Dr. Sašo Dolenc je fizik in filozof, deluje kot pisatelj, urednik, prevaja- lec, novinar ter soustanovitelj spletnega časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabra. Podpisal je več knjižnih publikacij za odrasle in mlade, med katerimi sta dve v angleščini (The genius who never existed in The man who counted infinity). Njegovo ime je torej na področju poljudnoznanstvene literature, kamor lahko uvrstimo tudi njegovo novo knjigo Od genov do zvezd, prisotno že dlje časa. Dolenčeva nova zbirka “osupljivih zgodb iz sveta znanosti” – kot piše v podnaslovu – je izšla v zbirki Najst Cankarjeve založbe in je namenjena predvsem najstnikom. Knjiga opisuje življenja znanstvenikov in obravnava osrednje starejše ter najpomembnejše sodobne znanstvene dosežke, fizikal- ne, astronomske, antropološke idr. Loteva se tudi nekaterih “življenjskih” vprašanj, od katerih so nekatera za človeštvo bolj, druga manj relevantna: Zakaj imajo pavi tako košate repe, ki so jim pri gibanju samo v napoto? Kako so izmerili, da je vesolje staro približno 13,8 milijarde let? Kaj dobre ljudi pripravi do zlih dejanj? Delo bogatijo duhovite ilustracije, pod kate- Ivana Zajc Sašo Dolenc: Od genov do zvezd. Osupljive zgodbe iz sveta znanosti. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2015. 330 Sodobnost 2017 Mlada Sodobnost re se je podpisal Igor Šinkovec, med njimi pa posebej izstopa privlačna naslovnica v modri, barvi modrosti. Večkrat je slišati mnenje, da je znanstvenikom njihova odkritja izjemno težko razložiti širši javnosti – novi Dolenčevi knjigi to uspe, saj so primeri iz sveta raziskovalnih odkritij podani izjemno preprosto in lucidno. Njihove poljudne razlage so dostopne in razumljive, zapisane s plastičnimi primeri, s pomočjo katerih lahko tudi laični bralec zapopade vsebino. Poenostavitve v knjigi so glede na ciljne bralce razumljive, moti edino nekonsistentnost pri navajanju virov – ti so ponekod navedeni, drugje pa ne. Opisi odkritij z raznih področij so zelo zanimivi, zgodbam pa se pozna skrbna selekcija v smislu izbire snovi. Sicer kompleksne ugotovitve so podane v obliki pripovedi. Zemlja je na primer zamrznila “kot velikanska snežna kepa” nazadnje pred približno 640 milijoni let. Leden pokrov nad oceani je meril 10 kilometrov, kljub temu vo- da zaradi toplega središča Zemlje na dnu ni popolnoma poledenela in nekaj živih organizmov se je ohranilo. Še več: po koncu te popolne poledenitve so se pojavila prva mnogocelična živa bitja. In kaj je “snežno kepo” ponovno “pogrelo”? Vulkansko delovanje na Zemljini površini. Namen knjige je seveda mladim predstavljati znanstvene vsebine. Vendar delo “poučevanja” ne razume ločeno od vsakršne vrednostne dimenzije, ampak oboje učinkovito združuje. To je kvaliteta knjige, ki ustreza tudi sodobnim didaktičnim smernicam. Vrednotenje dognanj in odkritij je iz- peljano korektno: neposredno izhaja iz znanstvenih dosežkov, o katerih je govor, in ne deluje “dogmatično”, ampak bolj kot predlog relevantne smeri razmišljanja. Odkritja niso prikazana kot nekaj, kar bi za vselej zacementira- lo dokončne odgovore, ampak kot dragoceni kamni v dinamičnem mozaiku raziskovanja, ki se nadaljuje. Spoznavna dimenzija bralcu ni servirana kot zaključeno in neizpodbitno dejstvo, ampak sprejemnika spodbuja k nadaljnjemu raziskovanju