev. To v veliki meri podpirajo tudi sponzorji, kot je Cinkarna Celje, ki ji ni vseeno za lokalno okolje, in partnerji, kot je celjski klub. Skupaj uspešno omogocamo razvoj nji­hovega potenciala. Ceprav v RK Celje Pivovarna Laško rezultat mlajših selekcij ni merilo uspeha (cetudi delo temelji na vzgoji in razvoju potenciala), je pa vendarle potrebno zapisati, da so se tudi vse mlajše selekcije v tej sezoni uvrstile na zakljucne turnirje tekmovanj. Kar tri selekcije od šestih so osvojile naslov državnih prva­kov. Z vsem naštetim celjski klub še naprej z naskokom ostaja klub z najboljšo mladinsko šolo v Sloveniji. Po-leg tekmovalnih selekcij, delujemo še na osemnajstih osnovnih šolah v Celju in okolici, kjer z osnovami roko-meta in športa seznanjamo vec kot 500 otrok v t.i. MINI ROKOMETU. Vsako leto v juniju organiziramo še RK CPL KAMP s približno 150 udeleženci. V minuli sezoni smo prvic organizirali tudi mednarodni Pokijev turnir, na katerem je nastopalo preko 400 otrok. V nasled­nji sezoni pa je v nacrtu Pokijeva liga, v kateri se bodo osnovne šole s celjskega merile med sabo, predvsem pa uživale v rokometni igri. Najbolj na oceh javnosti je seveda clanska ekipa, kjer v minuli sezoni ni manjkalo številnih aktivnosti. Mor­da lahko izpostavimo tekmo z zvezdniškim Pariz Sa­int Germainom v razprodani dvorani Zlatorog, ko smo posebej obeležili 25-letnico navijaške skupine Florijani. Klub jim je podaril navijaško pesem z naslovom Junak, ki jo izvajata priznana pevca Tone Kregar (Mi2) in Bo-štjan Dermol (Nude). Oba sta pristopila k projektu in k podpori navijacem z velikim veseljem. Ker se zaveda-mo okolja v katerem delujemo, kot tudi moci, da po­magamo drugim, smo tudi v minuli sezoni izpeljal vec družbeno odgovornih projektov, ki so postali stalnica v delovanju kolektiva. Pred RK Celje Pivovarna Laško je tako že nova sezona in z njo novi cilji ter izzivi. Znova bomo nastopali v eli­tnem delu lige prvakov. Delo z mladimi bomo nadgra­jevali, verjetno pa bomo izvedli tudi prvi zimski roko­metni kamp. Še naprej bomo skrbeli za razvoj mladih športnikov in za zabavo ter veselje obiskovalcev dvora­ne Zlatorog. Teh zagotovo ne bo malo in verjamemo, da boste med njimi tudi mnogi bralci tega glasila. RK Celje Pivovarna Laško Atletsko društvo Kladivar v 70-ih letih obstoja zaznamovalo celjski šport Atletsko društvo Kladivar Celje se lahko pohvali, da je v sedemdesetih letih obstoja zaznamovalo celjski šport in krojilo vrh slovenske ter jugoslovanske atleti­ke. V naših vrstah so tekmovali številni jugoslovanski in slovenski rekorderji, v razlicnih reprezentancnih selekcijah pa se je zvrstilo vec kot petsto naših cla­nov. V društvu pa smo še posebej ponosni, da se je štiriindvajset naših clanov udeležilo olimpijskih iger, kar nas postavlja na vrh uspešnosti celjskih klubov. Trenutno v društvu redno trenira približno sto atletinj in atletov v razlicnih starostnih kategorijah. Med njimi je vrsta znanih imen celjskega športa, kot sta Martina Ratej (met kopja) in Luka Janežic (400 m), ki sta bila najboljša celjska športnika v letu 2018. Normo za sve­tovno prvenstvo v Dohi ima izpolnjeno še Tina Šutej (skok s palico), blizu je tudi Maruša Cernjul (skok v vi-šino), morda pa tudi Robert Renner (skok s palico), ki je na Evropskem prvenstvu v Amsterdamu osvojil bro-nasto medaljo. Ob njih se kalijo mlajše generacije (Eva Pepelnak, Lina Cater, Jan