TRST, četrtek 26. februarja 1959 Leto XV. St. 49 (4203) PRIMORSKI Cena 30 lir Tel.s Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini ŠTV* UL- MONTECCHI tt. C, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA B. M — NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir- °&AŠov- Podružnica GORICA: Ulica S. PeUico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tei. 37-338 — CEN* FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun: Založništvo vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 tir. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda. tr*aan>ga Ms** Tnt 11-5374 _ Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Strltarleva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani bUO-7U/3-375 IT u-in. ———* --------------------------------------------------- ^ .«■ ~ . r : l""ri./1. 'vnr1"1 ——---------------------:----------------------------—— Včeraj so v Florenci pričali Parri, Solari, Longo in Lizzero Voditelji CLNAI so dokazali zakonitost nujnost in vzornost Proti nacifašistom v vzajemne borbe Beneški Slovenij i Sporazumi med italijanskim in slovenskim odporniškim gibanjem so se dosledno obojestransko spoštovali in izvajali - Tako je ponovno dokazana vsa skonstruiranost obtožnice, ki jo je narekovalo sovraštvo do odpor-niškega gibanja - Razprava se bo nadaljevala 16. marca (Od našega dopisnika) , 25. — Za nas je protipostavni proces proti bivšim benečanskim ' °ffl in antifašističnim borcem zaključen: ves dosedanji potek te absurdne ia ® nesporno dokazal, da so benečanski partizani bili dejansko partizani, v fazbojniki, kakršne nam je hotela prikazati obtožnica. Vse, kar se je doga-"•‘5ti(vnene*ki' Sloveniji, je odražalo nujnost oborožene borbe proti fašizmu in ^lov"emu okupatorju, hkrati pa se je ta borba vodila v pogojih najtesnejšega sod ? med slovenskimi in italijanskimi partizanskimi formacijami, ki so ^elovanju dali tudi v podrobnostih izdelan organizacijsko-vojaški okvir in 5ke in skuPne vo----------------------------------- l%liž? ne ciIie- sPri' *Vo in ‘^eI..da ie to v0_ >6 ttiM P°llt;ično sodelova->skm,f venskimi in ita-v Partizanskimi e- % sovro rbi; proti skup" >briia razniku posredno “ tudi ^ „ Potrdila - e Ital+l« (Jjer je zakoniti ■Mk v okupiranem :^edajetntemb0ljTr Posta,,?- ta nova Ita' ;H to --J^ pred so"pre,’„-nakar i* bila tJo b0 ozena na 16. mar-S. pJmel besedo javni aSem so si sledile v C„!!stnvm redu: L trUccio o ’ M;'6rmo /t10 . Parri, sena- I ^‘Usen« ’ žuPnik Ja* I.Sgo jn? ’ poslanec Lui ilSc'ch Areanc'g Giuseppe, /r0. Amedeo in Mario It tolik J?kulin Je potrdil f/S° izročil 7U je GariuP ttt ^bivali, varstvo regi-t i’, ki So ..stva občine Le-kem tl , P°zneje skrili y V; Pa j?vS-°Piu’ po OSVO-L ‘9 llh le Ponovno pre- ?bči %| ta UC;na V, bil tist ncie U" '"‘i e« :eSa dne, ko so 9 brat Peljali Crainicha ,7 g0,tn redana. v Zdrav. \bičeva 21’ da Je bila S? - d°tma 'l da € omp. ,* lmeti nobene dogodkom; je ^!e, o Pa je Po- S «fiurj®v°e r?° 3ena' k' "iiNkiČ. G'ovanni po-račun, od-t'1 t‘{0? °r pg-P^az partizanov. {/IiNh!9 Ustan« • je bil od * Ki ,a I944 Vlt'e pa do no-Rimi’, • 30 Ea Nemci taV" interniral, v %yi. mastni’K poveljni-Sh bertai vpo Volontari ",'vf Pfical o od-ši^bskim ''lanskim in ju- V^ra.odP°rniškim gi-!j*(este tti asanje teh odno- l 'hp b busio,.; • " "jmio samo b^beije v ampak tudi «Tvi žrl ker 3ta bili o-'X '‘»lije Vj„ fašističnega H “bpornijkn1 Je- ‘tul,‘ A l Urizanr gibanje ilttSo n*vati, da bi s doVaj 1 okuPatorju £ ia tun; 0 svetu. da >A. 1 sama osvobo- le tudi v Italiji polastile re, gistrov prebivalstva, da bi preprečile mobilizacijo prebi* valstva v nemško vojsko?« Sen. Parri je na to vprašanje pritrdilno odgovoril in navedel pri tem še nekaj primerov v Emiliji in Piemontu. Na vprašanje, kaj ve povedati o ravnanju fašizma s slovensko narodno manjšino, jg sen. Parri dejal, da je potrebno pri tem ločiti med .Slovenci in Hrvati v Julijski krajini, kjer je fašizem šel tako daleč, da je pri spreminjanju slovenskega značaja pokrajine spreminjal celo priimke na nagrobnih spomenikih, in Beneško Slovenijo, ki je bila priključena Italiji že leta 1866 in je bila že povsem poitalijančena, kljub temu da so’prebivalci slovenskega porekla, kar dokazujejo'tudi njihovi priimki. Vendar pa je prebivalstvo na splošno italijanskih čustev, le fašizem je sovražilo, ker je tudi tam prepovedoval uporabo slovenskega jezika tudi v cerkvi in slovenski katekizem. Senator Fermo Solari iz Vidma je nasledil Parrijevo mesto poveljhika C.V.L., ko so Parrija aretirali Nemci. Takoj po 8. septembru 1943 so se organizirale prve italijanske formacije »Giustizia e Liber-ta» (Partito d’azione). Politični komisar garibaldinskih formacij v Furlaniji in Julijski krajini Mario Lizzero-Andrea je stopil v ,\tik s slovenskimi partizanskimi formacijami v Sen Lenartu proti koncu septembra 1943. Tam je bil prisrčno sprejet in se je sporazumel o skupni borbi proti okupatorju. Dogovorili so se, da bodo slovenske partizanske formacije nadzorovale področje vzhodno od Nadiže, italijanske partizanske formacije pa ono zapadno od te reke, kjer so prekinjali za oskrbovanje nemške vojske v Italiji važno železniško progo Videm-Trbiž. Potrdil je okoliščino, da so slovenske partizanske enote operirale na področju Julijske Krajine že pred 8. septembrom, že leta 1942. V jugoslovanskih partizanskih enotah je bilo tudi mnogo italijanskih vojakov, ki so po kapitulaciji Italije bili pripravljeni boriti se v vrstah jugoslovanske osvobodilne vojske, ostali pa so se vrnili domov. Italijanske partizane je zlast, dojmila okoliščina, da so slovenski partizani lepo ravnali z italijanskimi vojaki, kljub temu, da je šlo za vojsko, ki I A n/,d alAirnl D n rt t odred; v splošnem so imeli stik le z enotami IX. Korpusa. Poslanec Luigi Longo je bil med nemško okupacijo tudi namestnik komandanta CVL od njegove ustanovitve do konca vojne. Predsednik: «Ali so enote jugoslovanske osvobodilne vojske bile na področju Beneške Slovenije tudi pred 8. septembrom 1943?». Longo: »Bile so že pred 8. septembrom in pred našimi enotami, ker se je osvobodilna borba jugoslovanskih narodov začela takoj po nacifašistični invaziji Jugoslavije. Takoj po 8. septembru so se formirale prve garibaldinske enote, ki so prišle v stik z enotami IX. Korpusa, ki je takrat vodil vse vojaške operacije na tem področju. Med drugimi enotami je bil tudi Briško-beneški odred, za «beneško četo« pa nisem nikoli slišal. Ce mi je dovoljeno, bi rad dodal, da če so se italijanske partizanske enote Inogle formirati takoj po 8. septembru, je bilo to zato, ker so dobile pomoč jugoslovanske partizanske vojske, ki je bila dobro organizirana. Slo je za pomoč v orožju, hrani. oblačilih«. Predsednik: «Ali so bile na tem področju borbe med partizani in Nemci?«. Longo: «Na tem področju so bile najhujše borbe. Dovolite mi, da citiram odstavek iz vojaškega biltena, ki ga je vrhovna komanda nemške vojske izdala 22. septembra 1943: «V vzhodni coni Benečije, v Italiji in Sloveniji so se slovenski uporniki, skupno z italijanskimi komunisti in nere- gularnimi skupinicami Hrvatov skušali polastiti oblasti s tem, da so izkoristili Badoglio-vo izdajstvo. Nemške čete so ob podpori fašističnih čet in domobrancev ter prostovoljcev zasedle važnejše kraje in prometna središča in napadajo upornike, ki kradejo 'in plenijo«. To področje je bilo pod neposredno nemško jurisdikci-jo in se je imenovalo «Adria-tisches Kuestenland«.« Predsednik: »Kaj veste o sporazumu med Slovenskimi in italijanskimi partizanskimi e-notami In kaj glede razmejitve?«. Longo: »Poznam zelo dobro te sporazume, ker sem osebno sodeloval pri pogajanjih. Slo je predvsem za organizacijo skupne borbe proti skupnemu sovražniku. V ta namen je bil sklenjen tudi dogovor med garibaldinsko brigado Friuli in BBO«. Longo je dodal da je prišlo Eisenhotver obtožuje Hruščeva da zavzema negat Predsednik je ponovil dosedanje stališče glede Berlina in konference med Vzhodom in Zahodom - Mnenje o nenapadalnih pogodbah in o ženevskih pogajanjih WASHINGTON, 25. — Predsednik Eisenhotver je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je predsednik sovjetske vlade Hruščev jasno zavzel nepopustljivo stališče glede Berlina in Nemčije. »Stališče Hruščeva, je dodal Eisenhotver, ne vzbuja upanja, in to prav v trenutku, ko je britanski ministrski predsednik v Moskvi, kjer skuša ustvariti ugodno ozračje za pogajanja.« Eisenhotver je pripomnil, (Nadaljevanje na 5. strani) da govor Hruščeva »kaže negativno in nepopustljivo stališče SZ do glavnih mednarodnih vprašanj«. Pripomnil je, da je prepričan, da bi bila velika napaka udeležiti se konference najvišjih, če ne bi prej izvršili takih priprav, ki bi mednarodno javno mnenje prepričale, da je mogoče napredovanje. «Neuspeh konference najvišjih, je dodal Eisenhotver, bi povzročil nevarno razočaranje med narodi.« »Ce bi SZ zavzela negativno stališče, še preden bi se skušali pogajati, je nadaljeval predsednik, bi bilo težko verjeti v koristnost konferenci, in prav tako se lahko reče za primer, da bi pri tem stališču vztrajali. S ’ stališča ZDA je sovjetska zavrnitev zahodnih predlogov tako nelogična, da ne nudi velikih obetov za pra. vičen mir. Toda Zahod mora biti pripravljen na možnost pogajanj, kadar se kaže dejanska možnost uspeha; prav tako mora ostati močan in buden in se truditi, da ga j drugi ne bodo mogli razdvo- ^4 *Ali so bile v X di Pred Partuunske je sodelovala pri fašističnem napadu na Jugoslavijo. Na vprašanje predsednika,.—ya - - ,eje dežeinih ŠtČ FšLnVZT! autUjj. ki je segni sploh ieede?tllenlkza Briško"beneš£i I Deželno avtonomijo pa zahte-iiauininimiiHM) V' P i,n.r 8. septem- ■(,-<0 -•*, «er • gotovo so S* bmi:,{«Prav . 8‘banje eProfe na pod- (i,Xiti v y*mie in "iJ\ 'ti in T 3tlk z moč-°bro orgam- S? ie i"b inm osv°bodil-je Z V0'sk°. Ze SfiN sf kuOfd 1° treba P°- V Pijanskih an° sodu' S tj« h ar>skih ln 'tabjan-1" tsfiri*£tlS'o dr! (oimacij. »Porazuma t>! »n .^ihou J*1 odredom d'vizi rtti- vo *r &ou>ovnn ljo f>1 L in P°Velj&tvv SStShj? Pt,,Stav'lo za fl( .'h ./JU v v borbi pro-X? ie !ai'b. J/rodnostno Pia "ir/9 bol; sodelova- aS? vp:rfRlobii°s pv C.l v, °SVoK ? SlVOm i* X"1 pOsVl- in nV“Ka k1' ? i9 n„ln 3 štabom S,>l p“o vuPodlagi k«• V9> > sklP°dla«9 !9 ^0 Pri7, - »vo; i* ““.Si ^ratu/01, blrban vRel C ■ Vran) S '»OrJ, d> posojilo lsu V višini tii ‘lr C XX ‘Ud'i ,er,.,e i* ta-VX{. 'Pančnimi vam je dPorniškc si- iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmniiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiMiiiiiiiNiiiiiuiiiiiiiiNiNiiiui Madaljei/anje razprave o vladnem programu Poslanci KPJ in PSI ostro kritizirajo desničarski program ' <' ■' »■ • T’- i " - i . '-t " ' ' ‘ ^ . Monarhistični in fašistični poslanci vnovič poudarjalo, da bodo vlado podpirali - Vigorelli o vzrokih ustanovitve M Ul S (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Na današnjem nadaljevanju razprave o Segnijevem programu sta monarhistična in fašistična poslanca Casalinuovo in De Marsanich ponovno povedala, da bosta podpirala vlado. Prvi je posredno kritiziral ravnanje predsednika Gronchija njed reševanjem krize, na kar je predsednik Leone izjavil, naj poslanci opustijo razpravo o pristojnosti državnega poglavarja. Najvažnejši pa je bil govor poslanca KPI Amendole, ki mu je sledil, po demokristjanu Badaloneju, socialist Amo-glio ter komunist Bartesaghi. Amendola je najprej polemiziral s Saragatom in poudaril, da je Segni zamolčal vse tisto, kar se je dogajalo pod Fanfanijevo vlado in povzročilo njeno krizo. Fanfanijeva vlada ni vodila politike, ki bi koristila delavskemu razredu, ki ga je hotela razdeliti. Zato je KPI prispevala k njenemu rušenju. Danes ne more Segni več nadaljevati s Fanfanijevo dvoumno politiko in mora prositi podporo desničarskih strank, ki jo bo moral plačati s politiko, ki ji nasprotujejo ne samo levičarske stranke, temveč tudi mnogi drugi sektorji. Navedel je primer izva. vajo ne samo komunisti, socialisti in socialdemokrati,, temveč tudi številni demokristjani. Tudi zunanjo samostojnejšo politiko, ki bi pomenila italijanski prispevek k pomiritvi v svetu z ustanovitvijo demilitariziranega področ. ja v Evropi, zahtevajo široki sektorji javnega mnenja. Gre za program, ki ga podpira več kot 40 odstotkov Italijanov, ki pa ga vlada noče izvajati zaradi v naprej določenega nasprotovanja komunizmu in socializmu, češ da sta protidemokratična in protiitacional-na. Amendola je dejal, da je možna nova parlamentarna večina z novo vlado, ki bi bila sposobna izvesti program demokratične obnove. Socialist Amoglio je rekel med drugim, da «Segni ni več človek agrarne reforme, temveč orodje najbolj napadalnih podjetniških skupin italijanske družbe«. Kritiziral je program za javna dela in poudaril da pušča Segni nerešene vse gospodarske probleme in nudi jamstva zgolj velepo- sestnikom. Zaradi tega bo PSI branila formulo demokratične alternative. Komunistični poslanec Bartesaghi pa je govoril o protislovjih v Segnijevem govoru ki je dejal, da hoče nadaljevati delo Fanfanijeve vlade: ali je Segnijev govor lažen, ali pa je imel Fanfanijev program isti cilj kot ga ima sedanja vlada. Bivši socialdemokratski poslanec Vigorelli, ki je skupaj z Matteottijem in Zagarijem ustanovil MUIS, pa je govoril o vzrokih nastanka novega gibanja, ki ga v parlamentu predstavlja pet poslancev, ki so se danes vključili v »mešano skupino«, ker so pred tem izstopili iz skupine PSDI. Vigorelli je med drugim poudaril, da Fanfani ni mogel premagati nasprotij v KD, ker položaj za zbližanje med katoliki in socialisti ni .še dozorel. A. P. ........................ Adenauer pojde spet v Pariz na razgovore z gen. De Gaulloin V Pariz bo prispel 4. marca, medtem ko bo Mac Millan tam 9. marca Rezerviranost glede govora Hruščeva BONN 25. — Uradno jav-1 nadaljeval že napovedano po-liaio da' bo kancler Adenauer litiko in sklenil mirovno po-odootoval 4. marca v Pariz, godbo z Vzhodno Nemčijo, kar odpotoval -. - kjer se bo sestal z generalom De Gaullom. Spremljal ga bo zunanji minister von Brcnta-no. Razgovori bodo verjetno v nekem kraju blizu Pariza. Mogoče je, da bodo razgovori namesto en sam dan trajali dva dni. V zadnjem času bo to tretji sestanek med Adenauerjem in De Gaullom. Pripomniti je treba, da bo Adenauer prišel v Pariz nekaj dni pred Mac Mir lanom, ki bo prišel v marca. Med obema obiskoma je vaekukor neka zv®7-8' ker bodo na obeh gbvorili o Berlinu. V francoskem zunanjem mij niatrstvu nočejo komentirati včerajšnjega govora Hruščeva V političnih krogih pa pravijo da govor ne vsebuje nič novega. »Le Monde« celo trdi da je hotel Hruščev včeraj »namenoma sabotirati tudi možnost sestanka na najvišji stopnji.« V teh krogih trdijo tudi, da je hotel Hruščev za vedno onemogočiti sleherna pogajanja o Berlinu, ln pripominjajo, da bo zelo verjetno voditelj liberalcev Venizelos izjavil, da zueriški in londonski sporazumi ne obvezujejo grškega naroda. Dodal je, da bi njegova stranka, če bi prišla na oblast, storila vse, da doseže pravo neodvisnost Cipra. Zunanji minister Averof je odgovoril, da so te izjave »bledične in strahopetne«. Liberal-ni poslanci so zaradi tega odločno protestirali in zahtevali od Averofa, da svoje besede j/rekliče. Nemir se je tako povečal. da je predsednik moral prekiniti sejo. Ko se je seja nadaljevala je Averof odgovoril na izjave Vcnizelosa, ki je dejal, da voditelj EOKA se ni še izrekel o londonskem sporazumu. A- verof je izjavil, da je EOKA bila zastopana na londonskih razgovorih in da je priznala, da sporazum daje neodvisnost Ciprčanom. Averof pa ni povedal, kdo je zastopal EOKA v Londonu. Londonski «Daily Telegraph« piše, da bodo za voditelja EOKA Gnvasa odredili amne- C pru v grškem parlamentu i st:jo, toda bo moral določiti je prišlo do Incidenta, ko je l svoje bivališče v Grčiji. go bi spravilo v zelo težaven položaj zahodne čete v Berlinu. Predstavnik bohnske vlade von Eckardt pa je v zvezi z včerajšnjim govorom Hruščeva izjavil: »Stališče zvezne vlade ni v ničemer v skladu s tem, kar je izjavil Hruščev Edina točka, kjer je neka skladnost, je v tem, da eni in drugi nasprotujemo militaristični Nemčiji, kar sicer nočejo niti naši zavezniki. Za nas govor Hruščeva ne pome-odgovor trem zahodnim vlndam in na noto zvezne vla-de. Sele tedaj ko bomo do-mo dobili uraden odgovor, bomo zavzeli zadevno stališče. Tudi EOKA udeležena na londonskih razgovorih? ATENE 25. — Med debate o Tito v Zah. Siriji DAMASK, 25. — Predsednik Tito s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije je prispel danes skupno s predsednikom Naserjem in jemenskim prestolonaslednikom princem El Badrom v Homs v Zahodni Siriji. Danes zjutraj so odpotovali z avtomobili iz Damaska. Sto kilometrov od mesta se je kolona avtomobilov morala ustaviti zaradi silnega viharja in močnega vetra v vasi Ara. Oba predsednika sta zapustila avtomobil in odšla na kratek počitek v najbližjo kmečko hišo. Ko so kmetje zvedeli za prihod uglednih gostov, so se pričeli zbirati in jih navdušeno pozdravljati. Kolona avtomobilov je prispela v Homs šele okrog 13. ure popoldne. Ob vesti o prihodu Tita in Naserja se je pred palačo deželne uprave zbralo več tiso-čev ljudi. Tito in Naser sta s kratkimi govori pozdravila prisotne, ki so odgovorili z dolgotrajnim vzklikanjem «Ti-to-Naser». Tito in Naser sta skupno s svojimi sodelavci nadaljevala včeraj v Damasku izmenjavo misli ki se je pričela 21. februarja v Kairu. Včeraj popoldne je Tito s soprogo obiskal tudi znameniti arheološki muzej v DHmasku,- «»---------------- Pismo Hruščeva Nehruju NOVI DELHI, 25. — v urad-nih krogih se je zvedelo, da ie voditelj sovjetske delegacije Andrejev izročil včeraj Nehruju pismo Hruščeva. V poučenih krogih pravijo, da vsebuje pismo pojasnila o gospodarski pomoči, ki jo bo Sovjetska zveza lahko dala Indiji, da ta lahko izvede svoje gospodarske načrte. Sovjetska delegacija se je dve uri razgovarjala s člani indijske komisije za načrte. Ti so gostom obrazložili glavne obrise gospodarskega razvoja v Indiji in glavna vprašanja, ki so s tem povezana. Vabilo Hruščevu za obisk v Skandinaviji OSLO, 25. — v Oslu so danes javili, da so poslaniki Norveške, Danske in Švedske v Moskvi izročili včeraj Hruščevu vabilo, naj letos obišče Skandinavijo. Domnevajo, da bo Hruščev prišel na obisk avgusta. «»------- RIM, 25. — Po približno treh letih pogajanj med Italijo in Indijo v zvezi z italijanskim imetjem v Indiji in z indijskim imetjem v Italiji, ki je bilo zaplenjeno med vojno, se sedaj približujejo sporazumu. jiti s kakršnimi koli grožnjami.