ali k iskanju analogij s sodobnim časom in prostorom. Npr. pripoved o propadu civilizacije na Velikonočnem otoku (znanem po ogromnih kipih vladarjev) – prebivalci so tam najprej posekali vse drevje, sledila pa je splošna lakota, ki se je stopnjevala v kanibalizem – je povezana z ekološkim razmislekom o odnosu sodobnega človeka do narave. Osrednja vrednota v knjigi je znanje, ki ni razumljeno zgolj kot dose- žek izoliranega posameznika, ampak kot dosežek skupnosti. Vsak premik v védenju je namreč prikazan kot kolektivni civilizacijski uspeh. To knji- ga doseže z razmišljanji o razvoju človeške vednosti. Tako opiše razvoj skupne inteligence množice ljudi, ki je bistveno večja, kot je inteligenca Sodobnost 2017 331 Sašo Dolenc: Od genov do zvezd Mlada Sodobnost posameznika. Predpogoj za ta razvoj je srečevanje z novimi posamezniki, ki so drugačni od ljudi v naši neposredni bližini: “Če bi kultura pomenila zgolj povzemanje navad drugih, napredka ne bi bilo. […] Do razvoja skup- ne inteligence pride le, če obstaja trgovanje med popolnimi tujci, in ne le izmenjava med sorodniki in znanci.” Poleg tega je dobro, da knjiga znanost pojmuje in predstavlja meddisciplinarno, saj večkrat pokaže, kako plodno je sodelovanje med različnimi znanstvenimi disciplinami ter kakšne rezultate prinesejo kombinacije različnih zanimanj posameznih znanstvenikov. Drugi tip zgodb v zbirki Od genov do zvezd je stkan okoli pripovedi o samih znanstvenikih in njihovih življenjih. Tudi te zgodbe na subtilen način vrednotijo nekatere človeške kvalitete, s čimer dosegajo identifikacijo bralca s posameznim znanstvenikom. Eden od ponavljajočih se motivov v teh pripovedih je tveganje, ki je kot ena bistvenih potez raziskovalcev mladim prikazano pozitivno: uspešni znanstveniki so pogosto izbrali težje in manj konvencionalne poti, ki niso vnaprej zagotavljale uspeha. Zgodbe presegajo stereotipe o raziskovalcih kot pripadnikih privilegiranih družbe- nih slojev. Nekaj je zgodb, ki poudarjajo, da so znanstvenike pestile težave, nekateri so celo živeli v komaj vzdržnih razmerah, a so vztrajali pri delu, ki so ga ljubili. Med temi izstopa pripoved o nobelovcu Mariu Capecchiu, ki je pri rosnih petih letih pristal na ulici in postal član pocestne tolpe. V zgodbi Resnični Albert Einstein je opisana izjemno zahtevna pot te nekonfor­ mistične osebnosti, ki se ni razumela z avtoritetami. Einstein je imel velike težave z odnosi znotraj šolskih institucij in dolgo je trajalo, preden je dobil mesto univerzitetnega profesorja. Zgodba se posveča prav težavnosti nje- gove poti, pri čemer – kar je v zbirki izjema – žal izpusti vsebinsko razlago najpomembnejših Einsteinovih znanstvenih dognanj. V to linijo pripovedi o izjemnih posameznikih se umešča tudi besedilo z naslovom Kako vzgojiti genija, ki tematizira dilemo, ali je za “genija” na določenem področju nujen podedovani talent ali gre (tudi) za rezultat vzgoje v otroštvu. Proti stereotipnemu prepričanju, da gre zgolj za srečo pri deljenju genetskih kart, govori primer razvojnega psihologa Lászlá Pólgarja, ki je svoje tri hčere načrtno “vzgojil” v vrhunske šahistke, da bi dokazal pomen zgodnjega načrtnega oblikovanja genijev. Deset tisoč ur vaje – to je števil­ ka, ki se v teoriji uveljavlja kot mejnik, ki ga je treba preseči za doseganje vrhunsko sti na