Vukovic, Karin Gošek), ki že nestrpno cakajo svoj nastop na Evropskem mladin­skem prvenstvu, ki bo v sredini julija v Tampereju na Finskem. V društvu deluje deset volonterskih trenerjev in ena trenerka, ki je redno zaposlena v sklopu Panožnih športnih šol, financiranih iz Ministrstva za izobraževa­nje, znanost in šport. Trenerji vodijo ne le atletinje in atlete, temvec skrbijo tudi za nemoteno dejavnost Kla­divarjeve atletske šole. Z vec kot 200 aktivnimi udele­ženci, daje Atletska šola pomemben utrip dogajanju na atletskem stadionu Kladivar. Vsa ta aktivnost ne bila mogoca brez podpore lokalne skupnosti in naših sponzorjev. Ob tej kratki predstavitvi društva, bi se radi zahvalili vodstvu in vsem zaposlenim v Cinkarni, ki je generalni pokrovitelj društva že od leta 2011. Verjamemo, da smo z našimi rezultati upravicili vlaganja v kraljico športov atletiko. Ob tej priložnosti naj vas povabimo na ogled Državnega clanskega pr-venstva, ki bo 27. in 28. julija na stadionu AD Kladivar Celje. AD Kladivar Kolesarji vse leto vzdržujejo kondicijo Za kolesarjenje manj prijazni meseci so mimo. Tu so primernejši, s toplejšim in lepšim vremenom. Kolesarska sekcija pa kljub hladnejšim mesecem ni mirovala. Nekateri clani so vztrajni in kolesarijo tudi pozimi, v zaprtih prostorih na trenažerjih in tudi zu­naj. Nekateri tecejo, smucajo ali na kakšen drug nacin skrbijo za svoje zdravje in vzdrževanje kondicije. Gibali in družili pa smo se tudi skupaj. Od novembra do mar-ca je bilo izvedenih vseh sedem nacrtovanih pohodov na bližnje vrhove. Bili smo na Bocu, Stolpniku, obiskali smo Šmohor, Mrzlico, imeli smo pohod na Žusem, Reško planino in Pohod na Šmohor. (Robert Forštner) na koncu še na Goro Oljko. Vsi pohodi so bili številcno zelo dobro obiskani. V mesecu marcu smo na obcnem zboru pregledali dogajanje preteklega leta in zacrtali aktivnosti za leto 2019. Organiziramo skupne vožnje Kolesarske sekcije in dogodek S kolesom v službo. Z udeležbo na kole­sarskih prireditvah v bližnji in širši okolici bomo poskr­beli za promocijo našega podjetja. S kolesarskimi pozdravi! Na Žusmu. (Marjan Rejc) Robert Forštner Cinka in Cinko spodbujala najmlajše kolesarje Letošnji maj si bomo zapomnili po aprilskem vreme-nu. Zato smo bili toliko bolj veseli, ko smo se lahko na enega redkih soncnih dni pridružili družinskemu kole­sarjenju Na kolo. Kot je že obicajno, so kolesarji vrteli pedala na razlicno dolgih trasah v okolici Celja, naša ekipa pa je na postojanki pri OŠ Blagovna pricakala najmlajše kolesarje in jim razdelila kolesarsko malico. Cas je bil še za nekaj fotografij s Cinko in Cinkom, cla­na ansambla Murni pa sta poskrbela za zabavo pred povratkom na cilj. Cinka in Cinko ter clana ansambla Murni so takole pricakali najmlajše udeležence družinskega kolesarjenja. (Martin Cmok) Barbara Rozonicnik ŠPORT IN PROSTI CAS Clani foto krožka v objektiv ujeli pravljicni grad Miramare Clani Foto krožka Društva ljudska tehnika Cinkarne Ce-lje smo se tokrat odpravili na strokovno ekskurzijo cez našo zahodno mejo v sosednjo Ita­lijo. Na pot smo se odpravili v so-boto, 13. aprila, kot vedno v zelo zgodnjih jutranjih urah, saj želimo biti pravocasno na predvidenem cilju, da ujamemo soncni vzhod. Prvi postanek je bil predviden na slovenski stra­ni na hribu Kokoš nad Lipico, kjer nas je pozdravila za te kraje obicajna kraška burja. Nato nas je pot vodila do pra- Miramare, grad s pogledom na morje z vseh strani. (Foto krožek DLT) vljicnega gradu Miramare. Ime gradu, ki v španšcini pomeni pogled na morje, je to tudi v Tukaj smo si ogledali grad Devin z njegovimi znamenitostmi. V gradu se na­pravem pomenu besede, saj hajata tudi obsežna zbirka glasbil in bogata knjižnica. Sledil je ogled cudovite­je morje vidno iz prav vsakega ga romanticnega mesteca Gradež, ki nas je navdihoval z lepimi fotografskimi okna. Sam grad obkroža cudo-motivi. Odpravili smo se tudi k izviru reke Timave, ki je za fotografe prav tako vit park z redkimi eksoticnimi svojstven izziv. rastlinami in neštetimi kipi. Ob koncu našega druženja smo obiskali še zgodovinsko mesto Oglej, ki je Raziskovanje smo nadaljevali bil v rimskem obdobju eden izmed devetih najpomembnejših mest Rimskega peš po približno 2 kilometra dol-cesarstva. gi Rilkejevi poti, speljani ob robu visokih pecin nad Sesljanskim Naše fotografsko druženje smo zakljucili ob poznem kosilu, tokrat v prekras­zalivom od Sesljana do Devina. nih Goriških Brdih, polni lepih vtisov in idej za prihodnje. Amina Kolaric Clani foto krožka so se podali v sosednjo Italijo v želji po novih fotografskih mojstrovinah. (Foto krožek DLT) Med uglednimi gosti cinkarniških kulturnih vecerov dramska igralka Saša Pavcek Februarja sta bila gosta cinkarniškega vecera Tonja Je­len, pesnica in slovenistka iz Maribora ter Aleš Jelenko, pesnik, esejist in prejemnik pomembnih književnih na-grad, tudi v tujini. Marca je potekal književni vecer, na katerem smo se pogovarjali z Ivom Stropnikom, pesnikom, organiza­torjem književnih prireditev in vodjem Ustanove ve­lenjske književne fundacije. Ob tem je predstavil anto­logijo svojih pesmi z naslovom Šivala je zvezda deklico. Aprila je bil gost kulturnega dogodka Jakob J. Kenda, doktor literarnih ved, med drugim je tudi prevajalec Har­ryja Potterja, tokrat pa je predstavil svojo knjigo iz 3.500 km dolge Apalaške poti po ZDA – prav pred kratkim je bila knjiga nagrajena za najboljši popotni roman leta. Maja pa sta v Celju gostovali dramska igralka in veckrat­na nagrajenka (med drugim je prejela nagrado Prešer­novega sklada in je prejemnica prestižnega Borštniko­vega prstana), Saša Pavcek ter pisateljica Nina Kokelj, ki prejela nagrado za najboljši prvenec, sicer pa je vodja za prireditve na Društvu slovenskih pisateljev. Vse vecere je povezoval cinkarnar Zoran Pevec, odvijali pa so se v knjigarni Antika. dr. Zoran Pevec Zoran Pevec – prejemnik srebrnega celjskega grba Dr. Zoran Pevec je kot prvi cinkarnar prejel srebrni celjski grb za izjemno umetniško ustvarjalno delo na podrocju literature, vsestransko kulturno-umetniško udejstvovanje in za spodbujanje ter prenašanje zna­nja na mlade ustvarjalce. V zrelih letih je koncal doktorski študij iz slovenistike, pred tem tudi znanstveni magisterij. Piše literarne kri­tike in eseje, izdal je osem pesniških zbirk, prirocnik za pisanje poezije in monografijo o urbani poeziji. Njego­va dela so prevedena v vec tujih jezikov, je redni gost mednarodnih književnih festivalov, med drugim je o slovenski poeziji predaval na univerzah v Bratislavi in v Brnu; je pa tudi prejemnik nagrade caša nesmrtnosti za vrhunski 10-letni pesniški opus na Slovenskem. Pobudniki za nagrado so bili Društvo slovenskih pi-sateljev, pesniški festival Stranou v Pragi, Hiša poezije Ljubljana, Hiša kulture Celje, Osrednja knjižnica Celje, Gimnazija Celje Center, Fit media Celje, Celjsko lite-rarno društvo, igralec in bibliotekar Kristian Koželj ter Uprava Cin­karne Celje. Srebrni celjski grb podeli Mestni svet mestne obcine Ce-lje za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem casovnem obdobju, pomembnih za razvoj Mestne obcine Celje, ki praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere. Zoran Pevec se ob tej priložnosti posebej zahvaljuje Upravi in generalnemu direktorju za podporno izjavo ob predlogu za nagrado, Svetu delavcev pa za dolgo­letno financno podporo za cinkarniške kulturne ve-cere ter za doniranje pri nekaterih njegovih knjigah. Barbara Rozonicnik Docakali smo poletje in s tem se je sezona piknikov uradno zacela. K mesu na žaru se priležejo sveže in hrustljave solate. V vrocih dneh pa si jo lahko postre­žete tudi kot samostojen obrok. V solato lahko dodajamo raznorazne dodatke (meso, ribe, morske sadeže, zelišca, semena, orešcke), ki obi­cajno solato spremenijo v zanimiv in hranljiv obrok. Takšne solate so bogate z vitamini, minerali, vlakninami in tudi z beljakovinami, zaradi cesar so nasiten obrok, ki nam bo potešil lakoto za kar nekaj casa. Pripravili smo nekaj zanimivih receptov, iz katerih lahko naredite veliko izpeljank. WALDORFSKA SOLATA Sestavine: 1 srednje velik gomolj zelene 1 korencek 3 kiselkasta jabolka 100 g grozdja 100 g orehov Preliv: 1 žlicka gorcice sok 1/2 limone 2 žlici majoneze 2 dl kisle smetane sol, poper Postopek Zeleno olupimo in naribamo ali zrežemo na tanke trako­ve (julienne). Jabolka olupimo in narežemo na majhne kocke. Od orehovih jedrc vzamemo nekaj polovic (za dekoracijo), ostale grobo zmeljemo ali naribamo. V skledi zmešamo vse sestavine s pripravljeno polivko in vse skupaj rahlo, a temeljito premešamo. Po okusu do-damo limonin sok ali majhno žlicko vina. Solato pokrijemo in pustimo v hladilniku dve do tri ure, da se okusi prepojijo. Preden solato postrežemo, jo ok­rasimo z listom zelene in polovickami orehov. RAZSTRUPLJEVALNA SOLATA Sestavine: 200 g rdecega zelja 200 g belega ali kitajskega zelja 3 korencki 2 stebli zelene 20 g svežega peteršilja 2 žlici (popraženih) pinjol 2 žlici soncnicnih semen 2 žlici bucnih semen Preliv: 2 žlicki naribane ingverjeve korenine 2 žlici limoninega soka 4 žlice olivnega olja sol (po okusu) Postopek Zelje in stebelno zeleno narežemo na tanke rezine, ko­renje grobo naribamo. Narezano zelenjavo stresemo v vecjo skledo in dodamo drobno sesekljan peteršilj. V skledici iz naribanega ingverja, limoninega soka, oliv­nega olja in soli pripravimo preliv, s katerim prelijemo sestavine v skledi. Solato dobro premešamo, potrosimo s semeni in postrežemo. CICERIKINA SOLATA Z BULGURJEM Sestavine: pol sveže kumare vejica peteršilja par listov mete majhna pest pistacij 1 rdeca cebula 30 g feta sira pol skodelice bulgurja pest cicerike Preliv: 1 dl jogurta 3 žlice oljcnega olja sol poper limonin sok Postopek Bulgur je odlicna zamenjava za riž in testenine, ciceri­ka pa je obvezna sestavina solate, ki vas bo še dodatno nasitila. Sestavine prelijete s prelivom in po potrebi do-datno zacinite. Dober tek! Renata Cizej 30 NA KRATKO Ponovna postavitev spominskega obeležja Na pobudo Društva za vrednote NOB Celje Gaberje smo v Cinkarni na novo postavili obeležje, ki je bilo prvotno na­mešceno na obmocju stare Cinkarne. Ob ponovni postavitvi obeležja med vojno padlim delavcem Cinkarne je potekala krajša komemoracija, ki se je je, poleg predsednika združenja Boja­na Gerecnika, udeležila tudi podžupa­nja Mestne obcine Celje Breda Arnšek, predsednica Mestne cetrti Gaberje Bri­gita Balon, predsednik Celjsko-savinj­ske pokrajine zveze borcev za vrednote NOB Stane Mele ter predsednik Upra­ve in generalni direktor Cinkarne Celje Tomaž Bencina. Barbara Rozonicnik Koncali šolanje ob delu Denis GOVEDIC je 11. 1. 2019 uspešno opravil di­plomski izpit po višješolskem študijskem programu in si pridobil višjo strokovno izobrazbo »inženir strojništva«. Mitja GRACNER je 5. 4. 2019 uspešno zagovarjal magistrsko delo z naslovom »Cišcenje odpadnih vod z reverzno osmozo v Cinkarni Celje« in dosegel strokovni naslov »magister ekotehnologije«. Jernej ŠTANCER je 8. 4. 2019 uspešno opravil di­plomski izpit po višješolskem študijskem programu in si pridobil višjo strokovno izobrazbo »inženir strojništva«. ZAHVALA Ob boleci izgubi dragega moža Srecka Mastnaka se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem OE Marketing, Službe za varnost in zdravje pri delu, Uprave in vsem drugim sodelavcem Cinkarne za darovane svece, cvetje in izrecene besede sožalja in tolažbe v najtežjih trenutkih mojega življenja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala sindikatu ZSSS in kolektivu Cinkarne za nakaza-no solidarnostno pomoc. Posebej se zahvaljujem sodelavcem Službe za var-nost in zdravje pri delu za nesebicno pomoc pri or-ganizaciji, pripravi in izvedbi pogreba ter za zbrano in podarjeno financno pomoc. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in se ga spominjate. Bojana Mastnak ZAHVALA Ob boleci in prerani izgubi našega dragega moža, oceta in dedija Miloševic Miodraga, upokojenca Cinkarne Celje, se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim nekdanjim sodelavcem, ki ste se v tako velikem številu poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrecena sožalja, svece, denarno pomoc ter hvala vsem, ki ste imeli našega dragega pokojnika radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Hvala govorniku Mateju Kolarju za ganljive besede slovesa. Žalujoci: žena Branka, hci Nataša in vnuk Aleksander Naj foto poletja 2019 Pred nami sta meseca, ko se vecina odpravi na zaslužen dopust. Obenem pa mnogi prav v teh dneh veckrat v roke vzamete svoje fotoaparate. Vse fotografske navdušence ponovno vabim, da do 30. 9. 2019 pošljete svojo naj fotografijo poletja v elektronski obliki v tajništvo vodstva podjetja (Barba­ra Rozonicnik), vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si. Izbrali bomo štiri fotografije in avtorjem podelili nagrade Term Zrece. 1. nagrada: družinsko kopanje v Termah Zrece (2 odrasla + 2 otroka); 2. nagrada: vstop v savno Wellness centra Natura na Rogli za 2 osebi; 3. nagrada: šotna obloga v Termah Zrece za 1 osebo; 4. nagrada: piknik iz košarice. K fotografiji dopišite svoje ime in priimek ter domaci naslov. V nagradni igri lahko sodeluje vsak le z eno (1) fotografijo. Nagrajene fotografije in imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki casopisa Cinkarnar. Med prispelimi rešitvami križanke (Cinkarnar, december 2018) smo izžrebali tri dobitnike nagrad Term Zrece: Gojko Kamenik, Klemen Vindar in Marija Portic. Rešitve križank hranimo v uredništvu. Nagrajenci so nagrade prevzeli v tajništvu vodstva podjetja. Cestitamo!