# Kar se tiče sovjetskega predloga za nenapadalno pogodbo, je predsednik izjavil, da je po njegovem mnenju, kakor tudi po mnenju Dullesa, vsak podpisnik listine OZN avtoma, tično podpisnik neke vrste nenapadalne pogodbe. »Zato ni nobene izrecne p.otrebe za take pogodbe; toda kljub temu ni mogoče, ijgoga^jati praktični možnosti ustvaritve ozračja za boljše medsebojno zaupanje s posebntoni pogodbami amgito s 'splošno pogodbo. Toaa nenapadalna" pogodba bi imela majhno vrednost, če ne bi vsebovak' takih določb, ki Hi žtfjamcire nji n praktično izvajanje.« Glede Berlina je predsednik ikjavil; da' str vsč države NA TO »družeče v^pjir^piin svojih pravic v tem mestu in v Srednji Evropi na splošno. «Vsako vojno dejanje v Berlinu, je izjavil Eisenhower, bi moral izvršiti kdo drugi.« Eisenho-wer ni hotel govoriti o izrecnih načrtih atlantskih držav za primer, da bi Sovjetska zveza postavila nesprejemljive pogoje glede dostopa v Berlin. Eisenhower je dalje izjavil, da niso sprejeli še nobenega dokončnega sklepa glede Mac Millanovega obiska v Washing-tonu po njegovem povratku iz Moskve. Povedal je tudi, da je mehiški predsednik Lopez Mateos sprejel vabilo, naj spomladi vrne Eisenhowerjev obisk v Mehiki. Glede ženevske konference o jedrskih poizkusih je Eisen-hower izjavil, da je upanje na sporazum sedaj manjše kakor pred enim mesecem, ker SZ vztraja na pravici veta, kar se tiče izvajanja sporazuma. Predsednik je dejal, .da bi vključitev take pravice v sporazum pomenila zanikanje sporazuma, ter da se bodo ZDA in Velika Britanija odločno upirale. Dodal je, da ne misli s t^m v zvezi podati nobenih takih izjav, ki bi jih SZ imela za izzivalne. Pripomnil je, da so ZDA že od začetka privolile v nekatere koncesije ter da iskreno želijo sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov. Seveda bi mo ral ta sporazum vsebovati učinkovita jamstva, da ga bodo podpisniki spoštovali. Kar se tiče državnega tajnika Dullesa, je Eisenhower izjavil, da bo mnogo odvisno od sedanjega zdravljenja z žarki, ki bo trajalo tri tedne Ponovil je svoje veliko občudovanje za Dullesa in dodal, da bo ta ostal na svojem mestu. če mu bo zdravje dopuščalo. Glasilo ZKJ o napadih zaradi Titovega potovanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. - Glasilo Zveze komunistov Jugoslavije «Komunist» piše v zvezi z obiskom predsednika Tita v azijskih in afriških državah, da je sodelovanje Jugoslavije z državami tega področja zgled iskrenega, enakopravnega in v vsakem pogledu pozitivnega sodelovanja. Obisk so tudi narodi'in voditelji teh držav ocenili kot pomemben prispevek k nadaljnjemu uveljavljanju neodvisnih držav Azije in Afrike v mednarodnem življenju in k politiki koeksistence. Toda pokazalo se je. ugotavlja «Komunist», da ta aktivnost FLRJ ni všeč političnim činiteljem držav vzhodnega tabora, ki so potovanje predsednika Tita izkoristili za povečanje protijugoslovanske gonje. Kaj se dejansko napada? V vseh poročilih, ki so bila objavljena o obisku, se jasno izraža privrženost načelu mirnega reševanja medna rodnih vprašanj, zahteva prepovedi jedrskih poskusov, želja po sodelovanju z vsemi državami ne glede na družbene sisteme, obsoja se kolonializem, vmešavanje v notranje zadeve drugih držav ter se poudarja negativnost blokovske politike jn zahteva priznanje pravic Kitajske itd. Iz tega sledi, da z rezultati obiska predsednika Tita v državah Azije in Afrike ne morejo biti zadovoljni samo tisti, katerih načrti in nameni ne odgovarjajo naprednim n* čelom, željam in zahtevam. ((Razgovori jugoslovanske delegacije z voditelji neodvisnih azijskih in afriških držav so jasno pokazali, poudarja ((Komunist#, da voditelji in narodi teh držav ocenjujejo politiko aktivne koeksistence in sodelovanje izvenblokovskih držav kot njihov trajen interes. Toda kaže. da ta interes ni v skladu s sovjetskimi in kitajskimi interesi. Tisti, ki razširjajo fronto protijugoslovanske gonje na politiko aktivne koeksistence, mnogo tvegajo,« zaključuje »Komunist«. Doslej je bila v njihovem odnosu do Jugoslavije zelo ranljiva točka v njihovi tezi, da so pripravljeni enakopravno sodelovati z vsemi državami. Kaže, da bo ta ranljiva točka politika, ki je z besedami za koeksistenco, postala še bolj občutljiva, kajti nemogoče je prisegati zvestobo koeksistenci in v isti sapi obsojati njeno dosledno izvajanje, ne da bi se to onaziio. B. B. «»—— CAPE CANAVERAL, 25. — V Cape Canaveralu so danes napravili jioizkus z medcelinsko balistično raketo «T'tan». Povellslvo letalstva javlia, da ie poizkus povsem uspel. Toda omejili so ga le na razdaljo 480 kilometrov. timmilllliti m ■ifiiiiiiiiimiiiiiitiiiniiimimiiiiimiimii miti nun im nnum mini m intimnim ČLANEK V LISTU 0 RAZGOVORIH NENNI-MENDES PARIZ, 25. — Tednik «Ex-press« bo objavil jutri poročilo o razgovorih med Nennijem in Mendes Franceom o možnosti poživitve evropske levice. Nenni in Mendes France, ki sta govorila o tem tudi z Be-vanom (poročilo o tem razgo-; vrou bo objavljeno v omenjenem tedniku prihodnji teden), vidita predvsem v prenehanju hladne vojne možnost splošne poživitve levičarskih sil v Evropi. Nenni je s tem v zvezi izjavil: »Položaj se po mojem mnenju ne bo mogel menjati, dokler ne bo končana hladna vojna. Če bi nas na primer leto 1959 moglo prib’ižati rešitvi nemškega vprašanja, ki je v središču napetosti med Vzhodom in Zahodom, sem prepričan, da. bi to imelo velik odmev na razvoj italijanskega notranjega razvoja.« Nenni je izjavil, da nasprotuje novim poizkusom, kakršni so bili ljudska fronta ali pa akcijska enotnost med komunisti in socialisti v Italiji Dejal je, da take akcije imajo rgvno nasproten učinek za levico, ter je pripomnil: »V naši državi in v državah s podobno zgodovinsko in socialno formacijo ima demokratična borba za oblast veliko možnost uspeha, če jo vodi avtonomna socialistična stranka, ki je izraz delavskih in ljudskih množic in ki je povezana z vsemi demokratičnimi silami v državi. Še vedno bomo ostali pristaši sindikalne enotnosti, toda v okviru sindikalizma, v katerem ne bo nobenega vpli- va delodajalcev in države in ki ne bo »tranzmisijski trak« navodil strank, pač pa živ izraz interesov delavcev. Naš kongres v Neaplju je ustvaril deloma nov položaj, kolikor je prikazal »privlačni pol« katerega vpliv je lahko pomemben žš prdifični razvoj države. Seveda bo ta razvoj terjal svoj čas, toda ne predvidevam za Italijo katastrofalnih položajev, zaradi katerih bi bilo treba začeti povsem znova.« Po mnenju Mendes Francea je Nenni priznal, da se je s kandidaturo za vodstvo države, ki jo je postavila socialistična stranka na neapeljskem kongresu, ustvarilo novo dejansko stanje, ki lahko pospeši razvoj italijanskega javne-gamnenja v levo smer, in v tem razvoiu je prvi znak raF kol v PSDI. «Ko mislim na možnost italijanskega socializma, da pride na oblast, je izjavil Nenni, ne mislim nikoli na majhno par lamentarno ooeracijo. Mislim na globoko gibanje, ki bi imelo enak pomen kakor zmaga ljudskih sil v Franciji leta 1936 ali prve velike zmage laburistične stranke leta 1945» Ob zaključku sta oba voditelja izrekla mnenje, da ie glavna naloga levice rešiti vprašanje nezadostno razvitih držav. lltirtlMIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIItllllllllllllinillMIlIMfllllllllllllMMIIIIIIMIItllllllllHIIHinilllHIIIIlUimitlllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlilUII Mac Millan odpotuje danes v Kijev Spremljal ga bo tudi Hrušiev • Včeraj je Mat Millan zahteval pojasnila v zvezi z govorom Hruščeva MOSKVA, 25. — Mac Mil-1 skem stališču. Tudi naše sta- | no Žukovom in bo jutri zju- 2ENEVA. 25. — Mednarodni odbor Rdečega križa javlja, da so bila v Ženevi pogajanja med predstavnikom japonskega Rdečega križa in predsednikom tega odbora. Gre namreč za repatriacijo Korejcev, ki živijo na Japonskem in ki se želijo vrniti na Severno Korejo. lan in Hruščev sta se danes ponovno sestala v vasi Upen-skoje blizu Moskve, kjer so Mac Millanu dali na razpolago posebno vilo. Pri današnjih razgovorih so bili udeleženi Mac Millan, Selwyn Lloyd, podtajnik v zunanjem ministrstvu Rumbold in angleški poslanik v Moskvi Rei)ly, s sovjetske strani pa Hruščev, Mi-kojan, Gromiko in sovjetski poslanik v Londonu Malik. Kakor poročajo z britanske strani, so bili današnji razgovori bolj hladni zaradi včerajšnjega govora Hruščeva. Neki predstavnik angleške delegacije je izjavil, da je današnje kosilo potekalo v «hladnem, mirnem in nadzorovanem« ozračju. Med kosilom so bili razgovori bolj površni, toda pri poznejšem razgovoru je Mac Millan zahteval pojasnila v zvezi z včerajšnjim govorom Hruščeva. Predstavnik je dalje izjavil: »Ker je Hruščev imel tak govor, me nimo, da je bilo bolje tako, in sicer, da je govoril, ko je Mac Millan še v Moskvi, namesto da bi govoril po njegovem odhodu. Na ta način ima Mac Millan možnost govoriti s Hruščevom o vprašanjih, ki jih je on omenil.« Zatem Je predstavnik izjavil, da Mac Millan ni uspel stopiti v stik z washingtonsko in pariško vlado po Včerajšnjem govoru Hruščeva, in je dodal: «Med zahodnimi drža' vami in SZ so velike težkoče, kakor dokazu ie govor HrušČe vaj Kakor vidite iz tega govora, ni sprememb • v sovjet' lišče se ni spremenilo in je stališče naših zaveznikov Francije in ZDA. Mac Millan je prišel sem, da odkrije, kakšno je vodilo sovjetske politike, in sedaj bomo skušali odkriti, kakšni vzroki so bili podlaga govoru Hruščeva. V britanskih krogih se je tudi zvedelo, da so na dosedanjih razgovorih govorili o naslednjem: nadzorstvo nad razorožitvijo, kulturna izmenjava, angleško-sovjetska trgovina, Berlin. Niso še govorili o morebitni nenapadalni pogodbi, o konferenci najvišjih in o pariteti med Vzhodom in Zahodom na morebitnih konferencah. Danes pa so govorili, o »mednarodnih vprašanjih«. V zvezi z včerajšnjim govorom Hruščeva pa je Mac Millan prav gotovo ničel vprašanje predloga za nenapadalno pogodbo in konference zunanjih ministrov. Nocoj je bil Mac Millan kot gost Hruščeva na predstavi baleta »Romeo in Julija« v gledališču Boljšoj. Predstavnik angleške delegacije je izjavil, da bo Mac Millan odpotoval jutri opoldne skupno s svojim spremstvom v Kijev. Pred kosilom pa se bo še enkrat sestal s Hruščevom v Kremlju. Govorili bodo o odnosih med obema državama, predvsem pa o kulturni izmenjavi. Podtajnik v Foreign Of-ficeu Murray je danes končal razgovore s sovjetskim pro-svetnim ministrom Mihajlo-vom fn s predsednikom odbora zft kulturte odnose s tuji4- traj poročal Mac Millanu. Mogoče bodo znova govorili tudi o trgovinski izmenjavi, o kateri so že govorili v ponedeljek. Hruščev bo spremljal Mac Millana na jutrišnjem potovanju v Kijev. V poluradnih krogih v Londonu izrekajo upanje, da Hruščev ni dokončno Zavrnil predloga za konferenco zunanjih ministrov. Medtem ko so nekateri današnji časopisi pisali o «premišljeni žalitvi« in o »morebitnem neuspehu Mac Millanovega obiska«, se skušajo v poluradnih krogih izogniti komentarjem, da ne bi škodili sedanjim razgovorom v Moskvi. O nenapadalni pogodbi, ki jo je predlagal Hruščev, se sploh ne izrekajo. V Londonu omenjajo samo, da je pre.išnio pogodbo med SZ in Anglijo odpovedala Sovjetska zveza V političnih in časnikarskih krogih pa poudarjajo, da »o vjelska poteza spravlja v zadrego angleško vlado, ker bi negativen odgovor pomenil tudi umik svoiečasne podobne ponudbe Mac Millana. Pozitiven odgovor pa bi na Zahodu lahko tolmačili popustljivost. Poleg tega mora Mac Millan upoštevati sume, ki jih v Bonnu imajo, da skuša Velika Britanija sklepati sporazume v škodo Nemčije. Vsekakor se poudarja, da bo potrebno počakati na Mac Mil-lanov povratek in na njegove 'izjave, ki jih bo verjetno podal v sredo ali četrtek v spodnji zbornici. Umrl je pisatelj dr. Alojz Kraigher LJUBLJANA, 25. — Danes je v Ljubljani umrl dr. Alojz Kraigher, zdravnik in književnik, oče Borisa Kraigherja, predsednika Izvršnega sveta Slovenije. Pokojni Kraigher se je rodil pred 82 leti v Postojni. Srednjo šolo je dokončal v Novem mestu in v Ljubljani. Leta 1903 je promoviral za doktorja medicine na medicinski fakulteti na Dunaju. Dr. Alojz Kraigher je služboval kot zdravnik v raznih krajih Slovenije. L. 1922-23 je bil v Muenchenu, kjer se je specializiral za zobozdravnika. Služboval je nato med drugim tudi v Gorici- vse do leta 1929, ko se je preselil v Ljubljano. Književno delovanje dr. A-lojza Kraigherja se pričenja konec prejšnjega stoletja, ko se je pojavila Moderna. Njegovo književno delo je vezano na dobo, ki je brez dvoma najbolj pomembna v politični in literarni zgodovini Slovenije. Literarno delovanje A. Kraigherja je vezano z njegovim prijateljstvom z Ivanom Cankarjem. Napisal je tudi dve obširni razpravi o Cankarjevem življenju in delu. Njegova najpomembnejša književna dela so: drama »Školjka« roman »Kontrolor Skro-bar«, #Mlada ljubezen«, «U-metnikova trilogija«, »Na fronti sestre Žive« in »Novele«. Dr. A. Kraigher je bil med vojno interniran v Dachauu. Po vojni je bil odlikovan z redom za zasluge za narod I. stopnje, a lani je dobil Prešernovo nagrado za književnost, Vreme včeraj: Najvišja temperature 10,2, naj nižja 6,5, zračni tlak 1028,5 pada, vlaga €0 odst., veter severozahodni k 3 km, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 26. februar* Andrej Sonce vzide ob 6.51 in zato* 17.45, Dolžina dneva vzide ob 21.49 in zatone ob «. ■ Jutri, PETEK, 27. februarja Gabrijel Sestanek na županstvu za pripravo nove kampanje Kampai nja za varnost pešcev bo v Trstu od 9. do 22. marca Akcija, pri kateri bodo sodelovale vse interesirane ustanover bo zajela trikot v središču mesta: Borzni trg-Ul. Carducci - Ul. Roma Kakor P° vse3 Italiji, bo od 9. do 22- marca tudi v Trstu kampanja za varnost pešcčv pod geslom »Pozor na črte* in znakom male zebre V ta namen je bil sinoči na župah-stvu sestanek predstavnikov občinske uprave, prometne policije in avtokluba, ki so se pogovorili o izvedbi te kampanje v našem mestu. Sklenili so. da bodo za zdaj zajeli trikot v središču mesta, kjer je največji promet, in sicer med Borznim trgom, ulico Carducci in Ulico Roma. V tem času bo pomagala, zlasti pri prehodih za pešce, šolska deca, ki se na to že pripravlja. Po lanski akciji za varnost avtomobilistov z brezplačnim pregledom žarometov, je vsedržavna zveza «Via Sicura* s sodelovanjem varnostnih organov, avtoklubov, avtomobilistov, tovarn in drugih velikih podjetij, sklenila, da bi letos sprožili akcijo za zaščito pešcev. Pri tem velja seveda o-pozorilo šoferjem, da bolj pazijo na pešce, pešcem pa, da spoštujejo prometne predpise. Pri vseh prometnih nesrečah je največ žrtev med pešci, saj so pešci najbolj izpostavljeni nevarnosti prometa. Šoferji se seveda jezijo na pešce in zvračajo krivdo nanje; pešci pa obratno. Dejstvo ■ e, da bi bilo manj nesreč, če "bi šoferji bili bolj previdni in če bi pešci poznali in spoštovali prometne predpise. Večkrat pride tudi do smrtnih nesreč prav zaradi tega. In zato je nujno potrebno medsebojno spoštovanje ter razumevanje. Vsakv se mora zavedati svoje dolžnosti, naj si bo pešec ali šofer. Pešci si ne smejo misliti, da lahko kršijo prometne predpL te; vozači pa si ne smejo predstavljati, da so 1* oni gospodarji cest predvsem je to važno v mestih in naseljih. kjer je večji promet in so zaradi tega tudi večje nevarnosti, tako za vozače kot za pešce. Za zaščito pešcev so na ulicah zaznamovane črte, na križiščih pa so semafori tudi za pešce, ne samo za vozače, V dnevih kampanje za varnost pešcev bodo pomnožili in ojačili nadzorno službo, predvajali bodo propagandne filme, nalepili lepake in postavili več prometnih znakov; zvočniki pa bodo, zlasti na križiščih, opozarjali pešce in vozače. Omeniti je treba, da bo s 15. marcem verjetno stopil v veljavo nov prometni zakonik, o katerem je bilo toliko govora. Nov zakonik vsebuje jasne predpise tako za vozače kot za pešce. Pešci bodo morali prečkati cesto le na do- ločenem kraju med črtami, izven črt pa bb^o lahko preč*, kali cesto samo Če so te oddaljene, nad 100 metrov. Novost novega .zakonika pa je v tem da imajo pešci, ko prečkajo cesto med črtami, prednost pred vozili. Zaradi tega bodo morali vozači bolj paziti ter pravočasno zmanjšati brzino in se ustaviti pred črtami, da bodo lahko pešci prečkali cesto brez skrbi. «»------- Trst-Rim v manj kot ‘osmih urah Iz Rima poročajo, da bo 31. V. stopil v veljavo nov vozni red vlakov. Hkrati pa sporočajo, da bo isti dan začel voziti električni vlak na progi Mestre-Cervinjan, ]ji bo do tedaj elektrificirana. Poleg tega pa bodo uvedli na progi Rim-Benetke