določenem področju: “Pri analizi znanstvenikov in umetnikov so ugotovili, da je med njihovimi prvimi deli in največjimi dosežki praviloma minilo deset let sistematičnega dela.” Taka opozorila so v knjigi pomembna, saj odvračajo od mitologije “rojenih” genijev, ki jim je bilo “usojeno” uspeti in so imeli za to idealne razmere. V resnici so bili vsi zgolj “ljudje”, ki so 332 Sodobnost 2017 Mlada Sodobnost Sašo Dolenc: Od genov do zvezd se posvečali zahtevnemu in dolgotrajnemu delu, ki jih je veselilo. Nekatere izmed zgodb tematizirajo tudi izjemno težavno pot raziskovalk, ki so si s teža­ vo pridobile enake možnosti kot moški, saj družbene razmere temu niso bile naklonjene. Dolenc denimo opiše, kako sta znanstvenika navidezno stopila v zakon samo zato, da bi lahko ženska pod pretvezo življenja v sprejemljivi konvencionalni skupnosti dobila dovolj svobode za raziskovanje. Tudi zgodo- vina raziskovanj je torej v veliki meri zaznamovana z moškimi imeni, edino zgodba o Einsteinu sicer omenja njegovo partnerko Milevo Marić Einstein, vendar se ne posveča njeni vlogi v raziskavah znanega fizika. Zgodbe iz zbirke se razlikujejo glede na tematiko in obliko ter niso po- stavljene v zgodovinskem sosledju odkritij in ljudi, ki jih opisujejo, kar pa ne zmoti pretirano. Druži jih namreč podoben fokus: človekova vedoželj- nost, iskanje rešitev in tveganje. Ponavlja se motiv drznega razmišljanja, ki sega onkraj starih, utečenih vednosti. Ta motiv se povezuje z motivi mladih raziskovalcev, ki vidijo drugačne možnosti in presegajo prejšnje vzorce. Vendar knjiga ne poudarja zgolj novih idej in popolnega preseganja vsakrš- nih tradicij – jasno je, da razvoj znanosti ne pomeni nenehnih prelomov z že znanim. V eni izmed zgodb Sašo Dolenc tako na primer navaja raziskavo, ki ugotavlja, da so najuspešnejše skupine broadwayskih ustvarjalcev ses- tavljene iz polovice že uveljavljenih posameznikov, ki se med seboj dobro poznajo, in iz polovice novih, neznanih imen. Nova knjiga Saša Dolenca je v našem prostoru dragocena pridobitev. Zakaj? Najstnikom znanost predstavlja kot razburljivo, odprto, predvsem pa nedokončano področje nenehnega iskanja. Raziskovanje je v njej prikazano kot aktivno delo, ki ga spremljata vedoželjnost in ustvarjalnost. Knjiga ponuja zanimive in sodobne povezave med znanstvenimi ugotovitvami in sodobnim vsakdanom. Znanje je torej povezano s svetom okrog nas, ki ga razlaga. Tako se v Dolenčevi knjigi popularni napotki znanega Šepetalca psom – Cesarja Millana – povežejo s primerjavo sestave možganov pri plazilcih, sesalcih in ljudeh. Avtor ima občutek za to, kaj je iz sveta znanosti zanimivo širši jav- nosti. Knjiga Od genov do zvezd manifestira energično in široko ljubezen do znanja (kar je starogrški pomen besede filozofija), ki naj bi se – če gre verjeti občasnim pozivom, ki jih je slišati v javnosti – pri sodobnih mladih izgub­ ljala. Znanje tudi ni prikazano kot dokončan prostor, ampak kot prostor, ki se nenehno odpira. Ni le instrument za doseganje praktičnih ciljev, saj je sle- herno razumevanje sveta okrog nas že samo po sebi emancipatorna vrednota. Pri tem se zdi najpomembnejše to, da je znanje predstavljeno kot kolektivna dobrina in univerzalna vrednota celotne človeške skupnosti. Sodobnost 2017 333 Sašo Dolenc: Od genov do zvezd Mlada Sodobnost