Domen Kušar 2oo4/1 AR PROSTORSKA PREDSTAVA STUDENTOV FAKULTETE ZA ARHITEKTURO V LJUBLJANI Spatial ability of students from the Faculty of architecture in Ljubljana UDK 72:371.3 COBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanek prejeto 31.3.2004 izvleèek Študentje prihajajo na Fakulteto za arhitekturo z raziièno prostorsko predstavo, ki je odvisna od številnih dejavnikov. Pri predmetu Opisna geometrija e vrsto let študentje opravijo dva testa prostorske predstave. Za preizkus uporabljamo tako imenovani MRT (Mental rotating test), ki je eden splošno priznanih naèinov ugotavljanja prostorske predstave. Test prviè izvajamo ob zaèetku pouka, v oktobru, drugiè pa ob pisnem delu izpita Opisne geometrije, junija ter septembra, torej po enem letu študija arhitekture. Rezultati so zanimivi in primerljivi podobnim raziskavam. Razlika po spolu je zelo oèitna. Študenti imajo veliko bolj razvito prostorsko predstavo kot študentke. Intenzivno delo pri predmetih prvega letnika, ki pomagajo razvijati prostorsko predstavo, se obrestuje, saj rezultati ka ejo nedvomno izboljšanje prostorske predstave. Druga ugotovitev, kjer smo primerjali oktobrske rezultate med redno in izredno vpisanimi, potrjuje objektivnost sprejemnih izpitov, vsaj na podroèju prostorske predstave. abstract Depending on numerous factors, spatial abilities of students, enrolling in the Faculty of architecture, differ. For several years students have undertaken two tests on spatial ability within the course Descriptive geometry. The so-called mental rotating test was used in the test, which is one of the generally accepted tests for establishing spatial ability. The first test is conducted in October, before course work begins, while the second test is done alongside the written examination in June or September, after a year ofarchitectural studies. The results are interesting and comparable to similar research. Differences according to gender are very evident. Male students have better developed spatial ability than female students. Intensive work in first year courses, which help in developing spatial ability, have positive effects and undoubtedly point out improvements. The second finding, established from comparison of the October results between enrolled regular andpart-time students, confirmed the objectivity of entrance exams, at leastfrom the aspect of spatial ability. kljuène besede: prostorskapredstava, test (MRT), opisna geometrija key words: spatial ability, mental rotating test, descriptive geometry Ljudje imamo različno prostorsko predstavo. Nekateri boljšo, drugi slabšo. Dobra prostorska predstava nam prav pride v vsakdanjem življenju. Kljub temu pa je dobra prostorska predstava nepogrešljiva v vrsti poklicev, ki se ukvarjajo s problematiko prostora. Arhitektura je poklic, v katerem je prostorska predstava ključnega pomena za uspešno delo. Že opravljene raziskave kažejo, da imajo pripadniki moškega spola bistveno boljšo prostorsko predstavo kot pripadnice ženskega spola [Gorska, et al., 2000:258]. S preučevanjem prostorske predstave se ukvarjajo zlasti na Japonskem [Saito, et al.: 1998:231-235].Ugotovili so namreč, da je možno z nekaterimi vajami prostorsko predstavo izboljšati. Posebno skrb so namenili izboljšanju prostorske predstave žensk. Vta namen imajo tečaje ter seminarje, kijih obiskujejo predvsem tiste ženske, ki želijo zaradi boljših službenih ali študijskih možnosti izboljšati svojo prostorsko predstavo, oziroma jo približati moškemu nivoju. Pri nas v Sloveniji ta problematika še ni aktualna, čeprav bi glede na veliko zanimanje za vpis na fakultete, kjer je dobra prostorska predstava ključna, pričakovali ravno nasprotno. Vsako leto se namreč samo na Fakulteto za arhitekturo želi vpisati med 400 in 500 dijakov. Z omejitvenim izpitom se jih nato sprejme 120 redno vpisanih ter še okoli 40 izredno vpisanih, kar predstavlja približno četrtino prijavljenih. Študijski program prvega letnika sestavljajo predmeti, ki so namenjeni tudi izboljšanjuprostorske predstave študentov. Poleg Opisne geometrije sta to še zlasti Prostoročno risanje in Predstavitvene tehnike. V okviru predmeta Opisna geometrija že nekaj let spremljamo nivo prostorske predstave študentov. Študente testiramo na začetku leta, s čimer ugotavljamo prostorsko predstavo, ki jo imajo pred vstopom na fakulteto. Drugi test je ob koncu leta, tik pred rednim izpitom. Ti rezultati kažejo stopnjo razvoja prostorske predstave v obdobju enega leta. Namen testiranja je ugotoviti razliko med spoloma v populaciji vseh študentov prvega letnika na FA v začetku šolskega leta in na koncu ter ugotoviti napredek pri razvijanju prostorske predstave. Drugi namen raziskave pa je bil ugotoviti ali obstaja kakšna relacija glede prostorske predstave med redno in izredno vpisanimi oziroma objektivnost sprejemnih izpitov za področje prostorske predstave. Materiali in metoda Prvi test izvajamo v začetku študijskega leta, načelno v prvem ali drugem tednu oktobra in sicer v okviru vaj pri predmetu Opisna geometrija. Drugo testiranje je ob koncu šolskega leta. Do sedaj je bila praksa, da so študenti delali ta test tik pred pisnim izpitom Opisne geometrije, to se pravi, ko so praktično že zaključili s študijem Opisne geometrije. Testi, katerih rezultati so predstavljeni, so bili opravljeni v šolskih letih: - 1999/2000 - 2001/2002 - 2002/2003 - 2002/2004 (samo začetni test) Za test smo uporabili tako imenovani MRT - Mental rotating test in sicer varianto, ki jo uporabljajo tudi v Raziskovalni enoti državnega centra za univerzitetne sprejemne izpite na univerze (National Center for University Entrance Examinations - research division) v Tokyu na Japonskem, od koder mi je kolegica Kumiko Shiina prijazno poslala pole ter tudi navodila za izvajanje ter vrednotenje testa. Test je sestavljen iz dvajsetih primerov, razdeljenih v dve skupini po deset. Naloga študentov je poiskati danemu predmetu dva enaka, ki pa sta prikazana pod različnim zornim kotom. Študenti izbirajo v vsakem primeru med štirimi možnostmi, od katerih sta vedno dve pravilni (slika 1 ).Čas za reševanje je omejen na dvakrat po tri minute, kar znese skupaj šest minut reševanja za dvajset primerov. Celoten potek testa je malo daljši, saj je Slika 1: Tipičen primer. Pravilni rešitvi, ki predstavljata enak objekt kot je na levi, sta prekrižani. Typical example. Correct solutions, representing the same object as on the left, are crossed out. potrebno študentom predhodno obrazložiti način reševanja. Rezultati so razdeljeni v štiri osnovne skupine: - redno vpisane študentke (ženske R) - redno vpisani študenti (moški R) - izredno vpisane študentke (ženske I) - izredno vpisani študenti (moški I) Pri obdelavi podatkov ter predstavitvah so bile poleg osnovnih skupin formirane še štiri sestavljene skupine glede na spol oziroma status: - ženske - moški - redno vpisani - izredno vpisani Rezultati predstavljajo povprečno oceno (število točk) skupine. In sicer je največje možno število točk 40, najmanj pa 0. Rezultati Skupaj je bilo v vseh testiranjih na FA izpolnjenih 533 testov. Od tega so jih 369 izpolnili redno vpisani študenti in študentke ter 164 izredno vpisani (poleg izredno vpisanih so zajeti tudi podatki študentov uvodne šole, kije bila predhodnica izrednega študija). Po spolu je situacija 295:238 v korist ženskega spola. Prva tabela (slika 2) kaže rezultate jesenskega testa. Druga tabela (slika 3) kaže rezultate poletnega testa. Druga tabela je krajša, saj poletnih testov v šolskem letu 2003/2004 še nismo izvedli. V tabelah so povprečne vrednosti za vsako obravnavano skupino glede na čas izvajanja. Pred vrednostjo je navedeno letnik moški redni ženske redne moški izredni ženske izredne N povp. N povp. N povp. N povp. 1999/00 60 25.633 53 16.755 18 22.555 33 17.272 2001/02 37 26.432 38 19.737 24 22.75 27 14.740 2002/03 36 25.972 46 18.783 11 26.182 16 14.5 2003/04 35 29.657 64 18.563 17 22.294 18 15.111 povprečje 168 26.720 201 18.358 70 23.128 94 15.660 N redni N izredni N moški N ženske povp. jese^ 369 22.165 1 16^ 18.848 1 238 1 25.664 295 17.498 Slika 2: Rezultati jesenskega testa. Autumn MRT results. letnik moški redni ženske redne moški izredni ženske izredne N povp. N povp. N povp. N povp. 1999/00 26 30.231 34 21.294 5 34.4 6 16.166 2001/02 22 29.954 21 27.048 3 28.666 10 16.3 2002/03 11 32.727 23 25.043 3 35.666 5 18.2 povprečje 59 30.593 78 23.949 11 33.182 21 16.714 N redni N izredni N moški N ženske pov. poletji 137 26.810 1 33 1 21.697 70 i 31.000 99 122.414 število študentov (N), ki so opravljali test. Glavnima tabelama sta dodani še po dve manjši tabelici z izračunom povprečnih vrednosti štirih združenih skupin (redni, izredni, ženske in moški). Najboljšo prostorsko predstavo imajo na jesenskem testu redno vpisani študenti (slika 4). Na koncu leta prvenstvo sicer prevzamejo izredno vpisani študenti (slika 5), vendar je potrebno povedati, da sta poletna vzorca izredno vpisanih, zlasti pa še moških, izredno majhna, zato lahko pride do nerealnih rezultatov, še posebej če primerjamo njihove rezultate v kategoriji prvega testa, ko je bilo tudi obravnavano število študentov večje. Rezultati kažejo že znano razliko med moško in žensko populacijo (sliki 6 in 7). Razlika je precejšnja in se tudi na koncu leta praktično ne zmanjša. V vseh kategorijah se kaže tudi izboljšanje prostorske predstave, ki pa je med izredno vpisanimi študentkami daleč najmanjše (slika 8). Slika 4: Rezultati jesenskega testa. Autumn MRT results. Slika 3: Rezultati poletnega testa. Summer MRT results. Slika 5: Rezultati poletnega testa. Summer MRT results. Slika 6: Jesenski test - primerjava glede na spol. Autumn test - comparison by gender. Slika 7: Poletni test - primerjava glede na spol. Summer test - comparison by gender. Rezultati kažejo tudi splošno razliko med redno in izredno vpisanimi (sliki 9 in 10. Razlika (blizu 3 točke, kar pomeni 8 %) je vsekakor dovolj velika in kaže, da imajo redno vpisani boljšo prostorsko predstavo. Ob tem se vsiljuje misel, da so sprejemni izpiti, vsaj kar zadeva prostorsko predstavo, dovolj objektivni. Podobo kazi le dejstvo, da imajo izredno vpisani študenti na začetku boljšo prostorsko predstavo kot redno vpisane študentke. Možni vzrok za tako stanje je v dejstvu, da se na sprejemnih izpitih ne preverja samo prostorska predstava, pač pa tudi druge veščine (likovno dojemanje, poznavanje arhitekture), potrebne za študij arhitekture. Nekaj točk na izpitih prinese tudi uspeh srednje šole ter mature (skupaj 20%), kjer je ženski del populacije neprimerno boljši od moškega. Slika 9: Jesenski test - primerjava glede na status. Autumn test - comparison by student's status. Slika 8: Jesenski in poletni test - napredek pri prostorski predstavi. Summer and autumn tests - improvement ofspatial ability. Slika 10: Poletni test - primerjava glede na status. Summer test - comparison by student's status. Primerjava z drugimi univerzami Študentsko prostorsko predstavo preverjajo tudi na nekaterih tujih univerzah, predvsem tam, kjer je ta ključna za študij. Izjema je Japonska, kjer teste izvajajo tudi na drugih področjih. Rezultate uporabljajo za analizo napredka študentov. Tako delajo teste najprej na začetku leta ter nato ob koncu leta oziroma zaključku predmetov, ki vplivajo na izboljšanje prostorske predstave. Na enak način delamo analizo na FA. Na 8. Mednarodni konferenci o inženirski grafiki ter opisni geometriji, leta 1998 v Austinu v ZDA, je bila predstavljena mednarodna primerjava testov prostorske predstave [Gorska, et al., 1998: 261-266] petih univerz iz štirih različnih držav in sicer: - University ofKaiserslautern(UKL) iz Nemčije - Michigan Technology University (MTU) iz ZDA - Krakow University of Technology (CUT) iz Poljske - University ofTokyo (UT) iz Japonske - Otsuma Women's University (OWU) iz Japonske Analiza je bila narejena za rezultate, ki so jih dobili v letih 19901998. Poleg testa MRT (ki smo ga uporabljali na Fakulteti za arhitekturo), so uporabili še dva druga testa. Žal testi niso bili izvajani po enaki metodi, kar je potrebno upoštevati za razumevanje rezultatov. Poleg tega na rezultate vpliva različnost študijskih programov ter časa, kije bil na voljo. Tako so naUKL izvajali analizo na programih gradbeništvo, urbanizem in arhitektura, na CUT na programu gradbeništvo, na MTU in UT na različnih tehniških programih, medtem ko na OWU na programu ekonomija. Test je trajal standardnih 3+3 minute na CUT, UT in OWU, medtem ko je na MTU 4+4 minute ter na UKL 5+5 minut. V slikah 11 in 12 so predstavljeni rezultati te primerjave, katerim smo dodali tudi rezultate, ki smo jih dobili na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL - FA). Rezultati kažejo, da so naši študenti glede prostorske predstave nekje blizu povprečja univerz na prvem testu, oziroma malo nad njim v drugem testu. Pri tem je potrebno upoštevati, da daljši čas pomeni tudi nekaj boljše rezultate, saj se pri popravljanju testnih pol pokaže, da vsi študenti sploh ne pridejo do koncatesta, saj jim prej zmanjka časa. Diskusija Rezultati potrjujejo boljšo prostorsko predstavo moške populacije in so primerljivi mednarodnim rezultatom. Kažejo tudi boljšo prostorsko predstavo redno vpisanih pri jesenskem testu. Poleg tega rezultati dokazujejo, da delo pri predmetih prvega letnika pomaga izboljšati prostorsko predstavo in to pri vseh obravnavanih skupinah. Kljub temupa ostaja nekaj vprašanj še vedno odprtih. Predvsem gre za primerjavo med moškimi in ženskami ter iskanju odgovorov na vprašanje, ali se ta razlika med celotnim študijem zmanjšuje ali ne. Drugo odprto vprašanje paje, kakšno je razmerje med spoloma glede prijav na fakulteto ter uspešnosti opravljanja sprejemnega izpita? Glede na to, daje na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani več študentk kot študentov, bi se bilo smiselno vprašati, kakšno je razmerje med spoloma ob prijavi ter kakšen je osip med sprejemnimi izpiti glede na spol. To pabo verjetno tema naslednje raziskave. Viri in literatura univerza N moški ženske UKL 221 68 52 MTU 202 75 63 CUT 98 52 35 UT 219 72 56 OWU 360 - 38 UL-FA 533 64 43 Slika 11: Meduniverzitetna primerjava - rezultati jesenskega dela (v %). Comparison between universities - autumn test scores (%). univerza N moški ženske UKL 221 76 75 MTU 202 - - CUT 98 61 44 UT 219 89 84 OWU 360 - 55 UL-FA 169 77 56 Slika 12: Meduniverzitetna primerjava - rezultati poletnega testa (v % Comparison between universities - summer test scores (%). Gittler, G., Glueck, J., 1998: Differential Transfer of Learning: Effects of Instruction in Descriptive Geometry on Spatial Test Performance. Journal for Geometry andGraphic, Volume 2 (1998). Heldermann Verlag, 71-84. Gorska, R., Sorby, S., 1998: The effect of various courses and teaching methods on the improvement of spatial ability. V: Proceedings of the 8" International conference on engineering design graphics and descriptive geometry. The University of Texas at Austin, 252-256. Gorska, R., et al.: 1998: International comparisons of gender differences in spatial visualization ant the effect of graphics instruction on the development on this skills. V: Proceedings of the 8th International conference on engineering design graphics and descriptive geometry. The University of Texas at Austin, 261-266. Gorska, R., et al.: 2000: International experiences in developing the spatial visualization abilities engineering students. V: Proceedings of the 9th International conference on geometry and graphics. Rand Afrikaans University, Johannesburg, 256-262. Saito, T. et al. 1997: Analysis of Problem Solving Process of a Mental Rotating Test Performance in Shepard-Metzer Tasks. . Journal for Geometry and Graphic, Volume 1 (1997). Heldermann Verlag, 185-193. Saito, T. et al.: 1998: Relations between spatial ability evaluated by mental cutting test and engineering graphic education. V: Proceedings of the 8" International conference on engineering design graphics and descriptive geometry. The University of Texas at Austin, 231-235. Shiina, K., Suzuki, K., 1998: Design of modified mental rotating test and its error analysis. V: Proceedings of the 8th International conference on engineering design graphics and descriptive geometry. The University of Texas at Austin, 236-240. http://fa.arhitekt.net/si/studij/vpis/(8.3.2004) http://www.vpis.uni-lj.si/ (8.3.2004) asist Domen Kušar Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljanai domen.kusar@arh.uni-lj.si