še en sodoben električni voz, ki bo prevozi! progo Rim-Trst v 7.45. urah. Z novim urnikom, ki bo stopil v veljavo 31. maja, bodo uvedli tudi nekaj novih brzih vlakov. Med drugimi bo začel voziti tudi brzi tovorni vlak med Turinom i-n Benetkami. O V Lendstuhl v Nemčiji je odpotovalo deset zdravnikov in univerzitetnih docentov, ki bodo sodelovali na neki zdravniško-kirurški konferenci pod okriljem poveljstva ameriških sil v Zahodni Nemčiji. Med italijanskimi zdravniki je tudi Tržačan dr. Do-menico Adovasio. Zborovanje žena Neodvisne socialistične zveze Za mir v svetu in sodelovanje z vsemi naprednimi silami Žene so obravnavale pereča mednarodna in krajevna poli. tična, gospodarska in socialna vprašanja - Priprave za 8. marec Včeraj popoldne je bilo zborovanje žena Neodvisne socialistične zveze, na katerem so razpravljale o mednarodnih in krajevnih političnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih. Zborovanja se je udeležilo veliko število žena, ki so se dogovorile tudi o prireditvi proslav mednarodnega ženskega praznika 8. marca. Zborovanju je predsedovala tov. Marija Škabar, glavno poročilo pa je podala tov. Pahorjeva. Glede sedanje mednarodne politike je poudarila, da so danes vse demokratične m napredne sile borijo za dosego miru v svetu in za odstranitev mednarodne politične napetosti, kar je v sedanjih pogojih mogoče doseči le na osnovi tesnega sodelovanja in sožitja med narodi in državami, čeprav z različno družbeno ureditvijo. Zene NSZ se zavedajo, da je pot danes možna in zato pozdrav- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiinitiilMimiiiiiiiunniiHniiiiiiiiiiiiiuiiumMiHiniiiHHHiiiniiiiiuHiuuiiiiiiiiHiiiiiHliiiiiiinHiliiiiMtiniiiiKiiiiKiiiii Včeraj popoldne na Istrski cesti Smrtna nesre£a frančiškana pod kolesi kamiona s prikolico Z motorčkom je hotel zaviti iz stranske ulice na Istrsko cesto, a je trčil v prikolico, tako da so mu kolesa zdrobila glavo Zaradi čudnega odskoka koles je 31-letni šofer Ermanno Stacul iz Ul. Lunga v Gorici odvrnil pozornost na cesto pred seboj in se ozrl v ogledalo na njegovi desni strani. Trenutek zatem je pritisnil na zavore in izstopil iz tovornika s prikolico, s katerim je vozil skupno s kolegom A-lojzijem Mavrencičem Iz Fo-ijana pesek za gradnjo neke tovarne v žaveljskem indu-strijskem pristanišču. Šofer je prestrašen obstal: na cesti je negibno ležal nek frančiškan poleg zmečkanega motornega kolesa vrste »I-berti*. Ni bilo nobenega dvoma, da je bil frančisšan mrtev, saj je imel zmečkano glavo. Kako pa je prišlo do nesreče? S tem vprašanjem so se ukvarjali organi cestne policije in tudi šentjakobskega komisariata javne varnosti, ki so po telefonskem obvestilu nemudoma prišli na mesto nesreče. Tu, in sicer v bližini hiše št. 79 ali bolje kak meter od lesene ograje ob hiši v gradnji na Istrski cesti (nekaj metrov od mosta nad trbiško avto cesto) so se zbrali tudi radovedneži, zaradi česar so zdrobljeno glavo umrlega MimMiiiitiiifuniiiiiimiiiimiiiMiimHiiiiMmunaHiMHiMinMManMiiniiiiMMinmnsniUMMiil Konferenca SZDL koprskega okraja Beneški partizani so bili borci za svobodo, proti fašizmu in nacizmu PORTOROŽ, 25. — V Portorožu se je danes začela druga konferenca socialistične zveze koprskega okraja. Ocenjujejo jo kot enega najpomembnejših letošnjih političnih dogodkov v koprskem o-kraju. Pred tristo izvoljenimi delegati in gosti, med katerim, je bila tudi podpredsednica glav--ega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšičeva, je govoril o letošnjih nalogah članstva predsednik okrajnega odbora SZDL Albert Jakopič-Kajtimir. Večji del svojega referata je p isvetil splošn.m gospodarskim problemom in kmetijstvu. Ob koncu je Albert Jakopič govoril o nekaterih najvažnejših vprašanjih jugoslovanske zunanje politike ter pri tem omenil tudi odnose z IJalijo. Zato je toliko bolj treba obžalovati izpade, kakršni so sedanja razprava proti tako imenovani Beneški četi v Florenci. Menimo, je poudaril tovariš Jakopič, da bi bilo v veliko korist nadaljnjega razvoja prijateljskih sosedskih od-nošajev med Jugoslavijo :n Italijo, če bi napredne sile v Italiji in vsi tisti, ki so jim pri srcu dobri odnosi z Jugo-»lavijo, čimprej pomagali tožilcu in sodnikom do ugotovitve, ki je za vsakega objektivnega človeka povsem jasna, da so bili beneški partizani hrabri borci za svobodo, borci proti fašizmu in proti nacističnemu okupatorju, ne pa izdajalci In kriminalci. Popoldne se je konferenca nadaljevala v komisijah za političrio organizacijska vprašanja, za delavsko in družbeno upravljanje ter za kmetijska vprašanja. Jutri dopoldne pa bo plenarno zasedanje, na katerem bodo sprejeli sklepe o prihodnjem delu ter izvoliii nov o-krajni odbor. ■ «»------- z vespo na tla in njegovo vozilo je med drsanjem po tlaku treščilo v nasproti vozeči trokolesni tovornik. Šofer tega Je skušal preprečiti nezgodo in zaradi tega je nekoliko zavil na stran. To pa je zadostovalo, da je treščil v ustavljen filobus. Na srečo sta se ranila le Caisutti in Zega in še ta dva tako malo, da jima je zadostovala prva zdravniška pomoč, po kateri sta se lahko vrnila vsak na svoj dom. Seve dg bosta morala nekaj dni počivati. Prometna nesreča Precej zamotana, vendar na srečo ne preveč huda nesreča, se je pripetila okoli 12,30 na Šentjakobskem trgu v bližini filobusne postaje. 23-letni mehanik Luigi Caisutti-Gherbez iz Ul. Risorta je z vespo vozil proti Sv. Soboti, a je moral kaj kmalu sunkovito pritisniti na zavoro. Vseeno pa je oplazil 19-letnega Marija Zego iz Vrdelske ulice, ki je hotel tik prad njim prekoračiti cestišč«. Tudi Caisutti se je zvrnil Usodna padca S p^ogpoza okrevanja v desetih dneh so včeraj zgodaj popoldne sprejeli na nevrološkem oddelku 70-letnegh Gio-vannija Mulesa z Vrdelce Sko. ljeta. Mož je malo pred 14. uro verjetno zaradi nenadne slabosti padel po stopnicah. 74-letna Romana Srebot por. Rosilda iz Ul. De Fin pa se je spotaknila zaradi razrite ceste, ko se je pred dnevi vra. čala domov. Pri padcu si je zlomila kolčni sklep stegnenice leve noge, zaradi česar so si zdravniki ortopedskega oddelka pridržali prognozo. frančiškana za silo pogrnili najprej z njegovo kuto in nato še z rjuho. Frančiškan, 51-letni Federico Cossich, stanujoč v hišici za cerkvijo v Ul. Rossetti, se je rodil v Šmarjah nad Koprom. Po posvečenju v Rimu je odšel na misijonsko delo na Kitajsko. Tam se je zadržal v Kichovu (pokrajina Siansi) 20 let, do 1952. leta, ko so ga oblasti izgnale. Februarja istega leta je prišel v Trst, kjer so mu dodelili nalogo, da obiskuje bolnike. Za svoje delo je stalno uporabljal kolo. Toda pred mesecem dni ga je uslužbenec nekega podjetja začel polagoma navajati k vožnji z motornim kolesom. Sicer je šlo le za motorček z 48 kub. cm na pedale in včeraj se je duhovnik prvič odpravil na daljšo pot. Hotel je obiskati svojo 80 let staro mater Ano, ki živi ■ hčerko Štefanijo por. Umer, z zetom in vnukinjama Silvijo in Ne-rino v Ul. Rovigno, to j« ob stezi med enonadstropno hišo tik nad trbiško avto cesto in novo stavbo v gradnji. Pri materi in sestri se je zadržal le malo; toliko da mu je sestra skuhala kavo. Nato se je poslovil. Kazalec na uri je kazal nekaj minut čez 15. Sestra ga je spremila do ograje ob njeni lični hiši in gledala za njim, dokler ni z motorčkom zavil na desno. Cossich je hotel po Istrski ulici na Largo Baiamonti in od tu pod predorom do bivališča. Z bratom ji je*izpred oči izginil tudi tovornik, ki je malo prej privozil po cesti. Nekaj minut kasneje jo je nekdo že obvestil o hudi nesreči. Kako je prišlo do nesreče, bo morda vedela povedati le neka ženska, ki je bila prisotna. Verjetno pa tudi ona ne ve za podrobnosti, ker si je policija natančno ogledovala desnp stran tovornika s prikolico, ki je bil ustavljen 16 metrov od kraja nesreče, da bi našla kak znak. Na zadnjem kolesu tovornika je bila črna lisa in nekateri menijo, da se je morda tu začela tragedija. Ni izključeno, da je lisa znak trčenja, zaradi česar se je frančiškan zvrnil skupno z motorčkom na tla. Težka kolesa tovornika pa so šla preko njegove glave in tudi motorčka. Ni pa izključeno, cTa je duhovnik zavozil med tovornik in prikolico, kar je bilo zanj usodno. Gotovo pa j«, in dokaz je majhna, a vict fih krvava lisa na prednjem notranjem kolesu prikolice, da je padel pod prikolico. Vzroke nesreče bo verjetno težko ugotoviti. Lahko bodo mnenja različna, a zelo možno je, da se je frančiškan ponesrečil zaradi nepopolnega obvladanja motorčka. Včeraj se je namreč prvič odpravil na pot po mestu in njegovemu odhodu je z okna prisostvoval tudi frančiškanov predstojnik. Kot da bi se hotela za vedno posloviti. Predstojnik je prišel tudi na kraj nesreče, kjer je ostal, dokler niso truplo pokojnika z dovoljenjem namestnika državnega tožilstva dr. De Franca spravili v krsto in ga ž avtom pogrebnega zavoda odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Odložena razprava o prizivu novinarjev Včeraj bi morala biti prizivna razprava, katero so sprožili trije novinarji in sicer Fasqua-le De Simone iz Gorice, Artu-ro Manzano in Glorgio Provl-ni iz Vidma. Vsi trije so bili januaTja lani obsojeni pred videmskim sodiščem zaradi blatenja in klevetanja duhovnika Angela Kračino na izredno milo kazen: vsak bi moral presedeti 5 mesecev in 10 dni v zaporu ter plačati poleg 44.445 lir globe tudi 200.000 lir za poravnavo povzročene škode. Med zadnjo prizivno razpravo, ki je bila 5 novembra lani, je predsednik skušal doseči pomiritev in preklic tožbe, toda duhovnik Kračina ni hotel ničesar slišati o tem, ker hoče enkrat za vselej, prekiniti gonjo časopisov »H Prilili Li-berale* in «Arena di Pola«, za katera so obsojeni novinarji pisali. Včerajšnja razprava pa je tudi odpadla, in sicer zaradi obolelosti novinarja Manzana. Proces so odložili za nedoločen čas. Železniška konferenca Na nedavni mednarodni konferenci o prometu, ki je bila v Florenci in katere so se u-deležili gospodarski predstavniki in strokovnjaki Italije, Jugoslavije in Avstrije, so predlagali ponovno vzpostavitev direktne prevozne tarife Av-strija-Trst-čez,morske dežele. V tej zveži se lita v teh dneh sestala v Trstu posebna komisi-jg strokovnjakov jugoslovanskih, avstrijskih in italijanskih Želesnic, ki bo obravnavala vsa tehnična vprašanja v zvezi z obnovitvijo omenjene direktne tarif?. r , -i «1----------- Nezgoda na delu Med delom na plavajočem doku Tržaškega arzenala se je Rodolfo Giombi iz Ul. Campa-nelle tako napel, da si je nategnil mišice in ni izključeno, da ga bodo morali operirati zaradi kile. Čeprav se mu je nezgoda pripetila že predvčerajšnjim, se je mož včeraj zatekel v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 10 ali 20 dneh. wm&*m mmm fmm Agenti cestne policije ob mrtvem frančiškanu in razbitem motorčku Do nesreče Je prišlo okoli 15.13 na Istrski cesti med otroško bolnišnico «B Garofolos in krematorijem, V ozadju slike Je tovornik • prikolico, ki Je bil zapleten v nesrečo. ljajo in se zahvaljujejo vsem tistim državam, ki zastavljajo vse svoje sile za uveljavitev načela aktivnega sožitja na o-snovi enakopravnosti in spoštovanja velikih in malih naro. dov. Tov. Pahorjeva je v svojem p&iočilu omenila tudi nedavni kongres KP Sovjetske zveze, na katerem je bila poleg drugega poudarjena nujnost politike sožitja med narodi. »Mi si želimo — je dejala — da bi se ta politika začela resnično izvajati in da bi vodila v tej smeri vse odgovorne osebnosti, ki odločajo o svetovni politiki.* Velik del svojega poročila je tov. Pahorjeva posvetila gospodarskim in socialnim vprašanjem, saj so v tem pogledu žene najbolj občutljive, ker se morajo dnevno ubadati z družinskimi težavami, s skromnim družinskim proračunom. Gospodarska kriza, ki se zlasti v zahodnem svetu vedno bolj zaostruje zaradi neurejenih svetovnih političnih razmer, povzroča hude posledice tudi italijanskemu in tržaškemu gospodarstvu. Število brezposelnih stalno raste, mladina pa je prisiljena iskati delo v tujini. V tem pogledu je še posebno prizadeto tržaško področje, ker sta njegov obstoj in razvoj odvuna od zalednih držav. Zaradi nerazumevanja osrednjih rimskih oblasti je hudo prizadeto zlasti pristanišče, ki je osnova tržaškega gospodarstva. Glede sodelovanja med demokratičnimi in naprednimi silami je tov. Pahorjeva izra-izila željo žena Neodvisne socialistične zveze po sodelovanju z vsemi naprednimi silami. Obžalovala je zlasti dejstvo, da letos ni prišlo do zaželenega sodelovanja za praznovanje 8. marca z Zvezo demokratičnih žena. Da potrebo po sodelovanju čutijo vse napredne žene našega področja, dokazuje dejstvo, da so nekatere skupne prireditve v preteklih letih zelo lepo uspele. Zveza demokratičnih žena ni hotela sprejeti predloga za sestavo skupnega pripravljalnega odbora, ki naj bi organiziral skupne proslave v vseh krajih našega področja, v mestu in na deželi. Tako ravnajo tudi v drugih primerih, ko bi bilo potrebno in koristno, da bi žene sodelovale v akcijah proti draginji, proti brezposelnosti, pri reševanju vprašanj mladine itd., čeprav ta vprašanja zanimajo vse žene in bi skupni nastopi gotovo rodili večje uspehe. Zene Neodvisne socialistične zveze so pripravljene sodelovati z vsemi naprednimi ženami na vseh področjih, na pošteni in iskreni enakopravni osnovi, tako med posamezniki kot tudi med političnimi skupinami ali organizacijami. Prav ta vprašanja, je rečeno v poročilu, terjajo od žena Neodvisne socialistične zveze, da prikažejo čim širšemu krogu delovnega prebivalstva pot borbe za rešitev vseh vprašanj. Potem ko je govorila, kako žene v raznih deželah rešujejo svoja pereča vprašanja, je poudarila borbo, ki jo vodijo italijanske žene pod vodstvom Zveze italijanskih žena. Glede borbe žena na našem področju pa je ugotovila, kako se naše žene ukvarjajo z vsemi političnimi, gospodarskimi in socialnimi vprašanji. Mnogo pa se žene ukvarjajo tudi s šolskim vprašanjem, z vzgojo otrok. V tej zvezi je bilo ugotovljeno, da v nobeni urejeni državi nimajo tako kratkega šolskega leta kot ,v Italiji, kar povzroča učencem velike težave. Posebej pa je bilo v poročilu obravnavano vprašanje slovenske šole v Italiji. Ugotovljeno je bilo, da slovenska šola ni bila še uzakonjena, da Slovenci doživljajo na šolskem področju vse mogoče diskriminacije. Po drugi strani pa niso bile še uresničene vse tiste pravice, ki jih Slovencem zagotavlja Londonski memorandum. V razpravi, ki je sledila, so žene izrazile prepričanje, da se morajo napredne žene odločno boriti za rešitev vseh perečih vprašanj in da bodo samo tako prispevale, da se u. stvarijo pogoji za boljše življenje, za pravičnejšo in demokratično družbo, v kateri bodo vladali enakopravni odnosi med narodi. Pred zaključkom so žene Neodvisne socialistične zveze sklenile prirediti osrednjo pro. slavo mednarodnega ženskega praznika v dvorani pri Sv. I-vanu, v nedeljo 8. marca popoldne. Poleg tega pa bodo priredile še vrsto krajevnih proslav, o katerih bomo še posebej poročali. IZPRED SODISCA Obsojena najemnica Clara Cantarella por. Luct-nio rojena v Neaplju in stanujoča v Trstu je hči revnega čevljarja in ni mogla študirati, kot bi hotela. Vseeno pa se je hotela povzpeti više in je sklenila prevzeti v najem bar Accgata v Ul. Crispi. Po pogodbi bi morala plačati 15 tisočakov najemnine in ravno toliko za snažilko. Vrhu tega je bila ona odgovorna za inventar in ker ni znala računati stroške in dobiček je zašla v zagato. Se prej je kupila nov stroj za kuhanje kave in tudi za mletje, za kar je plačala preko pol milijona lir. Zenska ni imela niti pojma o vknjižbah in knjigah, ki bi jih morala imeti na razpolago oblastem in se . tudi ni vpisala v trgovinsko zbornico, Vse te pomanjkljivosti in predvsem izguba, katero je morala kriti iz svojega žepa, so pripomogle, da je šla Luciniova v stečaj. In posledica je bila, da ji je Acegat preklicalo najemniško pogodbo. Višek smole pa je, da so jo obtožili nenamernega bankrota in jo prijavili sodišču, kjer je bila obsojena pogojno na štiri mesece zaporne kazni. * * v Flavio Landi iz Ul. Valdiri-vo pa je moral priti it zapora na zatožno klop. Uprava Ace-gata je proti njemu vložila prijavo, češ da si je nezakonito prisvojil električni ogrevalnik, katerega ni dokončal plačati. Landi si je namreč pri Ace-gatu kupil ogrevalnik in ga začel plačevati na obroke. Plačal je le 5 obrokov in od tedaj je mož zapustil stanovanje. Podjetje je nekaj časa čakalo ker je Landi prekinil plačevanje, je hotelo zapleniti, kot je predvidevala kupna pogodba, ogrevalnik. Toda o njemu ni bilo ne duha ne sluha. Landija so poklicali na zagovor, a mož je rekel, da so ga vrgli iz stanovanja in ker o-grevalnika ni' več rabil, ga je izročil neki znanki, da bi ga Vrnila Acegatu. Kaj je z ogre-valnikom, pa mož ni znal povedati, ker je že skoraj leto dni... za zamreženimi okni Ko-ronea. Težko bi bilo ugotoviti če so moževe besede resnične. Ker pa je že znan policijskim in tudi sodnim organom, je sodnik verjel Acegatovi prijavi in je Landija obsodil na 20 tisoč lir globe. (KKimK IH POBOČIu) Predavanje U. Urbanija o Kranjčeviču Včeraj zvečer je v Gregorčičevi dvorani pod okriljem Narodne in študijske knjižnice predaval o hrvatskem pesniku Kranjčeviču prof. TJmberto Urbani, znani in zaslužni slavist. Predavatelj je zelo izčrpno podal prikaz dobe, življenja in dela Silvija Strahimira Kranjčeviča, največjega hrvat-skega pesnika 19. stoletja ali pa morda sploh v hrvatski književnosti. Ker bomo predavanje v izvlečku objavili, se ob njem ne 'bomo več ustavljali, toda omeniti hočemo željo, ki jo je predavatelj izrekel na koncu svojih izvajanj: Naj bi mednarodna organizacija UNESCO, ki s kulturno povezavo med narodi deluje tudi za svetovni mir, pričela izdajati v svetovnih jezikih (v dobrih prevodih) izbrane pespii Velikih pesnikov dela in pesnikov miru. In med temi pesniki bi moralo pripasti eno od prvih mest Kranjčeviču. Člana SNG Modest Sancin in Jožko l^ukeš sta recitirala več najpomembnejših pesnikovih del. Predavatelja in oba recitatorja je občinstvo nagradilo s ploskanjem. •----«»—— Dijaške demonstracije zaradi Južne Tirolske Nekaj dijakov italijanskih srednjih šol, v glavnem navtičnega inštituta, je včeraj zjutraj formiralo povorko in odkorakalo proti avstrijskemu konzulatu, kjer so protestirali zaradi Južne Tirolske. Policija se je omejila na blokiranje poslopja, kjer je avstrijski konzulat. Incidentov ni bilo, ker so se nato dijaki obrnili in odkorakali v mesto, kasneje pa so odšli k Sv. Justu, kjer so se zbrali okoli spomenika padlim. Predvidevajo, da bodo danes spet demonstracije, a v večji obliki, ker naj bi se jih udeležili vsi dijaki italijanskih srednjih šol. tiiiimiiiimiiifiitiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiifiifiiiiimmmiimmiiiiiiiMiuiitimiiiiiiiiiiiiiiHiiii Sindikalna kronika Razprava o odpustih v Felszegy je bila odložena do 12. marca Danes zborovanji delavcev omenjene ladjedelnice - Začetek pogajanj za novo vsedržavno pogodbo kovinarske stroke Včeraj bi morali na Zvezi industrijcev razpravljati o vprašanju odpustov v ladjedelnici Felszegy, toda po kratkem razgovoru so odložili razpravo na 12. marca. Vodstvo podjetja je obljubilo, da do tedaj ne bo odpustilo z dela nobenega delavca, imelo pa bo proste roke glede suspenzij. Jutri ob 16. uri bo na sindikalnem sedežu v Ulici Pon-dares sestanek vseh delavcev ladjedelnice Felszegy, ki so jih do sedaj suspendirali in ki stanujejo v Trstu ali v tržaški okolici; ob 17. uri pa bo tako zborovanje v Miljah. Kakor je znano, je vodstvo omenjene ladjedelnice do sedaj suspendiralo približno 200 delavcev. Danes popoldne pa bodo na Zvezi industrijcev ponovno razpravljali o napovedanih 25 odpustih v podjetju Salda. V Rimu pa se danes dopoldne začnejo pogajanja za novo vsedržavno delovno pogodbo kovinarske stroke, ki zanima približno 900.000 kovinarjev v Italiji. Prejšnja delovna pogodba, ki je bila sklenjena 27. junija 1956, je zapadla 31. decembra Vsaka sindikalna organizacija kovinarjev je že predložila svoje zahteve za izboljšanje nove delovne pogodbe. Vse zahteve, zlasti glavne, so v bistvu enake, in sicer; znižanje delovnega urnika z e-nakimi prejemki, ureditev vprašanja akordnega dela in nagrad, poenostavljenje 'predT pisov glede kvalifikacij in kategorij, podaljšanje dopustov in priznanje prekinitve letnega dopusta v primeri bolezni ali nesreče, izenačenje prejemkov mojike in ženske delovne sile za enako delo itd. Pogajanj se bodo udeležili predstavniki Confindustrie, In-tersinda ter sindikalni zastopniki. Sindikalni predstavniki > CG IL zahtevajo, da bi bila pogajanja z Intersindom ločena od pogajanj s predstavniki zasebnih podjetij. »»—— Vprašanje službe RK Poslanec Vidali je predložil predsedniku vlade vprašanje, v katerem ga obvešča o položaju Rdečega križa na našem področju. Poslanec Vidali ugotavlja, da je komisar, k: u-pravlja Rdeči križ, zmanjšal število osebja in število rešilnih vozov, kar povzroča reševalni službi RK velike težave. Hkrati pa je nedavno v Miljah ukinil nočno službo za prvo pomoč. Poslanec Vidali poziva predsednika vlade naj sprejeme ustrezne ukrepe za učinko- vitem malim podjetjem glede izterjevanja socialnih dajatev n plačila morebitnih zaostankov. oziroma glob, ki jih bodo znižali za eno tretjino, če bo delodajalec prostovoljno poravnal dolžni znesek. Pri skoku s stojala, na katerem je stal zaradi dela, je 21-letni Albin Jelerčič iz Ul. Cisternone s kolenom zadel ob jekleno ploščo. Ta mu je prerezala hlače in se mu zarila v koleno ter prisilila fanta, da se je odpravil v bolnišnico. Pridržali so ga s prognozo o-krevanja v 10 dneh na I. kirurškem oddelku. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je včeraj diplomirala iz slavistike tovarišica MARA NOVAK iz Trsta. Iskreno čestitamo! SNG v TRSTU V petek 27. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani na OPČINAH Dino Dardi ZLOČIN IN KAZEN Prosta interpretacija po romanu 'Dostojevskega V nedeljo 1. marca 1959 ob 16.30 v prosvetni dvorani na OPČINAH Marija Holkova PEPELKA Labodje jezero,_suita tt^,, 'i.- .VAW,VWA%VA%5Wi PROSVETNEGA DRUŠTVA ■IVAN CANKAR* vabijo na ki bo v nedeljo, dne 1. marca 1959 ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maja SPORED: « PISANI PRIZORČKI » (režirala Ema Starčeva), PEVSKI ZBOR (pod vodstvom Fride Valeti-čeve) in BALET — naštudiral baletni mojster Adrijan Viles. PROSVETNO DRUŠTVO ■VALENTIN VODNIK* iz Doline vabi člane na ki bo 28. februarja 1959 v društvenih prostorih ob 20.30 PROSVETNO DRUŠTVO ■PROSEK - KONTOVELa priredi v nedeljo 1, marca t. 1. ob 17. uri v dvorani na Kontovelu Na sporedu je petje moškega zbora »Prosek-Kontovel*, samospevi, recitacije, nastop tamburašev iz Doline in gojencev Glasbene šole prosvetnega društva »Prosek - Kontovel*. Vljudno vabi odbor. Cj RADIO J ČETRTEK, 26. februarja 1*59 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba/11.30 Brez- obvezno, drobiž od vsepovsod In predavanje: »Vzajemna pomot pri živalstvu*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Armando Sciascia; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Z začarane police — Ivanka Cegnar: »Krojaček In škratje*; 18.10 Čajkovski: iiiiiiiliiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiitiiiii, imun, m, OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE [ stine Colja darujeta Ema in Mimi Dne 25. februarja se je v Trstu Sj1*414 50°° ^ " D,jaSk0 Ma rodilo 11 otrok, umrlo je 21 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO; 83-letni Giovanni Coslanleh, 77-letna Maria Bonac-cich vd. Radoni, 77-letni Edoardo Cattarini, 65-letn« Carla Cabol por. Greato, 69-letnl Luigi Man-dlni, 58-letni Antonio Paoli, 61-letna Carmela Superlna por. Tamaro, 79-le>tna Angela Tome vd. Zctti, 64-letna Prospera Novak por. Oolonl, 45.1 etn a Angela C »deiizla* II. . • « k »imperatori* .. «morgenduft» * • • hruške . . . . • k k Iiruškiee • > 1 artičoke (1) . • • • zelj« . V v cvetača z liati ohrovt . . . • P cikorija . . . • V k repni vršički . • p 1 čebula . , . . » * • koromač . . . • p • razna eolata . • P It krompir . , . • • zeleni radia , rdeči radtč . ■ • • šptaača . , . . • motovilec . . 94 188 153 59 141 106 106 165 141 45 76 68 82 106 88 118 163 129 71 106 82 29 38 32 18 24 24 82 118 106 47 71 53 29 59 41 47 94 82 94 129 118 71 82 71 23 71 41 35 41 35 24 33 40 78 82 71 59 82 42 94 62 375 137 29 56 37 250 U0O312 312 475 400 100 180 125 325 562 412 Večin« blaga se prodala po prevlad, cem (3. »tolpec). opus 20; 19.00 Sola » Egidij Košuta: «Raa“*H učno-vzgojni vrednosti |g aktivne sole* in Id* j schuh: »Vzgojna P°5Vf,n) I 19.20 Pestra glasba; Ati«. 20.30 Glasbena fantazgg Ritmi in pesmi; 21.30 dj*" na Mesec*, radijska zgod Je napisal Charles Ctnl ^ Chopm: Sonata št j ’ag opus 35; 22.40 Vokalni Černiča; 23.00 Sil Austin^ gov orkester; 23.30 glasba. TRST 12.10 Tretja stra« uro v fonoteki*; v dialektu*. II. PROGRAM 13.00 Pirng-pong; Ste ob dveh; 1500 r.orama; 16.00 Tretja s Koncert operne glasbe; lirij*. . RADIO KOPE" Poročila v Italijaašf'0 • 17.15, 19.15, 22.30. Poročila v slov.: • 15.00, ^ 5.00-6.15 in 7.00-7.15 P&T 7.15 Glasba za dobro■ ju^j Glasba po željah; l3-**.,^ univerza; 13.50 ■ 10 melodij na harmoniki, ^ ba po željah: 14.40 Zah bodo Bruno Peir?'iL NOV*1! v:č. Ivo Robič, L°la. petič Dušan Jakšič, Marjana Majda Sepe; 15.20 Ig j() j Gosarji — pojeta Mil* l7oo 15.40-17.00 Prenos RL> gentinski tangi; p-n«, melodije; 19.30-22.15 22.15 Trobenta in glas stronga; 22.40 Glasba ^ SLOVENIJA 5.00 - 8.00 Dobro Skladbe za razne jnuy j < 9.00 Pianist Pierre > likim zabavnim °^K^aIia t Z junaki iz oper zettija: Recitativ in ™ zeiuja; r.?n vri na//, m 'J** • , SC” ((Ljubezenski napoj)•’ duet Edgarda in RaL;i,e duet Edgarda in o-Ljge arija Edgarda iz »Lucia di LammermoM ^ tiv ter duet Norine ter zborovski prizor i1 pason? Pasquale»; arija Don [gO opere «Don Pasquale». slušajmo Zadovoljne,.jj,i 10.30 Majhna zabavna. > Ra)i coskih popevk — ^ Girerd z ansamblom ^ 11.00 Wolfgang ' Aniaoe ^ Koncert za violino St. 5 v A-duru; 11-3JV s,, a v a-uuiu, otroke; 12.00 Gonal LUigi_ Boruta Lesjaka; 12r”nrtrtft cherini: Sinfonia c haročm, G-duru (londonski uHaSs);j sam bel dirigira Karl u* Edoard Lalo: Nametat’^ suita; 13.55 Slovence ^ pesmi poje Maribor^, -zbor; 16.00 Izbrali j* G 17.10 Iz opernega sve „j,# Gluck: Prizor iz I. OCJM M«5 Orfej, in Evridika — 1 ski: Prizor iz V. HtLaiod:,. vanščina — ch G j* varnem st — >*••• slika iz opere Fau,8’]5 “ kova reportaža; L; g, potpourri; 18-450 Rna.č. Pr&fM Dr. Ivo Bona«. preruaane oom»v-, jn n« večer domačih pesm r(jjš 20 W' prehladne bolezm^ i tv žt»,"Vil. 1959 na večer domačin pc—■ r£P#>- Posnetki z veterjLan <4 Homanih rtpsmi ^ f.11.1959 ro* liani; 20.50 Davičova Igrata violinista I , m ( David Ojstrah; , jazza; 23.10 NoJ"jltiarrn«*' gjeiš’-4 Kirn Novak '"/Uda, Capital. 16.00: “u (nm>' Oissi - tretji color. K3o: O Astra Rolano. ^ A« Rošema rie».pet'pr fdj"; Aldebaran. 1«. <»•" zj°f I kasov«. Rest"č tarskih borb v* j Moderno 16 ^čipirnč" ., h*;- taine, r. 'jU. «C»L 6L1' S. Marco "L^rre'. > V Vlady, N, -C0° «C J J' 9$ Savona M, - * »v»na. l”u ,,rv, N*. G. MontgcblfLPje")* Vlale 15.30: «V5 Vlale 15.30 H. Borholz. ,6.15: ^ Vlttorlo Veneta Mp()je ženske ta * naiJl-Lane, U. 1™ ».IS.. O* tttjf A Luaion z:. Marconi. I®-1pWe)l. Tj* banko*, T IrsOtfL -Mas»lmo. 16■ j ri», Rory ,V* H Novo cta«. l,6oU)r - p’1 r, pchnic>''-Slir«' O rta« n. 16.00: iJlFt^ufU1 La ne aster. s Radio. Ib.00 nl<'°l£>r- „ V Ufi* KIN° La Europa: »Dana*"J_______ KROJACNR^oja^Vi) esta oddam« l / mesta Slovenskem . ji. združenju, »« 796. JA PREŠERNOVA tOSlAVA V SLIKAH lu. M..... met in Katinare je pod vodstvom Justa dve pesmi; posebno lepo je podal drugo ^ B°r$ta *> prav tako nastopili z • vocli jih pevovodja Svctko Grgič "Vstopil, , ki m. ‘ambura« p. d. «V. Vodnik« iz Doline, vadl Pevovodja Ignacij Ota *. vod* ki so nastopili z dvema pes* 1 Povodja Svetko Grgič , in Miroslava Košute Je na nedeljski "»lavi kot recitatorka nastopila tudi mala Kra. vosova, ki Jo vidimo na sliki ■n i 1 ven — ----- A? pre(l*lavill tudi z zborom, ki je ** - Sedaj je zaposlenih pri vrtanju predora 200 minerjev irt uradnikov. Minerji Šo Vsi' ii~ Puglje in Kalabrije, ki prebivajo v barakah pred predorom, Z njimi je samo ena ženska, in sicer žena delovodje, od živali pa imajo samo enega psa. Kot povsod, je tudi tu karabinjerska postaja. zelena barva pa nastane ob mešanju rutnene in modre barve. V tretjo skupino pa spadajo barve, ki nastanejo ob mešanju barv druge skupine, to so že sekundarno sestavljene barve. To so na pr. rumeno-oranžna barva, rdeče-cranžna barva, rdeče-vijoliča-sta barva itd. Kot vidimo, nimamo tu niti črne niti bele barve. Ce belo in črtio baiVo mešamo, dobijno sive barve v več tonih, pač v razmerju deleža črne in bele barve. To je ena razdelitev barv, druga razdelitev je razdelitev na tople in hladne barve Med tople barve spadajo rdeča, o-ranžna in rumena ter vsi toni, v katerih prevladuje ena teh barv. Med hladne barve pa sodijo modra, zelena in vijoličasta barva ter seveda u-strezni tuni teh. Nekoč so vse - stanovanjske prostore pleskali ;n okraševali ■r. raznimi vzorci in pri tem jn: šlo toliko za to, čemu posamezen stanovanjski prostor služi, pač pa da bo vzorec čim lepši, morda čimbolj kričeč. Danes je povsem drugače Kdor hoče pravilno in primerno prepleskati stanovanje, mora paziti, (Aa pri pleskanju izbere pravilno barvo m pravilen tpn in to ustrezno z namenom prostora. Delovne sobe, prostora, kjer se družina dlje časa zadržuje pri delu, prav gotovo ne bomo prepleskali s poipirjujočo, rekli bi uspavalno barvo, kot ne bomo spalnice pleskali z živimi ali poživljajočimi barvami, saj je soba namenjena počitku. Poleg tega moramo gledati tudi na to, da premočne barve prostor o-žijo oziroma manjšajo. Vse to je treba dobro proučiti in se šele nato lotiti pleskanja. Kot so bili nekoč «v modi« živi vzorci čez osnovno barvo, tako je danes «v modi# enotna barva brez vrhnjih vzorcev. To pa ni le «moda», pač pa že utrjena in dognana prednost, ki se kaže v vplivu okolja na človeka, na njegovo psiho, na njegovo dejavnost m razpoloženje. Na kratko bomo rekli, da je pri pleskanju prostora najbolje, če izberemo kot osnovno eno barvo in z njo kombm-i ramo ostale barve. Posebno to tedaj, če eden in isti prostor prepleskamo v več barvah. Ce ptav .grg (imoda# več barv v .istem prostoru že nekako v zaton, so njeni zagovorniki trdno prepričani, da se fto po. r.ovno uveljavila Nič čudnega, saj je ta »tehnika« pokazala dobre rezultate! V primeru* če en prostor prebarvamo v več barvah, uuMiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,umni,,,h,„„n,ltll,u„, Same si bomo izbirale kroj O letošnji spomladanski in poletni modi vemo tako rekoč že vse: vemo na primer, da bomo nosile nekoliko daljša krila, da bo pas pri oblekah na svojem pravem mestu, da bodo ramena pri oblekah in plaščih nekoliko bolj široka, aa bodo v modi veliki ovratniki in da bomo nosile živo-pisane obleke. Vse te novosti so nam pokazali številni italijanski krojači in šivilje, ki so imeli v tem mesecu več uspelih modnih revij tako v Florenci, Rimu in Milanu, kot tudi v Bologni. Skupno so pokazali kakih 8000 spomladanskih oblek, kostimov in plaščev in vsak od teh je imel kakšno značilnost letošnje nove mode. Nekatere modne hiše so opredelile svoje modele le na nekaj l barv, ki »o jih potem spretno mešale in kombinirale. Druge modne hiše so bile v izbiri barv mnogo bolj pestre in bogate. Tretje spet so v glavnem poudarjale «linijo» oblek in plaščev, ki je letos mnogo bolj enostavna in mladostna od linij, ki so bile do sedaj v modi. Vsi pa so si bili edini, da je treba odpraviti razne vrečaste linije, kot tudi linije »trapeza# in simpe-ra», ter da se mora pas na oblekah in plaščih vrniti na svoje staro, rekli bi pnrodno mesto. In Se v nečem so si bili italijanski ustvarjalci mode edini; ženske si bodo lahk0 izbirale svojo modo, fci jih ne bo vezala niti na ta niti na oni model, temveč jim bo puščala svobodo, da bodo nosile 1 takšni obleke in plašče, kakršni so njihovim postavam najbolj primerni - S takšno svobodo v izbiri modelov bodo verjetno najbolj zadovoljne vse one, ki so se že do sedaj vedno oblačile po svojem okusu in ki se niso dosti spraševale, kako se morajo oblačiti. Manj zadovoljne bodo druge, ki so vedno sledile vsem modnim novostim v prepričanjuda so tako še najbolj na mestu in v skladu z vsemi zahtevami resnične elegance. In vendar mora biti nekdo, ki nam bo povedal, kaj je moderno in kako se bomo mora-l: oblačiti, bodo.rekle ženske, ki bodo čitale o tej novi «svobodi» v izbiranju lastne mode. Seveda mora biti nekao — in ta nekdo so prav krojači m šivilje, ki vam lahko sve• \ ) tujejo in marsikaj pokažejo. Tako na primer svetujejo, naj bodo letošnji spomladanski , plašči nekoliko širši ter ob straneh odprti in po možnosti t pasom v pravilni višini. Po-I tem se ogrevajo tudi za kostime in dvodelne obleke iz vol-n enega blaga «boucle», pi bodo »e posebno lepi, če bodo v svetlo-pastelnih barvah. In ko'.-čno priporočajo tudi svetle čevlje, po možnosti celo bele ali pa «betgen, ki bodo ime. li nekoliko nižjo peto ter ne bodo spredaj tako špičasti. K vsemu temu priporočajo še lep spomladanski klobuček, ki bo lepo obkrožal obraz ter bo pustil precej svobode tudi pričeski. Glede pričesk pa je vprašanje še odprto. Medtem ko -se eni navdušujejo za kratke pričeske, so drugi za to, da se vrnemo k dolgim pričeskam, pri katerih bi si pomagali tudi z umetnimi dloiki las. No, za sedaj ggdnja beseda še ni bila rečena: to bodo morale reči ženske same. ............................................. Dott. C. Cheisi: Itinerari del Carso Triestino iv. Za Rupin Grande Chersi u-porablja po današnji »slovenski# toponomastiki ime Veliki Repen, za kar pa je še na avstrijski specialki skoro pravilno stalo »Repno«, dočim je e-dino pravilno Repen, kakor je bilo zapisano že najmanj sedem stoletij, dokler se ni našel oni brihtni Tržačan, ki je povzročil današnjo zmešnjavo. /, Monrupino pa je Chersi nekaj zamenjal, ker ga enkrat rabi za naselje, za Repen in okolico, drugič pa za Repenta-bor. Pravilno je označevati s tem imenom le sam griček s taborom, cerkvijo in župniščem ter srenjsko hišo, ki jo tudi Chersi pravilno slovensko poimenuje. Domačini kvečjemu v širšem smislu štejejo sem še Col in Krepo nikdar pa Repna samega Kajti davno in najstaretše slovensko naselje je bil le Repen »n le po njem je dobil tudi tabor (nekdanje ilirsko gradišče) svoje ime Repentabor. Nikakor pa ne obratno. To domačini zelo točno razlikujejo in v glavnem tudi tržaški Slovenci, z »jemo seveda omenjenega »Vel. Repna#, ki ga Še vedno uporabljamo z našo površno neinformiranostjo in bojim se, da bomo s tem tudi nadaljevali proti vsem konkretnim argumentom. Tvorba italijanskega imena Sagrado je seveda nesmiselna (str. 45), saj tudi dr. Chersi pravilno izvaja Zagradec (domačini izgovarjajo po dolgoletni fonetični obrusitvi skoro Zagric) kot naselje »za Gradcem# — »sotto il Castelliere#, gledano seveda iz Repniča, Domača Briška jama ali Velika pečina na Majnci, ki so jo preoblekli v Grotta Gigante, kot bi ne bilo mnogo večjih jam, je povlekla za seboj še skovanko za staro vasico Briščike: Borgo Grotta Gigante. Kolikšna potrata besed in časa samo zato, da se izognejo slovenskemu imenu Za Volnik (545 m) pove sam Chersi kritično, da Monte La-naro »toponimo itaiiano č tra-duzione errata# (str. 53), misleč, da izhaja Iz samostalni-škega debla »volna#, medtem ko je očitno izvedeno iz volov, ki so jih tam pasli. Saj je izgovarjava v bližnjih vaseh, v Repniču, Repnu, Zgoni-ku Se danes skoro Volnjek. PicColo Lanaro (522 m) za vrh Njivic, s starim imenom Ajdovski grad (str. 55) je menda prav sveža skovanka, še po zadnji vojni, in to po «zaslugi» SAG, ker je nima niti italijanska vojaška karta 1:25.000. Je to vrh s starim i-lirskim gradiščem na vrhu, nedaleč od vrha Volnika. Chersi piše površno «Aidovski Grad# in Nivizza (v oklepaju pa pravilno Njivica, piccolo campo). Italijansko ime je izvedeno po opombi v vodniku bržkone iz oblike vrha, ki je podoben Volniku. Ne vem koliko Opencev ali Tržačanov bi utegnilo uganiti, na kaj se nanaša skovanka Varco di poggioreale. Poggio-ieale je kraj v bližini Neap-l.ia, in sicer tam, kjer so fašisti zgradili največji zapor v Italiji. To ime so nadeli malo let pred svojim koncem tudi Opčinam in ga dosledno in trmoglavo, a vedno brez uspeha, vsiljuje posebno železniška uprava. Varco, sedlo-prehod pa je Chersi poimenoval to, kar Openci imenujejo Vrh ali pri Obelisku z novejšo besedo. Vrh barkovljanske Griže (Monte Grisa), ki jo je točneje imenovati po starem imenu najbliije vasi Kontovelska Reber (335 m), je na avstrijski karti še bil Starčev Zagod, in to po ledini, ki se vleče od vrha proti Proseku Tu Je bil pred pol stoletja ob neki cbletniti vladanja postavljen spomenik Francu Jožefu, zato so včasih tam rekli pri Ju- bileju. Po prvi svetovni vojni pa so tam postavili razgledišče, imenovano Vedetta Italia, ki so ga med drugo svetovno vojno Nemci razstrelili. Pred kratkim obnovljeno na istem mestu in z istim imenom seveda ne more nadomestiti starega imena vrha, ker je to le ime samega razgledišča, kar točno loči tudi Chersi. Prvi vrh v grebenu od O penskega vrha proti Kontove-lu s 397 m nadmorske višine :ma v vodniku in v italijanskih zemljevidih zadnjih izdaj ime Poggioreale (str. 59) istega izvora kot za Opčine To pač po malo iznajdljivi domislici, ki je pred skoro 70 leti s poimenovanjem lakrat postavljenega razgledišča Ve detta di Opicina, hotela zabrisati slovensko ime Seliuca V naseljih v openskem Bregu, v Piščancih, Rojanu, na Tr-steniku, so vrh tako imenovali po pticah selivkah, ki so na jesen tam preko letale na jug ali se po isti poti na po mlad vračale. Barcola in Monte (str 61) jg ena izmed neštetih skovank, ki jih je zagrešila šovinistična tržaška občinska uprava, menda zadnje čase na rovaš slovenskih naselij od Bele ceste do barkovljanske Griže: za Cijake, Staro goro, Rumeno hišo, Gašperete, eno onih tipičnih, ki ostajajo na papirju. Ime Konkonel, po it. Conco-nello, nam lepo kaze, kako šibke, malo vztrajne in nedosledne so naše sile za ohranitev naše narodne kulturne posesti. Danes se le še redko najde v tisku naše staro ime Frlugi, v rabi med domačini Frlugovci in obližjem. Slovenski periodični tisk je večidel v tem pogledu nerazgledan in le prepogosto tak nezdrav razvoj le utrjuje. Največ improvizacij tržaških nacionalističnih kovalcev novih imen za uničenje slovenskih pa je že dolgo sem predstavljal kraški obrobni greben od Openskega vrha do Drašce — »Razklanega hriba#. In ne moremo reči, da so imeli zaradi bližine Trsta — ta del leži neposredno nad njim — kaj bolj srečno roko. Vendar ni še danes italijanskih toponimikov za celo vrsto vrhov, začenši s Parkljevim hribom (Cimitero militare tede-sco nacistično voiaškp pokopališče) mimo Srednjega vrha, Lonjerskega hriba, G>oboj-narja itd. do'Gabrovega vrha. Z. JELINČIČ (Nadaljevanje sledi) moramo ostale barve z osnovno vskladiti. Kako? Pri mezg z rdečo barvo kot osnovno s* skladajo siva, rumena in svet# iomodra barva. Z oranžno barvo se skladajo vijoličasta^ svetlomodra in temnomodra« Z rumeno barvo kombiniramo modro barvo ali pa svetlo aU temno-zeleno. Z rjavo barvo kot osnovno barvo kombinira# mo lahko rumeno, svetlomo-dro, svetlozeleno ali tudi rožnato barvo. Barva, ki jo izberemo kot glavno ali osnovno« velja za velike površine in po možnosti naj bi bila svetlejša kot na manjših ploskvah. To se pravi na večjih stenah naj bo svetlejša kot1 na manjših stenah. Navedli smo le nekaj osnovnih, temeljnih načel Težko je določiti barvo, ki bi posameznemu prostoru najbolj ustrezala, kajti pri pleskanju stanovanja je treba jemati v poštev tudi lego stanovanja, če so okna obrnjena proti soncu, če so dovoli velika in. kar ni n-nogo manj važno, kako je stanovanje opremljeno Staro ali staromodno pohištvo j« težko vskladiti z novimi pogledi in zahtevami »pleskarske tehnike#. Vsega pa si zares ne moremo privoščiti, vsaj hkr&ti ne. Dober nasvet bo vsekakor potreben, posebno če bo ta nasvet strokoven. Preden pa se lotimo del, ki bodo terjala precejšnje stroške, ne bo odveč, prositi za konkreten nasvet. In če smo že navezani na stanovanje, čemu bi si ga ne napravili bolj udobnega, bolj prikupnega in bolj kulturnega, kajti to spada v- tako imenovano »stanovanjsko kulturo#. , : ,: ■ o/ 1 tfff §r - ^ "« Mi - v, . 4- ^ - 'fr? & mm Prvi vzorci za zelo praktične pomladanske oblekre. Kot vidimo nič kaj posebnega, razen morda ovratnik, ki Je precej širok HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.» Verjetno boste morali zapustiti delo,, ki vam najbolj leži, BIK (od 21. 4. do 20. 5.)| Čeprav ste nad nekim poslom že obupali, se bo priložnost ponovno oglasila. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Razporedite si delo, da bo-ste imeli vsaj kako uro, ki bo povsem vaša. RAK (od 23. 6. do 22. 7.)] Skušajte najti ravnotežje med prevelikim navdušenjem in nerazpoložen jem. LEV (od 23. 7. do 22. 8.); Znašli se boste s tekmecem, ki ga ne bo lahko premagati. DEVICA (od 23. 8. do 22. S.) Prav imate vi in na pravi poti ste, toda opravka imato z osebo, ki vas noče ali ne more razumeti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Cemu odklanjate dobronamerne nasvete osebe, ki vam želi dobro? ŠKORPIJON ;od 24. 10. do 22. 31.) Pokažite več razumevanja za ljudi, ki vas imajo radi. Ne skrbite za zdravje, STRELEC (od 23. 11 do 20. 12.) Več iniciative in vse bo prav. Prevelik zanos pri novih srečanjih bi bil nevaren; KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne nasedajte tujim govoricam in držite se boij pri tleh, da bi vam ne spodletelo. VODNAR (od 21. l. do 19. 2.) Počutili se boste odlično in v tem razpoloženju odločali. Ne prenaglite se. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preden se nečesa resnejšega lotite, posvetujte se <*oriško-beneški dnevnik Pa ostavki tajnika KD Fantazija Vedno hnjši spori v goriški KD med MstarimiM in »mladimi levičarji" Kakor vse kaže, si «stari» prizadevajo pridobiti izgubljena mesta Funtanijevi devičurjfr niso izpolnili svojih obljub Padec Fanfanijeve vlade in njegov odstop sta povzročila v goriški federaciji Krščanske demokracije hude notranje šjpore. Ko so «mladi», ki so bili zagovorniki Fanfanijeve jiolitike, pričeli voditi politiko KD na Goriškem, so »stari« upognili hrbte in natiho prenesli hude udarce (izključitev poslanca Baresija, drugačen odnos do vprašanja avtonomije itd.). Fanfanijev padec je povzročil preokret v stranki. »Mladi« nimajo več tistega vpliva, kot so ga imeli. »Stari« brusijo nože in pripravljajo maščevanje. Načelnik skupine Krščanske demokracije v občinskem svetu dr, Calderini že dalj časa ne hodi na seje, vedno glasnejši pa postaja odv. Culot. Govori se tudi, da je povzročil solidarnostni telegram goriške federacije KD ob ostavki tajnika stranke Fanfanija odobravanja in nasprotovanja obenem. Kriza, ki je zajela večinsko stranko, je med najresnejšimi, odkar je umrl De Gasperi. Borba med «starimi« in «mladimi» je razkrila še eno stran politike KD ter nam tako omogočila temeljitejše spoznavanje značaja te stranke na Goriškem. Ko se je «mlada levica« povzpela na vodstvo stranke na Goriškem, je zaradi novega izrazoslovja, zaradi obsežnih poročil s strankinih kongresov o «socialnem odprtju« in podobnem ustvarila vtis, da ima dobre namene in da bo uresničila pričakovanja delovnih ljudi, tudi samih katoliških delavcev, po rešitvi nekaterih najvažnejših vprašanj v CRDA, SAFOG, podjetjih proste cone, na Prevalu, kr-minsko-gradiškem namakalnem konzorciju, ki naj bi se demokratiziralo z odpravo komisarskega režima, itd. V razmeroma kratki dobi smo spoznali in do tega zaključka so prišli tudi delovni ljudje v večinski stranki, da Krščanska demokracija na Goriškem, kot v vsej državi, ni reševala socialnih in gospodarskih vprašanj delovnih ljudi, ampak da je slepo prepustila vladi odločanje o teh vprašanjih. Najbolj otipljiv primer njihove neodločnosti se je pokazal med krizo v SAFOG, ko so zanikali važnost delavskega gibana za rešitev krize in se zadovoljili z nejasnimi zagotovili vladnih predstavnikov. Zaradi globokih notranjih protislovij in zaradi nezmožnosti, da bi uresničili težnje njihovih lastnih članov, ki so obenem tudi težnje vseh delovnih ljudi, so voditelji KD pripeljali stranko v hudo zagato. jj tem pa nimamo namena trditi, da iz nje ni izhoda. Izhod je, vendar samo v tem, da pričnejo delovni ljudje s pomočjo raznih oblik sodelovanja urejevati svoja vprašanja v skladu z določili ustave, na katero se sklicujejo močne demokratične sile v državi in seveda tudi na Goriškem. čustva tolmačil pri višjih o- blasteh ter jih pozval naj se mirno razidejo «*. Sprememba pri vpisovanju otrok v vrtec v Rupi Županstvo je spremenilo rok vpisovanja otrok v otroški vr. tec v Rupi. Zaključilo se bo v soboto 28. februarja, pouk pa se bo pričel v ponedeljek marca. Opozarjamo starše,, da z vpisom pohitijo. -—»«—— Razstava Debenjaka v Vidmu "V slikarski galeriji Girasole v Vidmu že nekaj tednov razstavlja slovenski slikar Debenjak. Razstava je bila 2eIo lepo sprejeta. Zaključila se bo konec tedna. Ottavio Pisciuta spet v Gorici iz Gorice, katerega je, kakor se zdi, kriminalistična policija pred meseci pridržala v solkanskem zaporu zaradi trgovanja z valuto. Kazno je, da je goriška policija izvršila med njegovo odsotnostjo v njegovem stanovanju na Travniku preiskavo, od koder je odnesla nekaj zelo težkih zavojev. Domneva se, da je bilo v zabojih, ki so jih odnesli iz poslopja, živo srebro. Iz poročila tajnika Kmečke zveze inž. Pečenka na nedeljskem občnem zboru Velik materialni doprinos Mišma Vrednost kmetijske proizvodnje presega 2 milijardi lir letno Brez strokovne izobrazbe ni moč misliti na napredek kmetijstva Najdeni predmeti Na poveljstvu mestnih stražnikov imajo številne predmete, ki so jih tja prinesli pošteni najditelji, da bi jih vrnili zakonitim lastnikom. Ti so: usnjen tulec s ključi, dve ženski kolesi, volnen šal, zlata zaponka usnjena denarnica z vsoto denarja. Osebe, ki lahko dokažejo, da so lastniki navedenih predmetov, naj jih pridejo iskat na poveljstvo straž, nikov v Ul. Mazzini 7 med u-radnimi urami. S seje pokrajinskega odbora Na torkovi seji pokrajinske, ga odbora je dr. Polesi poročal o prihodnji cvetlični razstavi, ki bo od 24. aprila do 3. maja t. 1. v Trstu pod okriljem Tržaškega velesejma, in na kateri bodo razstavljali, poleg cvetličarjev iz cele države in iz inozemstva, tudi nekateri cvetličarji iz naše pokrajine. Pokrajinska uprava bo tudi letos podelila posebno nagrado enemu izmed razstavljavcev iz naše pokrajine. Poleg tega pa bo pokrajinska uprava prisotna na tej razstavi z zbirko fotografij o cvetlicah, ki spadajo k zbirki znanega planinca Avanzi-mja, ki je pred leti umrl. Odbornik Grigolon je povedal, da bodo nakupili nekaj glav plemenske živine za hlev kmetijskega posestva v umobolnici, da bi tako zadovoljili vse potrebe tamkajšnje bolnišnice. Na koncu so še odobrili pričetek popravljalnih del v poslopju zavoda za gluhoneme in prvi izdatek 150.000 lir za razširitev gasilske vojašnice v Krminu. Zaradi nemške manjšine Manifestacija italijanskih (lijakov Včeraj zjutraj je veliko dijakov italijanskih srednjih šol iz Gorice zapustilo šolska poslopja in po Korzu manifestiralo svoja čustva v zvezi z dogodki, ki se v zadnjem času vrstijo med nemško manjšino v Zgornjem Poadižju. Dijaki so šli na Travnik pred vladno palačo ter izbrali štiričlansko delegacijo, ki jo je sprejel prefekt dr. Nitri. Zagotovil jim je, da bo njihova TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo tem' perafuro 9,6 stopinje ob 15. Pred dnevi se je vrnil iz I uri, najnižje pa S,8 stopinje ob Jugoslavije Ottavio Pisciuta I 6.30. itiiMNiiiiiutimiHiatinaiiiiMiuitiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM ,Glorjet“ v Števerjanu Kot smo že poročali, je i-mel na nedeljskem občnem zboru inž. Pečenko daljše tajniško poročilo, v katerem je obravnaval številne probleme našega kmetijstva. Iz tega poročila povzemamo uvod, v katerem je govornik analiziral položaj kmetijstva v odnosu do drugih gospodarskih panog ter vprašanje strokovne izobrazbe naših kmetovalcev. Krožni zid s kamnitimi stopnicami, ki ga vidite na sliki, je na koncn drevoreda kmetijskega posestva baronice Tacco v Števerjanu. Stoji na samem; na enem delu je že podrt, na drugem pa zaraščen z bršljanom, do čemer labko sklepamo, da ga lastniki ne obiskujejo več. Mimogrede smo vprašali Steverjance, kaj predstavlja ta svojevrstna zgradba, ki naj bi bila pravzaprav del parka, pa so nam povedali, da Je pred stoletji — tako govori ljudsko izročilo — z »glorjetas zemljiška gospoda gledala po okolici, kako delajo njihovi koloni. (Avstralska* ni več tako nadležna Še vedno veliko odsotnih šolarjev v Doberdobu Po manjšem odstotku odsotnih učencev v šolah kot pred tedni moremo sklepati, da je influenca, ki jo imenujejo »avstralska«, popustila. V Doberdobu je še vedno zelo veliko šolarjev doma, toda na splošno je odsotnost upadla. Tudi v podgorski tekstilni tovarni, v livarni SAFOG in v nekaterih podjetjih za izdelovanje slaščic v Gorici, kjer je pred časom zaradi velikega števila odsotnih delavk nastalo vprašanje, če se jim še splača proizvajati, dokler se položaj ne popravi, je odstotek odsotnih skoraj enak kot v normalnih zimskih mesecih. Nesreča na delu v Števerjanu Včeraj zjutraj okrog »..ure se je 32-letna Marija Maraž iz Steverjana med delom na polju ponesrečila in si zlomila desni gleženj, z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo pripeljali v gortško bol- nišnico v Ulici Brigata Pavia na zdravljenje. Zastrupitev z ribami Včeraj zjutraj so poklicali bolničarje Zelenega križa na trg pred stolnico, kjer je v stavbi št. 6, 37-letna Albina Cravaglia čutila hude motnje v želodcu. Slabo ji je pričelo postajati že navsezgodaj. Peljali so jo v bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer so jo sprejeli r.a ogled. Cravagliova je v torek zvečer zaužila ribe, ki so bile še stare in pokvarjene. Kino v Gorici CORSO. 17.15: »Mačka na strehi, ki peče«, E. Taylor in P. Newman, barvni film. VITTORIA. 17.00: »Modra kri«, A. Guinness in D. Priče. CENTRALE. 17.00: »Vampir Dracula«, P. Cussing, barvni film. MODERNO. 17.00: »Zadnja lju-beeeaaka noč*. Ze večkrat in v raznih okoliščinah je imela Kmečka zveza priliko poudariti, da je kmetijstvo našega področja brez dvoma pomemben čini-telj tudi v primerjavi z ostalimi gospodarskimi vejami. Vrednost živinorejskih proizvodov prekaša letno 1.5 milijarde lir; vrtnarstvo donaša 430 milijonov lir, vinogradništvo 390 milijonov lir, poljedelstvo 310 milijonov, sadjarstvo 67 milijonov, cvetličarstvo pa • 30 milijonov lir. Naše kmetijstvo donaša torej skupnemu gospodarstvu nad 2 milijardi lir. Ce k temu dodamo, da je na področju 6000 aktivnih obdelovalcev, lahko trdimo, da predstavlja kmetijstvo tudi glede na socialni sestav prebivalstva vsega u-poštevanja vreden žinitelj. Značilno je,«da je naš kmetovalec dosegel navedene produktivne uspehe na relativno zelo majhni površini' plodne zemlje, ki jo je le približno 10.000 hektarov in ki ni popolnoma izkoriščena. V mno-gočem smo ostali na p”imit1v-nejših oblikah kmetovanja in so pridobitve sodobne znanosti in tehnike nepopolno ali pa sploh neuporabljene. Možnosti niso potemtakem še zdaleč izčrpane. Se so pogosti primeri primitivnega kmetovanja in nepoznavanja osnovnih pojmov kmetovanja, ki so nam jih prinesla zadnja desetletja kmetijskega napredka v svetu. Na splošno lahko trdimo, da naši kmetovalci ne poznajo dodobra umetnih gnojil in zaradi tega ne znajo ceniti njihove stvarne vrednosti. Prav tako ne poznajo modernih načel kolobarjenja niti procesov, ki se dogajajo v zemlji. Za borbo proti škodljivcem vseh vrst je naš kmetovalec vse premalo poučen. Redko srečamo kmeta, ki bi se zavedal važnosti pravočasne košnje. Naši živinorejci premnogokrat ne znajo sestavljati krmnih obrokov na primerne načine. Napačna so še prenekatera pojmovanja o higieni v živinoreji, o molži itd. V glavnem pa ima naš kmetovalec mnogo premalo znanja za specializirano kmetovanje, zlasti v sadjarstvu, cvetličarstvu, perutninarstvu itd. Kljub patri konkurenci proizvajalcev drugih sosednih področij, lahko trdimo, da se naše kmetijstvo zaradi velikega tržišča, kakršno je Trst, nima bati tržne krize, saj je še danes mnogo manj podvr-ženo posledicam kritičnega gospodarskega položaja, v katerem se nahajajo druge gospodarske dejavnosti. Točno pa je na drugi strani, da je naše kmetijstvo prav tako zainteresirano na napredku splošnega gospodarstva, na napredku življenjskih pogojev vseh delovnih ljudi, ker je jasno, da nazadovanje ostalih panog v večji ali manjši meri vpliva tudi na kmečko gospodarstvo. Ce obstajajo možnosti za napredek kmetijstva, kje tedaj tičijo vzroki njegovega zaostanka in kaj bi bilo treba ukreniti za njegov vsestranski razvoj? Tu moramo takoj poudariti, da gre za subjektivne in za objektivne činitelje, to je za stvari, ki so od nas samih odvisne in za stvari, ki se lahko rešujejo sicer z našo pomočjo in na našo pobudo, ne pa izključno z našimi močmi in našim prizadevanjem Pri tem lahko takoj ugotovimo, da je mnogo več objektivnih kakor subjektivnih činiteljev. Ni namreč nobenega dvoma, da so naši kmetovalci pripravljeni na najširše sodelovanje pri reševanju svojih problemov z vsemi, ki so poklicani za reševanje kmečkih vprašanj. Toda eden glavnih činiteljev, ki vplivajo-na razvoj o-ziroma napredek kmetijstva, je prav gotovo strokovna izobrazba. Danes se bomo dotaknili tega vprašanja, o ostalih pa prihodnjič. Ni dovolj dodeljevati podpore, ampak je tudi treba strokovno izobraževati našega kmeta. V prvi vrsti moramo širiti med kmeti napredne nazore in napredno kmetijsko znanost; šele tedaj se bodo vložena sredstva v pravi meri obrestovala. Ni dovolj dati kmetu nov hlev in dobro živino, moramo ga tudi oborožiti z znanjem, da bo ta vloženi kapital čim bolje izkoriščal. Ce hočemo res napredek kmetijstva, bi morali u-vesti resne strokovne tečaje in strokovna posvetovanja. Nekateri odgovarjajo, da oblasti to že delajo. Res je, in smo jim za to, kot ljudje, ki se za kmetijstvo zanimajo, hvaležni. Vendar naletimo pri tem na vprašanje, ki je bilo že neštetokrat postavljeno. Saj- je lepo — pravijo kmeije — da pridejo razni strokovnjaki k nam, a bi želeli, da se pogovorimo v svojem jeziku To je enostavnejše, bolj domače, skratka neprisiljeno. A kako bo en sam slovenski strokovnjak na kmetijskem nadzomištvu vseip ustregel? Ne moremo razumeti, kako da niso našli načina, da bi zadevo rešili, čeprav kmetje želijo pogovor v slovenščini, ker jo bolje razumejo; čeprav slovenski kmetje plačujejo davke kakor državljani italijanske narodnosti in imajo zaradi tega enake pravice kot le-tij čeprav imajo Slovenci, na podlagi londonskega memoranduma pravico do namestitve slovenskih državnih nameščencev. Kako naj govorimo o napredku kmetijstva, če nimamo organiziranih strokovnih tečajev v jeziku, ki ga kmetje razumejo? In kako organizirati predavanja za - slovenskega kmeta, če imamo samo enega slovenskega strokovnjaka nameščenega na kmetijskem nadzorništvu? Ubrati je treba samo eno pot. ki smo jo že tolikokrat nakazali, da je ne velja ponavljati. Z vespo v avto Sinoči ob 23.45 so na I. kirurški oddelek sprejeli s pridržano prognozo 46 let starega Francesca Della Negra iz Ul. Damiano Chiesa 21, kateremu so med številnimi drugimi poškodbami ugotovili tudi pretres možganov in verjetno prebitje lobanje. Ponesrečenec je v bližini vojašnice Duca d’Ao-sta treščil z vespo v nek avto, ki je stal na desni strani Ul. Damiano Chiesa. Zadnja pot pok. Justine Colja Včeraj dopoldne smo se poslovili od pok. Justine Colja. Pred mrtvašnico . ^ g lat; s* r.ice, od koder je krenil sprevod, se je zbralo mnogo ljudi, ki so družino poznali in cenili. Krsto s pokojničnimi posmrtnimi ostanki smo " Ul. Parini, kjer so se ljudje razšli, medtem ko so sorodniki in prijatelji pot v Škrbino, kjer so pok. mamo Justino položili k večnemu počitku. V je pogrebni sprevod formiral pred njeno rojstno hišo, kjer se je od pokoj Stane Bidovec, na pokopališču pa je mami Justini v slovo spregovoril ne mači župnik. Naj ji bo lahka domača slovenska zemlja, ki jo je vse življenje tlmiiniiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiimMittiHiiimtiiiiimiiiiiiuiiumiimiimiiiiiniiiHiiiiiiiimiiiiniiiiiitlMfniiiiMiinliiiiiiiiHilllllillHNlllillMiiiniiiiiiiiiilliaM1111'111'11111 boratorija na v*^'‘ padel » Po zborovanju stanovanjskih najemnikov in brezdomcev v Bologni V Številne zahteve za rešitev perečih stanovanjskih ko je sum p-—-nija, ki je t;steg® *»i! sel na univerzo n nic alkohola. ,-j/f Fant je med j( skesano priznal, ^ 1957. leta ukradel , 1957. leta — lo z vespe lva” pej Šalita Promon « , aktovke z zdrav^^ ^ Izčrpna resolucija, v kateri so navedene vse zahteve, je bila soglasno sprejeta - Stanovanjska kriza v našem mestu avta in listnico z nekemu vinjenem Hortisovem t.r®U'_;zii»!! Vrhu tega je gih tatvin in j® šal. Na sodiču P* Združenje brezdomcev je i-melo v preteklih dneh nekaj zborovanj najemnikov ljudskih stanovanj IAOP, na katerih so člatji vodstva združenja obrazložili pomen zakona o prodaji ljudskih stanovanj najemnikom, in sicer na o-snovi zakona od 17. januarja, ki je nedavno stopil v veljavo. O tem vprašanju In o vseh drugih vprašanjih, ki zanimajo veliko število brezdomcev in najemnikov v Trstu ter v vsej republiki, so govorili tudi na vsedržavnem zborovanju najemnikov in brezdomcev, ki je bilo v nedeljo v Bologni. Na tem zborovanju so bili tudi predstavniki tržaškega združenja, ki so poročali o položaju v našem mestu, kjer je stanovanjska stiska še vedno zelo huda, saj je na tisoče družin, ki živijo v ne- ■lllllllllllllltllllllll,,11,1111,IIIIHf IIIIIIIIIIIIIIIIIIITIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,11,111 ii Hlinili mil,m, Iz koprskega okraja Nadzidava hotela «Galeb» in razširitev «Triglava» • : Na Otlavju so v zadnjem lete uredili trt nove vinograde. V ta namen so globoko preorali obsežne predele ter jih zasadili z mladimi trtami, ki so Jih nakupili v St. Lovrencu. Posadili so jih z vrsto merlot, ker je po njem sedaj vedno vetje povpraševanje Na sliki so delavci v novem vinogradu na Oslavju pri zabijanju kolov. Mlade sadike merlota so že izročili v varstvo zemlji, da iz njih napravi odporno in rodovitno rastlino, ki daje — te je dobra letina — dober in za te kraje poglavitni zaslužek. Pospešena gradnja nove pošte v Kopru Vajenska šola bo že v kratkem dograjena V petek je bila odprta v Kopru razstava perzijskih miniatur. Razstavo je priredila jugoslovanska agencija UNESCO. Razstavljeni so bili dragoceni predmeti perzijske likovne umetnosti, stari več stoletij. Razstava vzbuja med redkimi obiskovalci precej zanimanja. Zal je propaganda za to zanimivo razstavo zelo slaba, lahko rečemo, da je sploh ni bilo. V nedeljo je v Kopru delale nad 500 prostovoljnih delavcev pri ureditvi pešpoti od Mude do Škocjana, pri bodočem sprehajališču ob morju 'n za olepšavo mesta. Poleg Koprčanov, ki so se v okraju med prvimi lotili dela v počastitev 40. obletnice KPJ, ne smemo mimo zelo agilnih vaščanov vasi Dola in Hrastovelj, ki so si zadali nalogo, da hočejo med prvimi v občini izpolniti stoje obveže, ki »o si jih zadali v počastitev ♦LSetnice. Poleg izgradnje že omenjenih del pa je v načrtu še u-stanovitev nacionalnega parka na Markovem hribu, ki naj bi bil posajen z mediteransko floro. Dela bodo izvajali pod vodstvom Turističnega društva Koper in Taborniške organizacije. Poleg del pri nadzidavi hotela »Galeb*, ki trajajo že ves mesec in bodo stala 26 milijonov dinarjev, bodo te dni zasadili lopato tudi delavci podjetja Gradis za povečavo hotela »Triglav« v Kopru. Hotel »Triglav* bo imel po zaključenih delih v začetku sezone prihodnjega leta, pokrito verando, nočni bar, kavarno in več sob ter apartmajev. Pred letošnjo turistično sezono pa mora biti gotova pokrita veranda, tako da ne bo nobenega zastoja v sezon* niti ne bodo dela motila poslovanja Tudi ostala gradbena dejavnost je v Kopru glede na bia-go zimo zelo živahna. Na Bel-vederu 1. maja raste zelo hitro nova stanovanjska zgradba, ki bo imela 10 etaž. kar bo tudi prva stolpna gradnja v Kopru. Do sedaj so zgradili že itiri etaže. Zgradba je skeletna in stoji med zgradbami tako rekoč na sredini Belvedera. Kljub temu, da je gradnja nove pošte v začetku zaradi objektivnih težav zelo počasi napredovala, saj so temelji zgradbe zahtevali solidno izdelavo za telefonske naprave pošte, sedaj dela hitro napredujejo in bo predvidoma že v letošnjem letu služila svojemu namenu. Pred zaključkom gradnje pa je nova vajeniška šola v Kopru, ki je že ometana in fasada pobarvana. Vajeniška šola je ena najlepših zgradb na Primorskem, videzu Kopra pa daje zelo lepo lice, saj se ponosno dviga nad ostalimi zgradbami in vsakomur, ki se pripelje z ladjo v Koper, takoj pade v oči zaradi svoje lepe arhitektonske oblike. mogočih stanovanjskih razmerah. Dve razpravi za zaprtimi vrati Za nekaj ur so se včeraj zaprla vrata dvorane prizivnega in tudi kazenskega sodišča. Sodniki so morali razpravljati o neprijetnih in spolzkih zadevah. Za take primere, kjer je možno pohujšanje, pa zakon predv.deva razpravo za zaprtimi vrati. Na kazenskem sodišču se je moral zagovarjati ?7 let stari Antonio Palumbo od Sv.M.M Sp., ki je bil obtožen nasilnih spolzkih dejanj in pohujševa-nja nekega dečka. Sodniki so moža, kateremu so priznali delno slaboumnost, obsodil, za prvo obtožbo na 4 mesece zaporne kazni, druge obtožbe pa so ga popolnoma oprostili. Na prizivnem sodišču pa je 25-letni Riccardo Barzan iz Pordenona dosegel vsaj delno zadoščenje. 12. novembra 1957. leta je bil pred domačim sodiščem obsojen za vdor v tuje stanovanje na 3 mesece zapora, medtem ko so ga obtožbe posilstva z grožnjo oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Priz.vni sodniki so sedaj oprostili Barzana tudi prve obtožbe, vendar le zaradi pomanjkanja dokazov, s čimer so potrdili pravilnost razsodbe prvega sodišča glede posilstva. Na zborovanju so najprej razpravljali o omenjenem zakonu za odkjip ljudski^ stanovanj in o vseh drugih stanovanjih, ki so bila sezidana s celotnim ali z delnim državnim prispevkom V tej zvezi ^e bila, soglasno sprejeta resolucija, v kateri zborovalci zagotavljajo, da bodo podprli vse pobude in predloge parlamentarcev za spremembo omenjenega zakona. Resolucija poudarja, da je treba braniti načelo prostovoljnega odkupa stanovanj, da se zagotovi odkup vsem tistim, ki ga nameravajo odkupiti in da se obenem zagotovi stanovalcem, ki ga nočejo odkupiti, da bodo še naprej ostali v stanovanju, v katerem sedaj stanujejo. To mora veljati tudi za državne upokojence. Nadalje resolucija zahteva, da je treba določiti ceno stanovanja na osnovi izvirne vrednosti ali v skrajnem primeru na osnovi cen, ki veljajo za blokirana in ne za prosta stanovanja. Zahtevati je treba, da bodo imeli predstavniki ustanov, ki so zgradile ljudska stanovanja, odločujoči in ne samo posvetovalni glas v pokrajinski komisiji za določanje cen ljudskim stanovanjem. Ravno tano morajo imeti v tej komisiji odločujoči glas tudi predstavniki stanovalcev oziroma predstavnik* njihovih združeni. V zvezi s splošnim stanovanjskim vprašanjem so zborovalci ugotovili, da postopno zvišanje najemnin blokiranih stanovanj ni povzročilo znižanja najemnin prostih stanovanj, čeprav je bilo v zadnjih letih sezidanih mnogo stanovanj, ampak so ostale te najemnine še vedno zelo visoke. Resolucija pravi, da je treba podpreti parlamentarno pobudo za predložitev splošnega zakona za ureditev celotnega stanovanjskega vprašanja in za določitev enotnega trga stanovanjskih hiš; podpreti o-dobritev in takojšnjo uveljavitev zakonov o gradbenih zemljiščih in o določitvi ustreznih zemljišč za zidanje ljudskih stanovanj; zahtevati najširšo politiko zidanja ljudskih stanovanj z dodelitvijo ustreznih denarnih sredstev na osnovi mnogih obstoječih zakonov, ki se dostikrat ne izvajajo zaradi pomanjkanja denarja; dati pobudo za demokratizacijo gradbenih zavodov z revizijo njihovih statutov in z nadzorstvom njihovih uprav. V pričakovanju, da bodo te zahteve in ti predlogi sprejeti, resolucija zahteva od parlamentu in vlade podaljšanje roka veljavnosti zakona o blokiranih stanovanjih, ki zapade ieta i960; nadzorstvo nad najemninami prostih stanovanj z obnovitvijo komisije za najemnine, ki mora razvrstiti stanovanjske iiiše-v kategorije pod nadzorstvom medministrskega odbora za cene; določiti obvezno prijavo praznih stanovanj in omogočiti krajevnim ustanovam, da jih lahko izkoristijo za vselitev brezdomcev. Zahteve in predlogi vsedr-žavnega zborovanja brezdomcev in najemnikov izražajo tudi zahteve tisočev in tisočev tržaških družin, ki živijo v kleteh, v temnih podstrešjih, v skladiščih, v skupnih stanovanjskih prostorih, v nehigienskih stanovanjih starega mesta in drugih, ki so natrpani posameznih sobah ali v so-stanovamjih, kjer plačujejo visoke najemnine, fle posebno pa je treba v našem mestu o-pozoriti na stalne izgone iz stanovanj, ki povzročajo toliko gorja stotinam družin. To | vprašanje je toliko bolj nujno, ker občina ne ve, kam z njimi ;n jim nudi lahko samo skupne prostore, kjer je družinsko življenje nemogoče. Stanovanjske izgone bi morala pristojna oblast nadzorovati in dovoliti samo v primeru, če je mogoče izgnano družino vseliti v kako drugo primerno stanovanje IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Naprtil si je 16 tatvin ki pa jih ni izvršil Poleg treti tatvin je bil Ful-vio Bergamini obtožen tudi avtoklevetanja, ker si je naprtil vsega skupaj 16 tatvin avtov ali skuterjev, katerih pa ni izvršil. Bergaminija so zajeli po preiskavi o tatvini listnice z dokumenti in 30.000 lirami, katero je s prijavo sprožil doktor kemije Giorgio Giudici iz Videmske ulice. Giudici je namreč izjavil, da mu je listnica izginila iz kemijskega la- neumnost obraZ‘'t,al1 stvom, da se )e ■. ravnanja In to, ker ga N. ril, da je na P0*'^1 tef* cionar, ki zelo r jj policijski age” ’ vo, i'' pričat na razp .^,1 da so po njegovimi, gledal: poli«jsK! . frl vinah In ugotovl gaminijeva .zP°veli / tod tudi obtožba ^ Sodniki so ov,de)viij more govoriti o [if nju, zaradi česa (e polnoma oprosti” )t Obsodili pa s0' *eCt ® jrldi ti pred sodnike vanja ukraden proces so _®°r8‘er j( nedoločen čas, ^ * dve. Pred*. Cor" •“ pisnikar Urban • VOZNI RED VI .A«1! Ljubljana ODHODI 0.20 B Opčine • Ljubljana -Beograd • Reka 4.00 P Videm 5.18 P Portogruaro 5.28 P Videm 5.37 P Opčine 6.00 R Benetke • Milan 6.20 B Benetke • Rim • Mi- lan - Turin • Zue-rich 6.35 P Videm 6.56 P Opčine 8.15 P Tržič (samo ob delavnikih) 8.10 B Benetke • Rim • Milan 8.20 B Videm - Trbiž 8.43 B Videm - Trbiž - Du- naj • Pariz • Amsterdam 8 48 B Opčine 9.43 P Videm 10.15 P Benetke 12.20 B Videm 12.30 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.25 P Videm 14.41 B Benetke - Milan • Pariz • Calais 16-10 B Opčine • Reka - Ljubljana • Beograd • A-tene • Istanbul 16 20 P Videm 16.50 B Benetke • Bari 17.00 p Benetke 17.37 P Videm 17.53 P Opčine 18.30 P Portogruaro 19.10 B Videm Trbiž - Du na) • Muenchen 19.30 P Cervtgnano 20.07 P Opčine 20.17 P Videm 21.10 B Benetke • Milan • Genova • Turin • Ventimlglia • Marseille 21.50 P Videm 22.15 B Rim PH lH0 D1 vi 1.05 B Vid ero . Z«, 5.30 B Beogr*0. Ljublj^o 6.24 P Cervi« 7.05 P Opčtbf 7.18 P Vide® „ 7.30 P Porto« jjil«« 7.38 B Tujin 8.07 P Vide® 8.25 B Ri® 832 B V>de® 9.17 P Vide® . i 9.38 B MarseiNf^ofl gl® ke 9.50 B Muen'*^11' »j* rbi2 iissasj. . 12.05 R Benet 13.30 P Barl ’ ke na ti »12 P ■ 'tJ 15.32 B Ca®1*—’*” B«1' ®° 1 „1 16.50 P Vid'* 1* 17.00 B Trt»t* 18-u p 18.50 P 19.03 R Ben^ ^ 20.32 B 21.08 P Vid«*, 2,18 B Mest® . de® 14. 1958) 23.50 B Z°er’ pi® ’ lan C predvaja danes OKO (Occhio per occhio) Igra ANDRE’ CA' rT EV (Poseben dopis) februarj a — poro--d v*m o enem izmed šte-inl *P.re<^>‘san’h» plesov vi-družbe, ki so se-81 ®el pariške plesne se-Jjii£ >y8r}etao Že veste, da j-,«. sezone vsaj sto fbenih kronistov, prav toke »r®an“atorjev, okrog 50 «»nlkov starih dvorcev, o-. • «0 ustvarjalcev ženske L ,možke mode in milijoni flniLi ga občinstva velikih SJS^bih Časopisov. Ples. o jL'r_em Poročam je bil orga-^ v dobrodelne namt- l*tivn°^ raz^°šno stopnišče re-dvn-?° . aobr° ohranjenega njim tankih10. P°krito z zad‘ Proze slojem rdeče pre- vhod je bil slabo raz- kini^6? z,^e Prece3 zarjave- •fesi , kendelabri. Garderoba •bok. * 200 frankov. Stopam, v cSk nlngu seveda, po stopni-SDrel,*VZg0r in vedno bolj me Vrednosti* v kompleks mar,j-fesnih v* opazujem iz o-'snnhiiu v Postavne vojake * v naik ,anske garde, oblečene •nifonn paradno izmed vseh Te »o gardi*tie najemajo na u-^ večer ali pa ponoči. y.8V tako tudi smokinge. as'h pa tudi partnerke. Prida zelo d° blagajne, ki se gaja .. razlikuje od bla-he«iSm° jih vajeni. Pred-*,ankov~ VstopiPca stane 2.500. Sda+elr ’ že Precejšnji. io v ,' DaUe, blagajničarke avnem žene znanih zla- tarjev J . iiiajo lndustrijcev. Vse i- je: p ”an!ree iste* kvalifikaci-te DrirfVeC so bogate in zato lijo : . ej0 v skušnjavo . .. No- ) """“javu ... nu- la o krznene plašče od vi. •ona. w,‘“c“e plE ebrne lisice so v tem b*l|!U na ——— ju * .u«. Ptema;K mreč Preveč uboge in Piain . ne živali. Opravka i- b>jo'*z'Qa živali. Opravka kč "ovčicami od sto ti- UC jjj *'>BUU Ud StU 11“ ‘osi navao"13^0 Z npmi kot s h .5lu^ai"o ne vrnejo drobi- 'atn anega papirja. In če /■ Potem *. vrnejo urooi-Potabji;. .to niso storile iz '•Ohia • siuiiic i/l •sinenej °S**' *Za dobrodelne ■ vam rečejo in se 1as 3- 0 ‘meh"ejo. cki siv. Približa g°Spod v fraku se .p!k?ieur?» 16 "°vinamrskmu v&voJe vabil° Giej izkaznico. !°rn. me 2 velikim prezi- ^'^".sieun ne"'plača*"nič. bovinarn 'lrj rniCl;.Sem °d sramu pri- »rnico j’ da bi izvlekel de-fcito z 1° Vr8el na ,mizo r! k en.° V^ogo, ki °tav efacije plemenitih Ha rt®! i?no pregrizle Sv^^tih mestih Ven-•* /adn h* v^ržalnjem trenutku, sem n*4.^isem vrgel de-» • »iti 4, .. ^ 'tvlekei' *’Z žepa je ni' . Ikiti«:- • temveč sem kar I 'lf\5 Ta < s '»orno ltu podoben ge- ' S. .U dlrol**.-:.. ,__ odšel med prvo bla- 'OlU .. euuuucu sc- da |j. direktorju banke 89 k°t zločinec, ki ti, zalom- zlocinec, ki K, iaklen.' y. trenutku vrta- V °^ra7n>v, bla8aJne znašel V ' ki neke šarmantne hl.,*a VstnJ6- t*sti večer pro-,Vel, t0Pmce za ((specialni klj^^no!,50^ žrankov — vse ’*k' ^^nani m‘ je zašePe' ?."• bladni ti' ‘t sl»a , Jec' hladni zre-flameiie» ' Za dobrodel- ‘4>a mt i 2 °br»- nenadoma zgi-S ,.a2a' Prebledel sem .i i reD1edel sem kJeV'I,*r» azal izkaznico (tVo,'| po»ur 5em dejal in ^•ičke 8lh °Ve v,.* ’ ‘•u‘u‘to . '■* » že> krzno iz ' l(w^0r^izgOvor tu ni več C« ' Seni kupiti ma- >Ci)'Vo •D, 2očein(,sem dejal - .. aa ^ namene». ^ Is bnnudtu "Ogovorila o-V' lW>tev* "kakšen li-V. 'ala tisoč fran- >?* lib je 11 < °brniiad^ema prs,°* tV naslednje- -™ »• človek pozabil, kje se pravzaprav »pravv bo^k nahaja. Malo inozemk. Santo dve A- Iperičanki v belili pfešhih o-Ulekah. Več ato ameriških začetnic, deklic, ki so prvič vstopile av družbo*, bo priletelo čez nekaj dni iz Amerike v posebnih letalih, da bi plesale na versajskem plesu, v dobrodelne namene. Sicer pa je člbvek, ki je prišel na to ameriško - versajsko idejo, postal že zdavnaj milijonar. Pomislite samo, kaj pomeni celo za Američanko iz New Yorka, kaj šele za Američanko in Indianapolisa, Kansas - Cityja a-li Oklahome. «debutirati» v Louisovem dvorcu, v dvorani ogledal! Pogovor vodi prastara igralka, katere stas in glas odgovarjata zidovom in stropu. Čarovnik vleče golobe iz rokava, občinstvo navdušerio ploska, muzikanti se zvijajo od smeha, ker sedijo za hrbtom čarovnika. Vsega skupaj je okrog SOO gostov, Ce izvzamemo mize v «specjalnem kabaretu«, kjer stane prostor 6.000 frankov, je zelo malo stolov. Na drugi pogled pa ta itcha -cha * cha« ni ravno tako grd. Podoben je nekemu srbskemu kolu. Toda čas je, da gremo v ((specialni kabaret«. Stojišča niso numerirana, a višji sloj ima rad, da ga navadni smrtniki opazujejo. Ko sem vstopil v njihovo dvorano, so jedli sladoled in se niso prav nič zmenili za talentiranega tenorista, ki je na vse grlo prepeval «Granado». Mnogo večjo pozornost je vzbujal plesni par iz Trinidada, ki je nastopil v skoraj Adamovi in Evini cbleki. Toda dovolj je trivialnosti m izgube časa. prišel je trenutek žrebanja dobitkov ((Ostala sta nam še dva bloka neprodanih srečk!« — kriči ramestnik špikerja. «Dva bloka po deset srečk. Kdo jih bo kupil?« Več rok se dvigne. ((Stanejo deset tisoč. Kdo da več?« «Dvajset' tisoč!« — kriči neki debeli gospod in pošilja hčerko po bloke. Hčerka takoj ostane na odru in izvleče prvo nagrado — prstan z diamantom. «Stevilka 416!» «Jaz jo imam!« se oglasi debelinko, ki je pravkar kupil dva bloka. Druga nagrada. ((Številka 388!» rimam jo!» — vnovič maha z roko isti gospod. Hčerka prihaja z odra. Jaz nisem dobil nič. «A sedaj, gospe in gospodje, pride na vrsto krona našega plesa! prodajamo sliko znanega slikarja Chevaliera. Začetna cena: 50 tisoč. Kdo da več?» Čeprav je izredno majhno število ljudi v dvorani kdaj koli slišalo za Chevaliera — sdikarja, ki ni v nobenem sorodstvu z Mauriceom, pevcem, ali z Jacquesom, bivšim predsednikom občine mesta Alžir, se interesenti javljajo. «Sestdeset!» ((Sedemdeset!« «In pet!» «Sto!» «In dvajset!« «In petdeset!« 1 «In pet!« Srečni zmagovalec prve in ib < >u .N Vii,<’ v«oV0ca° Pteaoračil •do *®ttb v 0«d>ol]ierega . pravila V . •li, 0 Voljo uspe- {fr.'« marmor-2 %*'*« , Jbiih porovi ^»In ati,ni okvi-,V a.,> Vem-,h .btj' neitai? VHi>tih vrat, 'C^no vrte- ‘dh, ^i , lasuljami 'V U*1' ki se gn"«'e "»t 0b "ilbnvi v v ,voje i,rl- ss in°v.sm8ri po' Ekskluzivni V1 kble brVela in dru- na)brž med V gTA 'a!°m t«- Wob°ke izftze druge nagrade se noče osramotiti pred svojimi poslovnimi prijatelji. »šestdeset!« kriči in gleda zmagoslavno okrog sebe. Tišina. »Sestdeaet, prvifc, drugič...« »Dve »to tiaoč!* Kdo je to izustil? Tisti starec, tam v kotu. »Prvič, drugič in ... tretjič! Slika je prodana za dve sto tisoč, gospodu... Oprostite, kako »e imenujete?* Starec pove svoje ime. Nihče ga ne pozna, oziroma: nihče ga do tedaj ni poznal — jutri ga bodo ie poznali, Ce je trgovec, bodo kupovali pri njem, če je bankir, mu bodo posojali denar ali pa denar od njega zahtevali, če je ... vseeno je, postal je sestavni del kreme visoke družbe. »Natakar — kliče — dajte to mojemu šoferju, naj vtakne v prtljažni del avtomobila«. In izroči mu sliko znamenitega Chevaliera. Orkester igra tuš. Spikei napoveduje naslednji cha - chg - cha. Veselje do jutra. Repuf-hlikanska garda je že odšla, ker je bila plačana samo djo polnoči. LEON DAVICO Segni bere v senatu svojo programsko izjavo dokaj žalostne vsebine. Pričevanje voditeljev CLN na procesu v Florenci (Nadaljevanje s 1. stranii.. do sporazumov tudi med vr- hovnim pcivgjjštvom C5VL in' nacionalno hudo - uskirn NOV J&goŠla-j dl česar se Je takoj, po ..letu e ter da .Jeti btio sklenjeno, 1922 razviib med njimi močno osvobodilno gibanje in je na- da\ bo glavni šfab NOV in POS' imel svojega predstavnika pri glavnem poveljstvu CVL. tu poveljstvo pa svojega predstavnika prižgi a vnem šte-bu NOV in POS. Glavni štab NOV m* POkS je ko>t svojega predstavnika poslal profesorja Urbana (dr. Antona Vratušo). Kar zadčva razmejitev med •obema državama, je-Longo poi trdil, da je bilo sporazumno sklenjeno, da se bo to vprašanje obravnavalo po vojni. Hkrati je Longo pojasnil tudi okoliščino, da je na področju, kjer so operirale italijanske in jugoslovanske partizanske enote, prišlo do skupnega mešanega paritetnega poveljstva, pri čemer so bile manjše italijanske partizanske enote podrejene večjim slovenskim partizanskim enotam in obratno. Kot zadnja priča je bil zaslišan še Mario Lizzero-An-drea, takratni politični komisar vseh italijanskih partizanskih formacij, ki so operirale v Furlaniji. Predsednik: «Ali je bil BBO enota IX. Korpusa redne jugoslovanske osvobodilne vojske?«. Lizzero: «Tako je. BBO so sestavljale razne enota, ki so operirale v Benečiji in Brdih. Bile so v obmejnem pasu že pred 8. septembrom«. Nato jeiLizzehb na kratko o- risal borbo Slovencev in Hr- vatov pod fašizmom, ki jih je nacionalno hudo zatiral, zaba- stala težnja po združitvi' z nji->. N trto hovo matično domovino se ji 'dotaknil Beneške Slovenije inJfdejal, dtp je tam polo« žaj drugačen, ker je bila ta pokrajina priključena Italiji že leta 1866. Se prej, ko je !bila Beneška Slovenya pod Beneško repfabliko, je imela široko avtonomijo. Kljub italijanskim čustvom benečanskega prebivalstva, je' tudi tu fašizem, s svoje raznarodovalno politiko, škodoval italijanskim patriotičnim koristim. Predsednik: .Toda tu gre za 31 obtožencev; za dejanja, ki so težila k priključitvi Beneške Slovenije k Jugoslaviji. A-li ste v CLN slišali, da so se «osopovci» ločili od garibal-dincev, češ da so bili Jugoslovani šovinisti in hoteli a-nektirati Nadiško dolino’ Kaj veste glede tega? Kaj veste o BBO ali o ((beneški četi«, kakor naj bi BBO imenovalo prebivalstvo? Kaj o tem, da naj bi vršil raznarodovalno dejavnost', težil k priključitvi in preganjal ostale italijanske partizane, ki so se sicer hoteli boriti proti okupatorju, niso se pa hoteli boriti za Jugoslavijo?« Lizzero: «To kar bom povedal, bo služilo Italiji. Kako smo prišli do tega procesa? MlimlMmiiiiimilllinmnimmiinlHiiiiiiiiiiiimiHHiiiiiiiijiMiiHHUiimilliimiiiiiiiiiiiliiinimtitmtmiiiiinaiiilHllitlliliiiiimiiHMiliimiililliiiiiiillinilimiitiiiHiilliiiiimiliniiiiiiiiilimii Stari upokojenec je 50 let prikrival svojo preteklost Leta 1900 je ubil v Brazi ki mu je žalil svojce in pretepal njegovo sestro Angelo Longaretti, ki je bil sedem let po dogodku obsojen na smrt, nato na dosmrtno ječo, potem na 12 let ječe in je bil končno oproščen, živi že 50 let v Trevigliu - Ves čas je molčal o vsem, ker se je bal represalij brazilskih veleposestnikov Leta 1SH2 se je začela osvobodilna borba Slovencev in Hrvatov v Beneški Sloveniji. I-talijanski antiftšisti smo čutili hudo kriyico, ki jo je fašizem stoejl' Slovenceth, in : smo zato smatrali, da se mora tudi nova Italija, da se moramo tudi mi boriti proti pkupatorjg, >za svojo .domovino. % . • Po 8. septembru je nemški okupator 15v,oktobra 1943. prj-. ključi! italijansko in slovensko-ozemlje-k trefjemu rajhu. Začeli »mo z organiziranjem partizanskega gibanja. Fašistični general Esposito je razpisal mobilizacijo v fašistično vojsko Rainer je to prepovedal in sam razpisal mobilizacijo v nemško Wehrmacht, v oddelke SS in v organizacijo TODT. Spričo tega so poveljstva slovenskih in garibaldinskih formacij dala ukaz, da se uničijo ali zasežejo občinski registi prebivalstva, da bi preprečili mobilizacijo prebivalstva v nemško vojsko«. Predsednik: «Kdaj ste dah ta ukaz?« 2e takoj 15. oktobra 1943?» Lizzero: «Da, takoj. Nemci so hoteli zaostriti odnose med Slovenci in Italijani; zato so podpirali fašiste, a tudi slovenske fašiste (domobrance, belogardiste). In prav ti slovenski fašisti so bili tisti, ki so uničili spomenik padlim v Gorici in tako dokazali svoje sovraštvo do italijanskega naroda.« Predsednik: «Vi niste slišali o pritožbah CLN, da bi BBO hotel priključiti Beneško Slovenijo k Jugoslaviji?« Lizzero: «Ne gre za BBO. Nemci so priključili k tretjemu rajhu slovensko in italijansko ozemlje. Jugoslavija je Odgovorila z dekretom o priključitvi vsega slovenskega P-zemlja, Julijske Krajine, Istre in Beneške Slovenije. Proti komu je naperjen ta dekret? Proti Nemcem, ne proti Italiji! Tak je bil torej naš položaj: aneksija k tretjemu rajhu — dekret o priključitvi tudi Benečije k Jugoslaviji/ Naš zaveznik je bilo tediaj slovensko osvobodilno gibanje v 'Sktipni borbi z nami za osvoboditev Jugoslavije in Italije.« TREVIGiLIO, 25. — Sele sedaj so prišla na dan naravnost epična dejanja 8Metnega upokojenca iz Treviglia Angela Longarettija, ki živi že 50 let v tem malem mestu v pokrajini Bergamo. Vsa ta leta je mož prikrival zgodovinske dogodke, katerih se je udeležil. Pred 59 leti je Longaretti ubil v Braziliji guvernerja Diega Eugenia De Salesa, ki je bil veleposestnik in brat prvega predsednika brazilske republike. Ubil ga je v trenutku ogorčenja, ker se mu je godila huda krivica. Štirikrat so ga potem sodili na raznih sodiščih ter ga najprej obsodili na smrt. končno pa popolnoma oprostili, ker je storil dejanje v samoobrambi. Celih devet let je bil Longaretti za brazilske množice pravi junak in neka država je celo hotela zaradi njega napovedati Braziliji vojno. Angelo Longaretti se je izselil iz vasi Arcene s starši in petimi brati, ko mu je bilo 11 let. Delal je na kmetijskem posestvu «Nova Amerika*, ki je bilo last guvernerja De Salesa, in mnogo let je trpel hude krivice in preganjanja po lastnikovih valptih. Lastnik sam pa je tudi zelo slabo ravnal z njegovimi tremi sestrami in jih hotel celo posiliti. V tem ozračju je nastala tragedija, ki jo je neki takratni list imenoval «naj-bol upravičen zločin*. Bilo je 23. oktobra 1900. Guverner De Sales je žalil Lon-garettijeve svojce ter jih pretepal z železnim drogom in se posebno hudo • znesel nad e-no izmed Longaretti j evih sester, Mladi Lombardijec je najprej zaman prosil veleposestnika, naj odneha, potem pa je potegnil izza pasu pištolo in ga ustrelil v srce. Po letu in pol so Longarettija končno ujeli, Prpces protj njemu pa so morali sedemkrat odložiti, ker se je prebivalstvo uprlo vsakikrat, ko so Longarettija odpeljali na sodišče. Končno je bil leta 1997 prvi proces, na katerem so mladeniča obsodili na smrt. Kmalu so mu smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo, nato na 12 let ječe, in končno ga je vrhovno sodišče v Rio de Janeiru popolnoma oprostilo. Medtem pa se je za stvar zvedelo tudi v Evropi, kjer je tedanji predsednik mednarodne družbe za človečanske pravice in predsednik francoske republike Loubet celo zagrozil z vojno Braziliji, do katere pa ni prišlo, ker so posredovale ZDA, Druge evropske države so grozile z vojaškimi in gospodarskimi represalijami in časopisi vsega sveta so posvečali devet let mnogo svojih stolpcev Longarettiju. Ko je prišel iz zapora, mu je uspelo zabrisati sled pred novinarji. Prelomil je tudi pogodbo z nekim filmskim pod- ■iihimiiii ............................................................... Ta mož, Guldo Grassi, J* včeraj1 vrnil v svoj rojstni kraj bllku Vlare*gia, potem ko se Je predvčerajšnjim z •*•*' lom pripeljal !z Amerike, kjer Je prebit 3« let — v Ječi. Baje Je nekoč Igrat na karte, prt čemer pa so ga trije tovariši »ogolili« Ker Je videl, da so ga ogoljufali, je vse tri ustrelil. Sam sicer vse to zanika in poudarja svojo nedolžnost Toda naj bo kakorkoli — 36 let zapora mu nihče več ne bo mogel odvzeli V tem času Je italijanščino skoraj pozabil. Pri prečkanju ceste do smrti povožena Žrtvi sta mladi odvetnik in njegova zaročenka, univerzitetna študentka GENOVA, 29. — V ponedeljek zvečer sta mlada zaročenca, univerzitetna študentka Livia De Luca iz Pietralate in odv. Carlo Valente, hotela prečkati Corso Italia v Genovi. Komaj sta stopila s pločnika, da bl prečkala ulico, je pridrvel avtomobil znamke «MG», ki ga je vozil 53-letni markiz De Ferrari. Ta je mislil, da bosta zaročenca šla naprej in zato je krenil nekoliko na desno, da bi ju obšel za hrbtom. Mladeniča pa sta se hotela ponovno umakniti nazaj in tako je prišlo do trčenja. Ferrari je vozil zelo naglo. Mladi odv. Valente je treščil več de*et metrov daleč. Prav tako njegova zaročenka. Danes sta mlada zaročenca le nekaj ur drug za drugim podlegla hudim ranam. Zaročenca sta se že dolgo poznala in včeraj bi bilo moralo dekle delati zaključne izpite na fakulteti. V letošnjem letu pa bi se bila tudi poročila. Policija je Ferrarija aretirala. Dva mrlva pri eksploziji v atomskem laboratoriju LOS ALAMOS (Nova Mehika), 25. — Eksplozija, za ka- tero se ne ve še pravi vzrok, je povzročila smrt dveh oseb v atomskem laboratoriju v Los Alamosu. Glasnik atomskega laboratorija je poudaril, da sta žrtvi eksplozije preizkušali neko kemično razstrelivo, ki ga uporabljajo v laboratoriju za proučevanje fizič nih pojavov, povezanih s silo valov. Pri tem je bilo še posebej poudarjeno, da eksplozija ni bila atomskega značaja niti radioaktivna. Uvedena je bila preiskava za ugotovitev vzrokov. Žrtvi eksplozije sta 35-letni Leo Guerin in 31-letni Raymond Means. jetjem iz Hollywooda za nastop v filmu. Poročil se je z neko izseljeno Florentinko in na skrivaj odpotoval v Italijo ter se nastanil v Trevigliu, kjer živi od leta 1909. Tu je ves čas molčal, ker se je bal represalij brazilskih veleposestnikov. V Trevigljo se je vrnila tudi njegova sestra, ki je bila takrat vzrok tragedije na veleposestvu »Nova Amerika«. Ne gre za množično izseljevanje ŽiSov iz Ro^bnii)j 25. — Tfadfo; BUKAREŠTA Bukarešta poroča, da roraun-Sfka (fldda zanika vesti oUnno-iičnern izseljevanju ^ Zidčvj kiz RomunJje, v Izrael, ftadid’ gfaf vi, da gre za provokatorsko gonjo, katere namen je, pokvariti odnose .med ZAR, iu-Romunijo. Vlada bo storila vse, da napravi k°nec tej kampanji. Radio pa je dodal, da je vlada pripravljena dovoliti izselitev tistim 2idom, ki imajo sorodnike v Izraelu, in sicer iz človečanskih razlogov. Ob zadnjem popisu prebivalstva je živelo v Romuniji samo 146.000 Zidov in samo malo jih je prosilo za izselitev v Izrael. «» ------ hjj^lu.. Rekol ge,-samo; «2elel J bil,/da fiAsi Cestni zakon še ne bo 15.111. v veljavi Zid se je zrušil na 300 otrok MEKS1CALI (Mehika), 25. -Zid neke šole se je zrušil na 306 otrok, ki so bili zbrani na proslavi nekega državnega praznika. Takoj je bilo 6 otrok mrtvih, 63 pa je bilo ranjenih; med temi je 25 v smrtno nevarnem stanju. Gre za otroke v starosti od 11. do 12. leta. Do nesreče je prišlo v kraju Estacion Conullla južno od San Lulsa in kakih 80 km od obmejnega mesta Meksi-call. RIM, 25. — V poslanski zbornici se je danes sestal ožji odbor, ki proučuje popravke k cestnemu zakonu. Navzoči so bili minister za*jS'vnh dela To"-' gni, podtajnik za promet Fa-nelli ter predsednika parlamentarnih komisij za promit in javna dela Mattarella in Aldisio. Razpravljali so o spte. minjevalnih predlogih k Čl. 79 (starost za podelitev voznega dovoljenja) in k čl. 80 (pravilnik o podelitvi voznih dovoljenj). Glede prvega čleha' so sklenili sprejeti spremembo, po kateri se zniža starost za podelitev voznega dovoljenja za ciklomotorje od 15 na i4 let. Novi cestni zakon bi moral stopiti v veljavo 15. marca, kar se pa zdi precej malo verjetno. Do te dobe bo ^ežkp odbor pregledal vse spremlnje-valne predloge, ki, morajo iti potem še skozi razne preglede. V tem času bo še parlament prekinil dela, bližajo pa se tudi velikonočne počitnice.' Zato bo gotpvo cestni zakon še ža nekaj časa odložen, čeprav s* 'bodo njegova načela izvajala. *»_______ kabinetom sodnika Batigna, je Rayon izjavil; «Ce bi smel govoriti, bi lahko takoj zanikal trditve naših nasprotnikov,1 toda podijejaip se preiskovalni tajnosti.« Ko mu novinarji ni-; so dali miru, 4e Ray0n' ■ še' iz-! javil, da bo ostal v Parizu ,do petka, toda da ostaja na razpolago sodnika vse leto. ((Zgodovinsko soočenje«, ki se je pričelo ob 14. uri in kon-čald šele ph 21.50, je baje prineslo precej novega, kar naj bi pripomoglo k napredovanju preiskave. Dr. Lacour je ob odhodu iz sodnikovega urada bil zelo poparjen in se ni več ironično smehljal kot ob jm- haiiJ0 manj ?asa. 6bh‘ (majavi' rfa svojih pozicijah.« 4 M(ly-b»yme1 zaboden do smrti LONI)0&, 25. — 18-letni mladenič je poštal žrtev pretepa med dvema nasprotnima skupina pretepačev teddy-boys. Do zločina je prišlo sinoči v Barkingu v Essezu na Angleškem. Kakih 40 mladeničev, ki so pripadali dvem različnim tolpam, se je ob izhodu z nekega plesišča pognalo v strahovit pretep, ki se je razširil po mestnih ulicah. Nenadoma se je eden izmed mladeničev, 18-letni Alan Johnson, zgrudil na tla do smrti ranjen. Nekdo ga je z nožem zabodel1 v že- lodec. Policija išče morilca. Pri tem si pomaga s policijskimi psi. Doslej so priprji 8 mladeničev. Na Angleškem se že več mesecev' ponavljajo tovrstni pretepi med tolpami mladih ted-dy-boys Ki se drug drugega napadajo oboroženi z noži, samokresi in bajonetami. ialilu.eti—<*»e—usSk-Oi! Mttž ^retreKF' ženo in še sebe ig<. . Odv. Battocletti: «Ali je prišlo do hudih borb na področju Benečije?« Lizzero: «Tu so bile borbe že pred 8. septembrom: na primer na Matajurju med slovenskimi partizani in italijansko monarhistično vojsko. Po 8. septembru smo imeli nemško ofenzivo pri Gorici; 16. septembra 1943 borbe slovenskih in italijanskih partizanov proti Nemcem pri yasi, Tarčetu v Nadiški dolini (v občini Podbonesec); prra velika partizanska bitka v Italiji proti nemški posadki v Vedronzi; nato hude borbe i*'’ mezi -ailnemško ofenzivo pri Pojdi itd.« BOLOGNA, 25. — Danes zvečer ob 22.15 je na neki predmestni ulici v Bologni zapriseženi stražar Enea Na-dalini ustrelil svojo ženo, nato pa pognal f še sebi kroglo v glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Zakonca sta že nekaj let živela ločeno. Ko se je danes zvečer žena v družbi neke druge ženske vračala z dela (zaposlena je v nekem farmacevtskem laboratoriju), se je nenadoma pojavil pred njo njen mož. NjUn pogdvor se je kmalu; spremenil v prepir, V nekem trenutku je mož po* tegnil samokres iz žepa ter spustil dva strela. Dasi hudo ranjena, se je žena še pribil žala vhodnim vratom in se 7 loko naslonila na vrsto hišnih zvoncev. Toda mož je še dvakrat ustrelil. In medtem ko je žena že mrtva obležala pred vrati, se je Nadalini nekoliko oddaljil ter si pognal strel skozi desno sence. iiiimiiiiiiiliiimitniiniliHiiiiMiiiliiMimiiiiiMMMitiMMHiiiiitiiiiiiiMmiiiiiitiiitiliiiitiiiiiiiiiii Pravdo o vejici dobilo ministrstvo Finančni družbi, ki sta se sklicevali na napačno postavljeno vejico, ko nista izpolnili zakonskega predpisa, bosta likvidirani ^fft*PJ*!jA,.,l4?žero govoril o ljin Beograjska Opero zopet v Wiesbadnu Kot vsako leto bo beograjska Opera tudi letos V gostovala na festivalu v Wiesbšdnu; ki bo od 17. ihaja do 9. junija. Beograjčani bodo izvajali Cmunodovega «Fausta», ((Zaljubljen v tri oranže« Prokofjeva in ((Borisa Godunova«. Gostovala .pa bo tudi opera iz Rima z «Aidp», ((Plesom v maskah« In «Rigolet-tom«. Nadalje bo ena a-)i več predstav Lullije-ve opere «Armida» v izvedbi Opere iz Bordeau-xa in končno bo še komorna Opera iz Buenos Airesa prikazala dela Telemanna, Cimarose, Milhauda in Sciamarel-le. Operno in dramsko gledališče iz Wiesbadna pa bosta izvedli R. Straussov «Capriccio» in «Nepodkupljivca» Huga von Hoffmasthala. Junija LolSobrigida v Jugoslaviji Te dni se je Gina Lob lobrigida vrnila iz Madrida, kjer so snemali film «Salomon in kraljica iz Sabe«. Junija pa bo igralka snemala v Jugoslaviji, in sicer s sodelovanjem Triglav-fil-ma. Mož Lollobrigide, Milko Škofič, se sedaj nahaja v New Yorku, kjer se pogaja z režiserjem in drugimi igralci filma. Duhovnik obsojen ker je pomagal Alžircem pogajanjih med garibaldinci in IX. korpusom s slovenskim osvobodilnim gibanjem. On sain in še nekateri drugi so se pogajali z Leskoškom in Beblerjem in prišlo je do sporazumov, ki so jih vzajemno spoštovali. «Tem sporazumom se imamo zahvaliti, če je Italiji uspelo ohraniti Beneško Slovenijo,« je zaključil Lizzero. Odv. Fortuna: «Ali je obstajala beneška četa ,, Lizzero; «Beneška četa ni ni. koli obstajala, O njej nisem slišal nikoli. Obstajal je le BBO. Beneška četa je povojna iznajdba.« Odv. Fortuna: »Kdaj se je ustanovil BBO?« Lizzero; «V marcu 1944.» Odv. Fortuna: «Ali je bi) Zdravljic zelo popularen? Ali ga je poznal?« Lizzero: »Zdravljiča nisem videl pikoli.« Odv. Fortuna: «Kakšne enote so poleg BBO obstajale na tem področju?« Lizzero; «Tudi BBO ni vedno operiral na istem področju. Pa tudi druge enote IX. korpusa so prihajale na to področje in zamenjavale BBO. Vem na primer za Soško brigado.« Odv. Fortuna: »Kdo je pred. stavljal civilno in politično oblast na slovenskem področju?« Lizzero; ((Ljudski odbori OF z referati zg gospodarstvo, prosveto,, zdravstvo .itd Bilo je več- vrst policije: VOŠ, pozneje VDV in OiZNA« Odv. Fortuna; «Kako je pri. šlo do teh obtožb?« Lizzero:- «Kaj -*e -je- zgodilo po vojni? Prišlo je do spora med zavezniškimi državami: pri tem pa smo trpeli mi. Angleške in ameriške okupacijske sile so podpihovale bivše kolaboracioniste proti Ju<[osla. Obtožen, da je pomagal alžirskim upornikom z dobavo zdravil in živil po posredovanju nekega kmetovalca, je bil bivši župnik iz Montagnaca Berenguer v odsotnosti obsojen na 10 let ječe in lo let odvzema državljanskih pravic. Kmetovalec, ki ni vedel — tako je zatrjeval — za vsebino zavojev, ki jih je izročal nekemu muslimanu izveh vgsi, je bil obsojen na 3 leta, dva druga muslimana pa na leto zapora. Mednarodni natečaj za pianiste Da počasti spomin glasbenika Ettora Pozzo-lija, je občina Seregno v Lombardiji razpisala mednarodni natečaj za pianiste, ki nosi njegovo ime in ki se prične 14. septembra. Natečaj določa nagradi 700.000 in 300.000 lir. SOOITIIJO v aferi Lacaze» PARIZ, 25. — DapeS bilo pred sodnikom Batignom sd-očenje med poveljnikom 6a-millom Rayonom in dr. La-courjem. ki je trajalq osem ur. Kot Je znano, sta oba zapletena v «afero Lacaze«, Novinarjem, ki so ga čakali pred Dl JON, 25, — Tudi v najboljšem primeru ne more neka vejica veljati 4(3 milijard frankov. Takšen zaključek lahko izvajamo iz razsodbe; ki jo je izreklo prizivno sodišče v Dijonu v zvezi s sporom o slavni vejici, ki pe je vlekel sedem let od razprave do razprave na raznih sodiščih. V svojj razsodbi so sodniki pou; darili, da ne morejo upoštevati preveč dlekvoepskilv odtenkov pomena ptavkov ,in strogosti jezikovnih puristov ter so zato dali pravdi z dvema finančnima družbama prav miiustrstvu za finance in določili, da se družbi likvidirata. 1 n . nv:■ 1 ■»< rJuridičn^. osnova spora je bU)( neka vejica v členu 9 za-itona. ,0 financah z dne 24. februarja 1952. 2akon je določal, da se morajo določene kreditne družbe prilagoditi njegovim ,predpi,soui v roku treh mesecev od objave v U-radnem listtj Iz razporeditve ločil pa se( ie liihko, sklepglo, da bodo ta 'zakon 'objavjli čez tM mesece.' Žgradi narobe postavljene vejice je prišlo torej do n^sporaznpin; Po treh mesecih namreč ni bilo aovih odredb, marveč je prišel odlok ministrstva o razpustu 0- menjenih dveh družb, ker se nista prilagodili zakonskim predpisom. ——«»------- Letalo jc postalo radioaktivno NEW VORK, 25. — Družba «Pan 'American World Air->yays» je sporočila, da je, 'eno izmed 11 j epih potniških letal na reakcijski pogon, in sicer »Boeing 707», Vi leti na atlantski progi, postalo po poletu v veliki vjšini radioaktivno. Ko j« letalp pristalo v New Ywku, so ga tehniki pregledali, d« bi ugotovili, zakaj je nehadomn izgubilo kar 9000 m na kvoti. Med tem pregledom so ugotovili, da je letalo radioaktivno. Toda raven radioaktivnosti je bila zelo nizka, tako da potniki niso bili ogroženi;‘vsaj tako je izjavil pred stivnik družbe. Doslej še niso ugotovili vzrokov tega pojav*. Menijo, da gse za naravno radioaktivnost, ki vedno obstaja v velikih nižinah, ali pa za radioaktivnost, ki je posledica jedrskih eksplozij. vui. Ti kolaboracionisti po oSvobfditvl Ustanavljali kra- jevne CLn dn go nastopali kot partizanski borci ter sejali no. vo sovraštvo, ki so ga Angleži in Američani nameravali izkoristiti proti Jugoslaviji. Tako smo mi partizani na njihovo zahtevo ostali v unifor- mah do avgusta 1945.» Nato je Lizzero' še omenil, da so mnoge kolaboracioniste, ki so se vrinili v krajevne CLN, prijavili sodišču, neštete pa so prijavili epuracijskim komisijam. Pretežno število teh kolaboracionističnih krajevnih CLN pokrajinski odbor CLN ni priznal. Dodal je še, da je De Gasperiju izročil seznam 16^7 padlih in pogrešanih partizanskih borcev iz teh krajev,'.Id nBj bi ga De Ga-speri uporabil la dosego čim ugodnejših mirovnih pogojev. Odv. FilastO; »Ali so garibal. dinci v Beneški Sloveniji u-strelili nekatere vohune?« Lizzero; «to drži; povsod je to bilo nujno.« Ob zaključku je odvetnik Tončič predložil večje število dokumentov v podkrepitev o-brambe, ki jih je sodišče sprejelo hkrati pa je sodišče vze-lo n* znanje, da je obtoženec Bodlgoj Marijan medtem umrl. Razprava je bila preložena — •kot že rečeno — na prihod nji 16. marec, ko bo imel besedo javni tožilec, za njim pa odvetniki obrambe. DUŠAN HREŠČAK Okusi francoskih gledalcev filmov Francoski ljubitelji filma imajo najraje sentimentalne filme. Tako dokazujejo podatki, ki so jih zbrali pri državnem zavodu za kinematografijo. Ljubezenske filme gleda najraje 25 odstotkov obiskovalcev, 20 odstotkov francoskih obiskovalcev kinematografov pa obiskuje najraje kriminalne filrhe. Zgodovinske filme obiskuje 12 odst, avahturistične in druge filme pa komaj 11 odst. obiskovalcev. Vseh uatalih 32 odst. objzkovulcev kinematografov pa nima kakega posebnega nagnjenja do tega ali onega filma, pač Ra gre V kino lp zato, da gre v kino. 89 odst. obiskovalcev gleda najraje barvaste filme kot črnobele, 80 odst. obiskovalcev pa ima raje široka platna. Nad 62 odst. ljudi pa ne hodi gledat filmov, ki so prepovedani občinstvu izpod šestnajst let. S helikopterjem za čredo ovac Menda prvič v zgodo vini so uporabili polici) skl helikopter za iskanji črede 72 ovac. ki so ni čuden način izginile. \ bližini kraja San Biagie Platani na Siciliji so ta tovi spretno odgnali 73 ovac. Do te kraje je prišlo tako naglo, da je ni nihče opazil in karabi njerjl so se odpravili a helikopterjem na lov za tatovi. 26. februarja 1® PRIMORSKI DNEVNIK Zadnja preizkušnja pred srečanjem s Španci A repr. - Rondinella 5:1 (2:1) toda odsotnosti so se poznale Strelci: Barison, Montuori, Lojacono in Nicole (2) - Gratton zapustil igrišče zaradi bolečin v nogi - Buffon v izvrstni formi FLORENCA, 25. — Pred nekaj tisoč gledalci je v zadnji trening tekmi na stadionu Fio-rentine A reprezentanca premagala lokalno diletantsko e-najstojico Rondinella z rezultatom 5:1 (2:1). Trening je vodil zvezni trč-ner Ferrari. Odigrana sta bila dva polčasa po 30 oz. 25 minut. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 3' Alinari (Rondinella), v 4’ Barison, v 16' Montuori: v drugem polča,su v 6’ Lojacono, v 7’ in v 22’ Nicole. Reprezentanca je nastopila v • naslednji postavi: Buffon; Robotti, Cas*ellettl; Zaglio. Sarli, Bolchi; Ghigei#, Gratton, Nicole. Montuori. Lojacono, Barison. Panetti je branil v vratih Rondinelle. PRVI POLČAS Po prvi izmenjavi Montuori-Ghiggia je Nicole zaposlil z dolgim predložkom Barisona, ki je streljal čez prečko. Toda ze v naslednjem trenutku so nasprotniki izvedli hiter protinapad, ki ga je Alinari zaključil z učinkovitim strelom v mrežo mimo Buffona, ki mu je stekel nasproti. Takoj nato so odgovorili s protinapadom reprezentanti. Barison je uščl po levi strani in po lepi osebni akciji izenačil. Igra je sedaj začela postajati živahnejša. Barison je vedno med najaktivnejšimi in na njegov predložek je Montuori v 16’ prisilil Panettija k dvojni paradi. Kratko degažirano žogo vratarja Rome je prestregel Ghiggia, katerega oster strel je Panetti ponovno odhil toda samo do Montuorija, ki je prisebno streljal v mrežo. Pri tem je Panetti ostal nekaj časa na tleh zaradi udarca. V 20’ je Gratton zapustil 1-grišče zaradi bolečin v desni nogi. Namesto njega je vstopil v igro Lojacono, ki je bil pozvan na trening v zadnjem trenutku in igra napadalne peto-rice je poslala takoj živahnejša. V krotkem razdobju je moral Panetti blokirati dva močna strela Montuorija, prvega na predložek Lojacona, drugega pa po zaključku akcije z Barisonom. Polčas se je zaključil v 30' z rezultatom 2:1 za reprezentanco. DRUGI POLČAS V drugem polčasu sta vratarja zamenjala mesti; Panetti je prešel k reprezentantom, Buffon pa v vrata sparing-partnerja. Reprezentanti so po zaslugi Montuorija in Lojacona in delno tudi Nicoleja izvedli vrsto lepih napadov in večkrat zaposlili Buffona z nevarnimi streli, katere pa je titulami vratar vedno zanesljivo nevtraliziral. Najprej je no-skušal srečo Lojacono in Buffon se je rešil v kot, takoj za tem pa je prestregel Nicole-jev strel iz polobrata v kazenskem prostoru. Toda v 6’ so reprezentanti dosegli tretji gol po zaslugi Lojacona in na za-ključku dobro izpeljane akcije z Montuorijem. Minuto pozneje je Lojacono precizno zaposlil Nicoleja, ki je preigral svojega direktnega nasprotnika in streljal v mrežo: 4:1. V reprezentanci se nikakor ni mogla znajti krilska vrsta, v kateri se je najbolj poznala odsotnost titularnega srednjega krilca. Zaradi tega sta bili obe zvezi preveč zaposleni z gradnjo igre. V 15’ je Nicole zaposlil Buffona z dvema ostrima streloma, ki pa ju je titulami vratar ubranil v velikem slogu. V 16’ je Buffon nevtraliziral najprej strel Nicoleja nato pa še udarec istega napadalca z glavo na dolg center Barisona z desne strani. Serija golov se je zaključila v 21’, ko je Montuori precizen Zagliov predložek podaljšal do Nicoleja. Juventusov srednji napadalec je žogo umiril z desnico nato pa jo z levico ne-branljivo plasiral v mrežo 5:1. Tri minute pozneje je Ferrari dal znak za zaključek tekme. LOJACONO NAMESTO GRATTONA Po neskončni vrsti predvidenih in nepredvidenih ovir prav do poslednjega trenutka s prisilno odpovedjo Segata in Grattona, ki je moral zapustiti igrišče po 20’ igre zaradi hudih bolečin v nogi, je A reprezentanca, ki bo v soboto nastopila proti A reprezentanci Španije, bolj ali manj definitivna. Majhna negotovost je še — kot je dejal Moc-chetti po zaključenem treningu — za krilsko vrsto, za katero obstaja še vedno upanie, da bo mogoče vanjo vključiti Bernasconija, kar pa bo mogoče dokončno vedeti šele v soboto dopoldne, ko bo tehnična komisija objavila dokončno formacijo, ki bo po vsej verjetnosti naslednja: Buffon; Robotti, Castelletti; Zaglio, Bernasconi (Sarti), Bolchi; Ghiggia, Lojacono, Nicole, Montuori, Barison. NAPAD ZADOVOLJIL KRILSKA VRSTA NE V obeh polčasih današnjega treninga proti mlademu moštvu Rondinella reprezentanca ni forsirala in se je vi-grala šele polagoma predvsem po zaslugi Nicoleja, ki se je koristno vključil v izvrstno igro obeh zvez Montuorija in Lojacona, ki je bil pozvan na trening šele danes dopoldne, ko je postalo jasno, da z Grat-tonom ni mogoče računati stoodstotno. Tudi Barison, ki je v zelo dobri fizični kondiciji, je zaigral na trenutke zelo dobro. V celoti je mogoče reči, da je igra napadalne petorice, upoštevaje 5 golov in izredne parade Buffona in Panettija, bila zadovoljiva. Tega pa ni mogoče trditi za krilsko vrsto in posebno še za oba stranska krilca, ki nista dovolj zalagala napad s koristnimi pred- Nogometno prvenstvo rezerv Triestina B- Treviso B 3:1 Vsi goli v dragem polčasa Merkuza, Simoni in Auber med najboljšimi V tekmi za prvenstvo rezerv ie Triestina B včeraj pred nekaj sto gledalci na občinskem stadionu pr.-magala enajstori-co Treviso B z rezultatom 3:1 (0:0). Gole so dosegli: v drugem polčasu v 18' Mantovani za Treviso, v 23' Puia,,27’ Auber, v 41' Clemente (vsi Triesti-na). Prvi polčas je potekel v lahni terenski premoči gostov, ki pa svoje premoči niso znali spremeniti v gole. V začetku drugega polčasa je Treviso svoj pritisk še povečal in končno je v 18’ do: segel njegovo desno krilo Mantovani gol s prizemnim strelom z desne strani mimo Rumicha, ki mu je stekel nasproti. Prejeti gol je Triestmo zdrami) in 5 minut kasneje je izenačil Puia na predložek Au-berja z močnim polvisokim strelom z desne strani, ki se je od vratarja odbil v mrežo. Triestina je prevzela vodstvo 4’ kasneje z golom vedno aktivnega Auberja, ki je prestregel kratko odbito žogo vratarja in jo plasiral v mrežo iz neposredne bližine. Štiri minute pred koncem je dosegel tretji gol za domače Clemente z glavo na dolg predložek Tulissija. Najboljši pri Triestini so bili Merkuza, Simoni, Auber in Degrassi, pri gostih pa Mantovani, Trevisan in Batistella. Triestina je nastopila v naslednji postavi: Rumich; Modolo, Simoni; Puia, Merkuza; Tulissi; Auber, CrzzanUa, Clemente, Comisso, Forti. V drugem polčasu je Puia zamenjal Comissa v napadu, na njegovo mesto v krilski vrsti pa je vstopil Degrassi. * * * PORDENONE, 25. — V tekmi za prvenstvo rezerv je Pordenone B premagal Mestri-no B s 3:0 (2:0). «»------ Glavni podatki o španskih nogometaših MADRID, 25. — Španska A Rim v petek. Glavni podatki o njenih članih so naslednji: Juan Alonso (vratar) star 31 let, član Real Madrida, v A reprezentanci je nastopil enkrat, v B pa trikrat; Sedrun Carmelo (vratar), 28 let, Atle-tico Bilbao, 10 v A, 2 v B; Juan Quincoces (branilec), 26 let, Valencia. 7 v A; Juan Se-garra (branilec), 31 let, Bar-cellona, 13 v A, 3 v B; Siffri-do Gracia, 25 let, Barcellona, 0 v A, 1 v B: Juan Santisteban (krilec), 22 let, Real Madrid, 6 v A, 0 v' B; Josd' SMrtama-ria (krilec), 29 let, Real Madrid, 1 ,v A,*- 0 -v-B;c.E»Mrique Gensana (krilec), 22 let, Barcellona, 2 v A, 4 v B: Jose Zarraga (krilec), 28 let, Real Madrid, 8 v A, 2 v B: Justo Tejada (napadalec), 26 let, Barcellona, 2 v A, 5 v B; Ladislav Kubala (napadalec), 31 let, Barcellona, 15 v A, 0 v B; Alfredo Di Stefano (napadalec), 32 let, Real Madrid, 11 v A, 0 v B; Luis Suarez (napadalec), 23 let, Barcellona, 9 v A, 0 v B; Francisco Gento (napadalec), 25 let, