Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/154 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L5-9028 Naslov projekta Strategija partnerstva med mesti in podeželjem v Sloveniji Vodja projekta 9735 Drago Kos Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 3.600 Cenovni razred B Trajanje projekta 07.2007 - 06.2010 Nosilna raziskovalna organizacija 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 10. Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega obveščanja . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 11. Naziv Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi 2. Sofinancerji2 1. Naziv MOL Naslov Mestni trg 1, 1000 Ljubljana 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Raziskovanje »partnerskih« strategij med mesti in podeželjem v Sloveniji je pokazalo, da je partnerstvo, t.j. demokratično dogovarjanje o urejanju odprtih problemov med urbanimi središči in podeželskim zaledjem šibko oz. slabo razvito. To je v precejšnjem nasprotju s siceršnjim razvojem teh odnosov v nekaterih primerljivih evropskih okoljih. Novost postmodernih prostorskih konstrukcij je sposobnost kohabitacije različnih prostorskih identitet. To ima velik vpliv tudi na spreminjanje razmerja med urbanim in ruralnim prostorom. Skladno s tehnološkimi, političnimi, splošno družbenimi inovacijami se tradicionalni konfliktni odnosi spreminjajo v sinergijsko urbano-ruralno partnerstvo. Najpomembnejša splošna ugotovitev raziskovanja partnerskih odnosov med mesti in podeželjem je potrditev nizke stopnje inovativnosti in operacionalizacije novih pristopov pri urejanju in načrtovanju prostora v Sloveniji. Navkljub velikim političnim, ekonomskim in splošno družbenim spremembam v zadnjih desetletjih, ostajajo razmerja med mesti in podeželjem tradicionalno konfliktna, tekmovalna in nekooperativna. Slabo sodelovanje tudi v primerih, ko že skupna infrastruktura zahteva bolj ali manj intenzivno dogovarjanje je morda najbolj očitna potrditev te temeljne ugotovitve raziskovalnega projekta. Čeprav so težave pri prehodu iz hierarhičnih monocentričnih omrežij v večsrediščna prostorska omrežja pričakovana, je temeljna ugotovitev presenetljiva, zlasti glede na dejstvo, da stari pristopi izgubljajo legitimnost in je zaradi tega potreba po novih pristopih zelo aktualna. Pričakovali bi torej bistveno večjo odprtost pri uvajanju novih pristopov k urejanju skupnih in »mejnih« prostorskih zadev. Novi ideje in predlogi še vedno ostajajo zgolj na ravni teoretskih razprav, praksa pa navkljub načelnemu soglasju o smiselnosti »odprtega« »vključujočega« urbanizma ostaja tradicionalno zaprta in ekskluzivna. V takšnem okolju tradicionalni prostorski antagonizmi, npr. urbano -ruralne napetosti, obstajajo kot nekakšna » zacementirana kulturna dediščina«, in čeprav takšni lokalistični odzivi nimajo več socialno ekonomske (tehnološke) podlage, še vedno določajo oz, bolje rečeno obremenjujejo vzpostavljanje novih fleksibilnejših transnivojskih povezav. Naše raziskovanje je pokazalo precejšen razcep med formalno sistemskimi pristopomi in dejanskimi družbenimi procesi v prostoru. Navkljub temu, da naj bi bili »majhni sistemi« načeloma bolj fleksibilni pri uvajanju sprememb in naj bi lažje premagovali »legitimizacijski primanjkljaj« pa naša analiza na primeru Sloveniji ne potrjujejo te hipoteze. Na osnovi opravljenih raziskav ugotavljamo, da je prehod iz hierarhiziranega prostorskega sistema, ki temelji na logiki centralnosti krajev, v nehierarhični omrežni prostorski sistem »urbano podeželskega partnerstva« še zelo oddaljena rešitev. Vzpostavil in utrdil se je razkorak med načelnimi prostorskimi politikami in konkretnim dogajanjem v prostoru. Analiza ekonomskih, socialnih ter kulturnih povezav med mestom in podeželjem kaže, da »mrežno« povezovanje mest in podeželja na individualni ravni in tudi na nekaterih višjih ravneh sicer obstaja, da pa formalni sistem upravljanja ne sledi tem premikom. Stari »teritorialni« principi so mentalno še vedno prevladujoči, in tudi dejansko preprečujejo širšo uporabo novih možnosti. Konceptualna stagnacija, če ne kar regresija, je v dejansko posledica uvedbe zastarele in že v izhodišču zastarele »lokalne samouprave«. Nedomišljene rešitve na lokalni in še bolj na regionalni ravni povzročajo »fevdalizacijo« prostora, ustrezno šibke so institucionalne možnosti za nadnivojsko projektno delovanje. Obstoječi sistem daje »veliko moč šibkim«, t. j. majhnim, ponekod celo »mikro« občinam, ki se legitimizirajo s projekti, ki le redko presegajo njihove tesne občinske meje. Zastoj v prehodu iz starega hierarhičnega sistema v novega mrežnega je deloma tudi objektivna posledica ekonomske krize, ki odvrača pozornost od dolgoročnih sistemskih načrtovalskih vprašanj. Povezava med prostorskimi naravnimi in grajenimi danostmo in družbenim razvojem je v Sloveniji še posebej aktualno, ker so že v preteklosti specifične prostorske značilnosti pomembno vplivale na splošen družbeno ekonomski razvoj. Rezultati naše raziskave so skladni z mnogimi drugimi teoretskimi in empiričnimi raziskavami, ki ugotavljajo, da se v sodobnih poindustrijskih družbah razmerja med "urbanim in ruralnim" preoblikujejo in dobivajo razsežnosti, ki navidezno spominjajo na "že videne" predindustrijske (predmoderne) oblike. Urbani primanjkljaj oz. zaostajanje koncentracije ljudi in dejavnosti glede na doseženo razvojno stopnjo v novih postmodernih okoliščinah ni prepoznan kot priložnost, če že ne kar prednost. Raziskovanje je potekalo vzporedno na dveh ravneh. Na teoretsko konceptualni ravni smo transformacijo razmerij med mestom in podeželjem povezali z zamislijo trajnostnega razvoja, kot edino še preostalo "veliko razvojno paradigmo". Ugotavljamo, da praktično uresničevanje "trajnostnih" principov v načrtovanju in urejanju prostora močno zaostaja za deklarativnimi politikami. Koncept trajanostnega razvoja je obtičal na točki podsistemske operacionalizacije. Prostorksi procesi so torej ambivalentni. Po eni strani so spontan odziv na padanje okoljskih parametrov kakovosti življenja v urbanem prostoru, po drugi strani pa prav ta spontanost grozi, da bo uničila kakovosti, ki so temeljna motivacija novih poselitvenih trendov. Sočasno s teoretsko konceptualnim raziskovanjem, smo v prvi polovici leta 2008 izvedli tudi prvo (1), eksplorativno zbiranje empiričnih podatkov o spreminjanju urbano ruralnih razmerij na izbranih lokacijah. Uporabili smo kombinacijo kvantitativno kvalitativno raziskovalnih metod in pridobili obsežno zbirko podatkov o več kot štiridesetih urbanih oz. ruralnih lokacijah. Podatkovna zbirka združuje agregatne empirične podatke in subjektivne interpetativne zapise o teh lokacijah, t.j. o ruralno urabnih razmerjih, kot jih vidijo prebivalci teh lokacij. Ta podatkovna zbirka je osnova za ugotavljanje obstoja ali neobstoja novih mrežnih urbano ruralnih razmerij oz. za nastavke partnerskih odnosov med mesti in podeželjem. V eksplorativno fazo lahko uvrstimo tudi (2) analizo »urbanističnih diskurzov«, ki je pokazala simptomatične epistemološke in komunikacijske ovire pri povezani obravnavi urbano ruralnih prostorskih in družbenih razmerij. Raziskovalno delo je bilo deloma povezano z mednarodnim raziskovalnim projektom (CIVITAS) v katerem raziskujemo spremembe individualne mobilnosti v gravitacijskem območju izbranega mesta. Razvoj prometnih tokov je neposreden indikator spreminjanja razmerij med mestom in podeželjem. Obenem gradnja infrastrukture, ki omogoča intenzivnejše prometne tokove neposredno vplivajo na prostorske in okoljske prioritete. Seveda pa je to zgolj eden, morda najbolj viden dejavnik, na konkretno dogajanje v prostoru vpliva še cela vrsta bolj ali manj očitnih elementov. (3) Z javnomnenjsko raziskavo (2009) smo preverjali odnos urbanih prebivalcev do prometne ureditve, t.j. do sistema, ki naj dobesedno fizično povezuje »urbani prostor z ruralnim zaledjem«. Sledila je (4) raziskava o kakovosti urbanega življenja (2010) v kateri smo precejšno pozornost namenili zlasti primerjavi ruralno urbanih preferenc, ki vplivajo na mobilnost na relaciji mesto - podeželje. Raziskava je potrdila, da v mentalnih podobah urbanega in podeželskega prostora pri večini še vedno prevladujejo antagonistične konstrukcije. Na tej osnovi sklepamo, da so partnerski odnosi med mestom in podeželjem projicirani v (daljno) prihodnost, pa še to le pri manjšini, ki sploh razmišlja o alternativah. Tudi empirična analiza izbranih razvojnih indikatorjev (5) je pokazala, da se razcep med središčnimm urbanim prostorom in podeželsko periferijo v primeru Ljubljane dejansko poglablja. Velika večina manjših »satelitskih« občin razvojno zaostaja. Ta v precejšni meri presenetljiv rezultat je morda najbolj prepričljiv argument, da je relacija mesto - podeželje v Sloveniji še vedno izvor hierarhične neproduktivne tekmovalnosti, da je torej strateško partnersko »mreženje« še vedno zgolj neuresničena ideja - dejansko teoretično podprta »pobožna želja«. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Tu teoretska predvidevanja in empirične analize potrjujejo, da razmerja med "urbanim in ruralnim" v sodobnih poindustrijskih družbah postajajo manj hierarhična, da se preoblikujejo v bolj ali manj tesno prepletene mrežne strukture, ki ji je težko hierarhizirati, ker se medsebojne funkcije prepletajo in zamenjujejo. Preverjanje teh teoretsko hipotetično predpostavk je pokazalo, da v Sloveniji sicer obstajajo pobude in nastavki novega, partnerskega odnosa, vendar pa je kljub temu sodelovanja med mesti in podeželjem dejansko celo manj kot pa ga je bilo v preteklosti. Ugotavljamo dvoje vrst razlogov za takšno stanje. (1) Najbolj očitna ovira je neustrezna institucionalna infrastruktura za razvoj partnerskih odnosov med mestom in podeželjem. Neobstoj regionalne ravni upravno političnega združevanja je že dalj časa registriran in priznan problem. Namesto sinergije v odnosih med mestom in podeželjem ugotavljamo visoko entropijo, pogoste neproduktivne in celo paradoksalne zaplete. (2) Druga vrsta razlogov pa izhaja iz t. im. postmodernih prostorskih prehodov. Suburbanizacija je proces, ki dejansko predstavlja nekakšen kompromis med »mestom in vasjo«. Pomembno je, ali se ta proces dogaja stihijsko ali pa se z dogovornim in načrtovalskimi pristopom poizkuša doseči dejansko sinergijo med obema donedavnima polarnima entitetama. Raziskovanje teh procesov v našem prostoru kaže na to, da tradicionalnim posebnostim slovenskega prostorskega razvoja, kot so urbani primanjkljaj, visoka stopnja razpršene poselitve ipd. lahko dodamo še stihijsko širjenje suburbanih oz. priurbanih "podeželskih" naselij ipd.. Bistvena je ugotovitev, da stihijska suburbanizacija, ki bi jo lahko imenovali tudi "postindustrijska rekolonizacija prostora" nesorazmerno močno obremenjuje okolje. Zaradi nadaljnje širitve razpršene poselitve se povečujejo okoljsko problematične emisije, posebej kritična pa je nepovratna izguba obdelovalne zemlje. Te zagate nakazujejo težavnost transformacije modernistične razvojne paradigme, še zlasti, ker je urejanje in načrtovanje prostora v "pomodernih" pogojih težko izvajati usklajeno in koordinirano. Dodatna težava je tudi padec strokovne in splošno družbene refleksije prostorskih in okoljskih problemov. Na osnovi obsežne zbirke kvantitativnih in kvalitativnih podatkov o spreminjanju urbano ruralnih razmerij zbrane na več kot štiridesetih urbanih oz. ruralnih lokacijah, na osnovi analize razvojnih indikatorjev izbranih urbanih in podeželskih občin in na osnovi empiričnega raziskovanja javnega mnenja ter strokovnih diskurzov v urbanizmu in urejanju prostora nasploh ugotavljamo, da se razcep med urbanim in ruralnim v Sloveniji dejansko ohranja, v nekaterih dimenzijah pa celo poglablja. Poleg merljivih dejstev moramo pri pojasnjevanju vzdržnosti te dihotomije upoštevati ideološke diskurzivne prakse, ki reproducirajo to dihotomijo tudi tam in takrat, ko to ne ustreza več empiričnim dejstvom. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni bilo večjih sprememb raziskovalnega projekta. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Protiurbanost kot način življenja ANG Anti-urbanism as a way of life Opis SLO Sodobne raziskave o prostorskih vrednotah v Sloveniji kažejo specifičen »domačijski« odnos prebivalcev do urbanega. Domačijstvo, se v Sloveniji kaže predvsem prek priljubljenosti življenja na manj gosto naseljenih območjih in »odporu« do velikih mestih, ki so pogosto označena kot izrazito nehumano in neprijazno življenjsko okolje. Avtorja pojasnjujeta kako elementi domačijstva, ki so prisotni že vrsto desetletij oz. stoletij, močno vplivajo na prostorski razvoj Slovenije ter zmanjšujejo življenjski utrip v mestih tudi v obdobju po osamosvojitvi. ANG Contemporary research into spatial values in Slovenia reveals that the inhabitants have a specific, "homely" attitude to the urban sphere. In Slovenia it shows in particular in people's preferences for living in less densely settled areas and in their "aversion" to big towns. The authors explain how the elements of homeliness, have a strong impact on the spatial development of Slovenia. The assumed anti-urban attitude is analysed through a range of theoretical concepts by domestic and foreign writers, and completed with data from a great variety of researches. Objavljeno v Knjižna zbirka Ost, 02. 1. natis. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007, 128 str., ilustr. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 236570880 2. Naslov SLO Neurbana nacija ANG Un-urban nation Opis SLO Besedilo se ukvarja z zgodovinskimi, ekonomskimi in sociološkimi razlogi relativno nizke stopnje urbanizacije Slovenije in vplivom tega dejstva na sedanje in prihodnji prostorski razvoj. Temeljni razlog je vzajemnost nedokončane modernizacije in urbanizacije. Podurbaniziranost pa bi potencialno lahko bila tudi razvojna priložnost za lažeje oblikovanje sinergijskih urbano ruralnih prostorskih in okoljskih konfiguracij. ANG The article deals with the historical, economic, and sociological reasons for the relatively low level of urbanisation in Slovenia and its impact on present and future spatial development. In view of some remarkable similarities between premodern and postmodern spatial constructions, suburbanisation may provide a development opportunity and facilitate the formation of synergetic urban-rural spatial and environmental configurations. Objavljeno v O urbanizmu. ur I. Čerpes, M. Dešman. Krtina, Ljubljana Str. 137-163. ISBN 978-961-6174-92-3 Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 26646877 3. Naslov SLO Destruktivna tekmovalnost med slovenskimi mesti in podeželjem ANG The Role of automobilisation and destructive competitiveness between Slovenian cities and hinterland Opis SLO V članku obravnavamo, kako specifični razvoj prometne infrastrukture vpliva na prostorski in družbeno-ekonomski razvoj Slovenije. Posodabljanje zgolj določenih prometnih infrastruktur deluje v smeri spodbujanja neproduktivne, destruktivne tekmovalnosti med mesti in podeželjem ter vpliva na degradacijo manj »omreženih« prostorov. V članku je posebej izpostavljen vzpon avtomobilizma, ki je v Sloveniji zlasti v obdobju po osamosvojitvi prevzel vlogo dominantnega prevoznega načina, od katerega v veliki meri ni odvisen samo ekonomski, temveč tudi družbeni sistem. ANG The article analyses the development of traffic infrastructure in Slovenia and its influence on spatial and socio-economic development. The unilateral modernisation of specific traffic infrastructures leads to non-productive, destructive competitiveness between cities and the hinterland and influences the degradation of less "networked" spaces. Special attention is paid to the analysis of automobilisation in Slovenia which in the period since 1991 became the dominant mode of transport, with effects on the economic and social systems of Slovenia. Objavljeno v Teor. praksa, mar.-jun. 2010, letn. 47, št. 2/3, str. 476-494, Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 29482077 4. Naslov SLO Regionalno sodelovanje od izbire k nujnosti : primer ljubljanske urbane regije ANG Constraints o regional cooperation - the case of Ljubljana urban region Opis SLO V članku izhajamo iz koncepta novih lokalizmov in regionalizmov ter razširjenega koncepta koumunalne infrastrukture ter z njuno pomočjo analiziramo aktualna družbeno-prostorska protislovja Ljubljanske urbane regije. Kot ključna razvojna ovira se kaže cinično-oportunistično gledanje lokalnih voditeljev na idejo regionalnega razvoja ter naraščajoči urbano-ruralni konflikt. Regionalni razvojni preboja Ljubljanske urbane regije v evropskem omrežju regij ne bo možen brez oblikovanja regionalne identitete skozi na vzajemnem zaupanja temelječa regionalna omrežja razvojnih akterjev Starting points for our analysis of actual socio-spatial problems of Ljubljana's ANG urban region are concepts of new localism and regionalism and concept of advanced city infrastructure. Analysis show to us that key obstacles for regional development are cynical and opportunistic view of local (political) leaders on regional cooperation and grown urban-rural conflict. Regional development of Ljubljana's urban region in the network of european regions is not possible without (re)building of regional identity based on regional networks of developmental actors. Objavljeno v Teor. praksa, mar.-jun. 2010, letn. 47, št. 2/3, str. 435-453, Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 29481309 5. Naslov SLO Prostorsko urejanje med stroko in piarom ANG Urban planning between expert and PR intervention Opis SLO Članek kritično oceni vlogo sociologije pri urejanju rezmerij med urbanim in podeželskim prostorom. Instrumentalne komunikacijske tehnike podpirajo zgolj ciljno usmerjeno racionalnost dejansko pa ta tehnologija onemogoča substancialno argumentativno racionalnost. Posledica je poglabljanje legitimizacijske krize in s tem tudi močno otežena prenova razmerij med urbanim in podeželskim prostorom. ANG The role of sociology in urban rural relations is critically evaluated. Instrumental techniques present urban planning as democratic and transparent, conflicts are avoided. In fact, this technology inhibits substantial argumentative rationality. As a consequece crisis of legitimisation processes is deepening and this is also explain the failor of of new urban rural relations. Objavljeno v Teorija in praksa. let. 47, št. 2/3 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 29474397 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Narava v mestu ali mesto v naravi? ANG Nature in the city or the city in nature? Opis SLO Razprava o mestnih zelenih površinah odpira staro paradigmatsko vprašanje o razmerju med mestom in naravo. Obravnavni so bolj in manj uspešni poskusi »pomiritve« tega razmerja, ki so vsi bolj ali manj redukcionistični, tj. začasni in nepopolni. V modernih družbah je nezadovoljstvo z le simbolno reprezentacijo narave v mestu močno vplivalo na suburbanizacijske procese, ki so z okoljskega vidika prav tako zelo problematični. V sklepu je argumentirana zamisel, da je namesto o vprašanju narava v mestu smiselneje razpravljati o mestu v naravi. ANG The discussion on urban green spaces opens up the old paradigmatic question on the relationship between the city and nature. The text deals with different, more or less successful examples how to reconcile this relationship. In modern societies, people's dissatisfaction with the mere symbolic presence of nature in the cities has had a substantial impact. The conclusion argues that the question of nature in the city should be replaced by that of the city in nature. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Urbani izziv, 2008, letn. 19, št. 2, str. 5-9, 129-132. Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2303683 2. Naslov SLO Urbanistični diskurzi med strokovnostjo in strokovnjaštvom ANG Urbanistic discourses analysis of texts on Ljubljana urbanism Predstavljeni so rezultati analize diskurzivnih praks v prostorskem urejanju in načrtovanju s posebnim poudarkom na "strokovnem diskurzu". Analiza diskurzov je pokazala, da kriza sistema vpliva tudi na strokovno refleksijo tematike in obratno, da je šibka strokovna refleksija velikih izzivov in Opis SLO problemov s katerimi je soočen sistem urejanja in načrtovanja prostora tudi del problema. Še vedno ni sprejeto spoznanje, da je razmerja znotraj tega "magičnega" trikotnika prav tako treba strokovno raziskovati in analizirati, ker so konstitutivni del ne/uspešnega prostorskega urejanja in načrtovanja. ANG Publication presents the results of the analysis of discursive practices in spatial organisation and planning. "Problems continue to arise when trying to clearly differentiate between the discipline, (in)directly involved groups of people, and politics. What is still lacking is the insight that the relations within this "magic" triangle are equally in need of professional research and analysis, because they are a constituent element of (un)successful spatial organisation and planning. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Urbani izziv ISSN 0353-6483, vol. 17, nos. 1-2, pp. 85 -105 Ljubljana. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 27037021 3. Naslov SLO Končno poročilo o rezultatih 1. dela javnomnenjske raziskave: Spreminjanje ureditve javnega prometa v Ljubljani in ljubljanski regiji ANG Final research report on results of 1st public opinion research: Changing of public transport system in Ljubljana and Ljubljana region Opis SLO Vsaka sprememba v prometni ureditvi v mestu pomembne vplive na družbeno-gospodarski razvoj. V tem kontekstu ima preoblikovanje posameznih prometnih infrastruktur ali uvedba omejevalnih ukrepov za določene vrste prometa na posameznih območjih lahko tudi negativen vpliv na razvoj mesta. Ključni cilj raziskave je iskanje načinov za doseganje konsenza med različnimi interesnimi skupinami, ki poleg oblasti (lokalne in državne) in kapitalskih struktur vključujejo tudi navadne državljane. ANG The basic purpose of research was to adequately present and interpret i.e. explain the socio-spatial trends. The report gives us an introspection at what the could be the potential impacts on the structure of economic and social activities in the city centre of Ljubljana if specific transport measures are to be fully implemented. The majority of interpreted data in the report are also represented in the visual (graphic) form. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v URŠIČ, Matjaž, ZAVRATNIK ZIMIC, Simona, TRČEK, Franc, KOS, Drago, HOČEVAR, Marjan, ZORMAN, Anže. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede, okt. 2009. 151 f., ["pril.l, Graf. prikazi. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 29302621 4. Naslov SLO Novi lokalizem v Sloveniji ANG New localism in Slovenia. Opis SLO Referat obravnava družbeno-prostorske spremembe v post-socialističnem mestu. Pridobitve, ki jih prinašajo nove infrastrukture ne omogočajo takojšnjega izkoreninjenja lokalnih posebnosti, temveč ob ustreznih ukrepih kvečjemu postopno prilagajanje novim razmeram. Novi lokalizem je predstavljen kot vmesna faza na poti do razvoja družbene skupnosti. Besedilo vključuje podatke iz raziskav, ki so bile opravljene na Centru za prostorsko sociologijo, Univerze v Ljubljani. ANG The paper tries to give an insight into the processes of socio-spatial transformation in the post-socialist city. The processes of renovation helped the inner parts of the city to raise the level of consumption and to get some vibrancy back. Attention is given to the wider socio-cultural context. The text includes empirical evidence collected from research projects that were performed at the Centre for Spatial Sociology, University of Ljubljana. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Fondazione Enrico Mattei, EURODIV 5h Conference "Dynamics of diversity in the globalisation era". Milan Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 28811357 5. Naslov SLO Strokovne podlage za pripravo regionalnega prostorskega načrta Ljubljanske urbane regije : zaključno poročilo projekta. 2009 ANG Expert groundwork for Ljubljana region spatial plan: final project report 2009 Opis SLO Sociološke podlage za pripravo regionalnega prostorskega načrta vključujejo analizo demografskega prostorskega in družbenega razvoja, ki vplivajo na spreminjanje razmerij med mestom in podeželjem. ANG Sociological expert basis to be included in regional spatial planning procedures consist of demografic development, spatial and social development analysis. Šifra F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Objavljeno v ŠAŠEK-DIVJAK, Mojca, HOČEVAR, Marjan, KOS, Drago, TRČEK, Franc, URŠIČ, Matjaž, et, al. Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 2009 Tipologija 2.14 Projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) COBISS.SI-ID 2348739 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Gleda na količino zbranega empiričnega gradiva, so nekateri projekta v procesu objavljanja. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Pred leti je v družboslovnih krogih obveljala teza o krizi sociologije, oz. sociološke epistemologije. Izhod so mnogi predvideli v odpiranju discipline in povezovanju z drugimi družboslovnimi pa tudi humanističnimi in celo naravoslovnimi disciplinami (Wallerstein, 2000). Prostorska in okoljska sociologija je bila že od svojih začetkov zelo široko zastavljena in močno povezana z mejnimi oz. sorodnimi družboslovnimi in prostorskimi disiplinami. Rezulati raziskovanja nakazujejo, da je to sicer z metodološkega vidika zelo perspektivna usmeritev smer. Vendar pa raziskovalno okolje in tudi sistemski pogoji raziskovanja, navkljub eksplicitnim načelnim usmeritvam raziskovalne politike, tega dejansko ne podpira. Razlogi so raznovrstni med pomembnješe pa se uvrščajo npr. tudi povsem neproduktivni kompetenčni spori med različnimi disciplinami. Nižja stopnja diferenciranosti in specializiranosti znanstvenih disciplin v Sloveniji je v tem kontekstu lahko tudi prednost. Ob močni vključenosti v mednarodno strokovno skupnost že od samih začetkov je ta "diferenciacijski manjko" pripomogel k odkritjem in razvoju temeljnih integralnih znanstvenih spoznanj o dolgoročnih družbeno-prostorskih razvojnih procesih. Postmoderna fragmentiranost, ki izpostavlja potrebo po integraciji raznovrstnih specialističnih disciplinarnih pristopov, je potencialno lažja v tistih okoljih, kjer še obstaja tudi personalna komunikacija med različnimi specialisti. S tega vidika je najpomembnejši rezultat raziskovalnega dela strukturiranje problemskega polja na način, ki omogoča povezavo med spoznavno teoretskim ambicioznim razskovanjem in aplikativnimi vidiki raziskovane materije. Zaradi integrativne naravnanosti prostorske sociologije, so njena nova spoznanja pomembna tudi za razvoj sorodnih znanstvenih disciplin, ki se ukvarjajo s področjem prostorskega razvoja (urbanizem, arhitektura, geografija, regionalne študije, družboslovna informatika, javna uprava), hkrati pa je odlika takšnega pristopa težnja po aplikativnosti znanstvenih spoznanja na različnih ravneh prostorske organizacije družbe. S poudarkom na analizi razvojno pomembnih primerov novih pojavnih oblik časovno-prostorske in družbeno-prostorske organizacije v obliki pilotskih projektov se zanjšuje razkorak med znanstveno teortskim nivojem in praktično aplikativnim raziskovalnim delovanjem. Čeprav torej interdisciplinarno sodelovanje pri razvojnih projektih, še vedno zaostaja za dejanskimi potrebami, ugotavljamo, da se sodelovanje vsaj na nekaterih področjih (npr. energetika, ravnanje z odpadki, varstvo okolja v ožjem pomenu), izboljšuje. To je tudi eden od možnih načinov preseganja padanja zaupanja v verodostojnost znanstvenih presoj in spoznanj, ki je na nekaterih področjih že zelo močno. Očitno je, da v postmodernih okoliščinah znanstvena racionalnost logika ne deluje več tako prepričljivo kot nekoč. To še posebej velja za okoljsko področje, kjer nove »postmoderne« ideje zanemarjajo racionalnost, ki je zakoreninjena v tradiciji zahodnega razsvetljenstva. Z vidika družbene pragmatike je zelo problematično, da tudi dobri in tehnološko domišljeni projekti naletijo na legitimizacijske težave. Sodelovanje in posvetovanje s prizadetimi skupinami postaja neizogiben in velikokrat edini kredibilen način za doseganje družbene sprejemljivosti določenega projekta. Še posebej to velja za infrastrukturne projekte, ki sicer nedvoumno prispevajo h kvaliteti življenja vseh ali vsaj mnogih, vendar kljub temu velik del vpletenih ne pristaja na poseg. V takih primerih je sociološki prispevek zelo pomemben. Velik del sociološkega raziskovanja in siceršnjega delovanja je usmerjen dejansko prav v raziskovanje dosežene stopnje refleksivnosti v sodobnih in pol/preteklih družbah, z namenom nadaljnega izboljševanja refleksivnosti na individualni in institucionalni ravni. ANG_ Some years ago, sociological circles generally accepted the thesis that that sociology or sociological epistemology was going through a crisis. Many saw the solution in the discipline's opening up to and linking with other social, humanist, and even natural sciences (Wallerstein, 2000). From its beginnings, spatial and environmental sociology was very widely conceived and strongly connected with border and related social and spatial disciplines. Research results have indicated that the chosen direction is highly promising from the viewpoint of methodology. However, in spite of the explicit, in-principle orientation of research policies, the research environment and the systemic conditions for research do not actually support this optimism. The reasons are manifold and among the most important ones are e.g. the totally unproductive competence disputes between the different disciplines. Postmodern fragmentation, highlighting the need for integrating various specialist disciplinary approaches, is potentially easier to overcome in environments where personal communication between diverse specialists still exists. Seen from this aspect, an important result of the research work will be the operational structuring of the problem field in a way that will enable to connect cognitive, theoretical and ambitious research with the applicative aspects of the researched issue. Because of the integrative nature of spatial sociology, its new findings are also of importance to the development of related scientific disciplines dealing with the field of spatial development (urbanism, architecture, geography, regional studies, social science informatics, public administration), and at the same time an advantage of such an approach is the tendency towards applicative scientific findings at different levels of the spatial organisation of society. The emphasis on the analysis of developmentally significant examples of new phenomena of temporal-spatial and socio-spatial organisation in the form of pilot projects reduces the gap between the scientific theoretical level and practical, applicative research activities. Even though interdisciplinary cooperation in development projects still lags behind the actual needs, we nevertheless find that it has improved at least in some areas (e.g. energy, waste management, environment protection in the narrow sense. This is also one of the possible ways of overcoming the declining confidence in the credibility of scientific assessments and findings, which has become very pronounced in some areas. It is obvious that in postmodern circumstances scientific rationality and logic are longer as persuasive as they used to be. This is particularly true of the environment, where new "postmodern" ideas neglect the rationality rooted in the tradition of the Western Enlightenment. From the perspective of social pragmatics, it is highly problematic that even sensible and technology well-considered projects run into legitimation difficulties. The reason for this condition is paradoxically in part a consequence of modernist reflexivity. The solutions for numerous development problems increasingly depend on the public opinion, i.e. on their legitimacy rather than on technical options. Cooperation and consultation with affected groups has become inevitable, and this is often the only credible way to achieve social acceptance for a specific project. This is particularly true of infrastructure projects: even when they undoubtedly contribute to the quality of life of all or least many involved people, most of them nevertheless reject the intervention. The contribution of sociology is very important in these cases. A great portion of sociological research and activities is actually aimed at investigating the achieved level of reflexivity in contemporary and recent societies, with the intention of further improving reflexivity at the individual and institutional levels. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO V slovenskem prostoru se modernizacijski deficit kaže kot urbani primanjkljaj. N tej predpostavki smo iskali odgovor na vprašanje, pod kakšnimi pogoji lahko ta "posebnost" postane morda postmoderna razvojna priložnost Slovenije. Štiridesetletna kontinuiteta prostorske sociologije v Sloveniji je bila že v sami zasnovi izviren poskus raziskovanja vzajemnega učinkovanja družbe in prostora. Primerjalno nižja stopnja diferenciranosti družbenih podsistemov, npr. znanstvenih disciplin v Sloveniji se je skozi razvoj prostorske sociologije izkazala kot prednost, ki je pripomogla k oblikovanju integralnega pogleda na družbeno-prostorske fenomene še preden je ideja integracije raznovrstnih in specifičnih pogledov ter disiciplin postala aktualna zahteva sodobne znanosti. Soglasje o načinu doseganja tako kompleksnega družbenega cilja, kot je trajnostni razvoj, se hitro skrha, predvsem zaradi velikih legitimizacijskih težav pri operacionalizaciji implicitno nujnih dokaj radikalnih sprememb. Z raziskovanjem smo zbrali in obdelali podatke, ki kažejo na to, da je racionalna družbena legitimizacija posegov v prostor in okolje v Sloveniji nadpovprcno zahtevno delovanje. Pri načrtovanju raziskovanja smo zato precej pozornosti namenili razmerjem med tremi načini legtimiranja TR: 1) avtoriteta (država), 2) pogajanja (trg), 3) dogovarjanje (participacija civilne družbe). V slovenskih aktualnih družbenih razmerah je poudarek na legitimizacijskih procedurah tudi zgodovinsko utemeljen. Ustvarjanje družbenih pogojev za legitimiziranje postopkov je dejansko najpomembnejši pogoj optimaliziranje prostoskega razvoja in varstva okolja v Sloveniji. Zaradi intenzivnih, vse bolj globalnih družbenih in nenazadnje gospodarskih procesov, je zelo pomembno razčiščevanje kriterijev in praktično uveljavljanje presoj na osnovi katerih ugotavljamo skladnost konkretnih prostorskih projektov s trajnostnim razvojem. Visoka stopnja ranljivosti okolja v Sloveniji, specifična prostorska kultura in prav tako specifična zgodovinska dediščina pri uvajanju participativnih metod legitimizacije postavljajo visoke ovire pri doseganju tega raziskovalnega cilja. Raziskovalni rezultati, na osnovi katerih lahko presojamo stopnjo težavnosti legitimizacije izbranih razvojnih variant, so zato neposredno uporabni pri načrtovanju in usmerjanju prostorskega razvoja, nujnih sanacijah degradiranih prostorov, varovanju okolja in doseganju kakovosti življenja v Sloveniji. Legitimizacijski pogoji za preseganje »urbanega primanjkljaja«, kot ene temeljnih značilnosti slovenskega prostorskega in družbenega razvoja so bili tako ključna raziskovalna tema. Raziskovanje sodobnih prostorskih identitet in vrednotnih orientacij posameznikov in skupin je v tem kontekstu dejansko zagotavljanje ustrezne podatkovne infrastrukture. Raziskovalni rezultati potrjujejo, da je ohranjanje tradicionalnih lokalno-regionalnih identitet, ob sočasni podpori nastajanju novih prostorskih identitet, v sozvočju s trendi nadnacionalnega povezovanja. Takšna na prvi pogled nekompatibilna praksa ustvarja mžnosti za uveljavljanje trajnostne rabo prostora in okolja in narave. V okviru raziskovalnega program smo izvedli serijo konkretnih empiričnih raziskav slovenskega prostora in okolja. Raziskovali smo prostorsko mobilnosto, bivalne oz. stanovanjske preference, okoljske vidike prostorskega razvoja, komplementarne učinke razvoja in dostopa do informacijske infrastrukture, participativne prakse pri prenovi degradiranih območij, težave pri prostorskem umeščanju rizičnih tehnologij, postmoderna razmerja med urbanimi in ruralnimi prostori. Raziskovanje slovenskih prostorsko prometnih zagat smo zasnovali primerjalno z vključitvijo v evropski projekt raziskovanja trajnostne urbane mobilnosti. ANG Researching specific modernisation deficit, we try to answer the question whether this specific feature may be turned into a development opportunity for Slovenia. The comparatively lower level of differentiation between the social subsystems, e.g. scientific disciplines, showed to be an advantage in the course of the development of spatial sociology. Any consensus on the method(s) to achieve the kind of complex social objective sustainable development is soon starts to unravel, in particular because of the huge legitimising difficulties in the operationalisation of implicitly necessary, but quite radical changes. The data gathered and processed through research show that rational social legitimising of interventions in space and the environment is an very demanding enterprise in Slovenia. We therefore paid particular attention in planning the research to three methods of legitimising sustainable development: 1) authority (the state), 2) negotiations (the market), 3) argumentation (participation of civil society). In the present Slovene conditions, the emphasis on legitimising procedures is historically vindicated. Creating the social conditions required to legitimise procedures is actually the most important condition for optimising spatial development and environment protection in Slovenia. Due to the intensive, increasingly global social and, last but not least, economic processes, it is very important to clarify the criteria and practically implement assessments that will serve as the basis for considering whether concrete spatial projects harmonize with sustainable development. The high degree of vulnerability of the environment in Slovenia, its specific spatial culture, and equally specific historical heritage, constitute severe obstacles to the introduction of participative methods of legitimising when trying to achieve the research objective. The research results which enable us to assess the degree of difficulty to legitimise chosen development variants, are therefore directly applicable to planning and directing spatial development, the urgent rehabilitation of degraded areas, environment protection, and achieving a higher quality of living in Slovenia. Are key research theme are therefore the legitimising conditions required to overcome the "urban deficit" as a fundamental characteristic of Slovenia's spatial and social development. Researching contemporary spatial identities and value orientations of individuals and groups in this context amounts to providing an adequate database infrastructure. The research results confirm that the preservation of traditional local-regional identities, along with simultaneous support to emerging new spatial identities, is in harmony with the trends of supra-national integration. Such a first sight incompatible practises create the conditions for implementing sustainable development of space, the environment, and nature. As part of the research programme, we carried out a range of concrete empirical researches of space and the environment in Slovenia. We researched spatial mobility, living or housing preferences, the environmental aspects of spatial development, the complementary effects of development and access to the information infrastructure, participative practices in the renovation of degraded areas, the difficulties related to the spatial location of risk technologies, and the postmodern relations between urban and rural spaces. The research into Slovenia's spatial, traffic problems was conceived comparatively through our participation in a European project of researching sustainable urban mobility. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj ♦> DA O NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Delno d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat Uporaba rezultatov zJ F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat Uporaba rezultatov F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat Uporaba rezultatov F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj *> DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov zJ F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj ♦> DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov ZJ F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih zJ Uporaba rezultatov Delno zl F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov zJ F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj t> DA O NE Rezultat Dosežen zJ Uporaba rezultatov Delno zJ F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen zJ Uporaba rezultatov Delno zJ F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov zl F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov zl F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj ') DA © NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov zJ F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zi Uporaba rezultatov zJ F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov zJ Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O 0 o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o O 0 G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu ® O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov ® o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje ® o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O 0 O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o 0 o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o 0 o o G.02.07. Večji delež izvoza ® o o o G.02.08. Povečanje dobička ® o o o G.02.09. Nova delovna mesta 0 o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O 0 O G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 0 O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 0 O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij 0 o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o 0 G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o 0 o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O 0 O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 0 o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o 0 o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O 0 O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O 0 G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O ® O O G.07.02. Prometna infrastruktura o ® o o G.07.03. Energetska infrastruktura o ® o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva ® O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki— 1. Sofinancer MOL Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 39.000,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 36,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. Ocena in merjenje kakovosti življenja A.01 2. Sociološke podlage dolgoročnega prostorskega načrta F.01 3. Raziskovanje JM o novih prometnih rešitvah F.03 4. Ocene in meritve stanovanjsko bivanjskih preferenc F.26 5. Projekcije migracijskih tokov: dnevne migracije, preselitve v, iz mesta, ocena gravitacijskega zaledja, ipd. F.01 Komentar Ocena Glede na dogovore in tudi že tudi konkretno nadaljevanje sodelovanja sklepamo, da je naročnik zadovoljen z znanstveno kakovostjo in neposredno uporabnostjo raziskovalnih rezultatov. Ne glede na ta logičen sklep pa nedvomno obstaja še precej možnosti za bolj učinkovit prenos rezultatov v načrtovalsko in upravljalsko prakso. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja 2. Šifra 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Drago Kos in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 18.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/154 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 DB-D2-E8-1D-EC-C2-F1-F9-6B-59-0A-CD-73-DC-DC-FD-0C-8F-F3-16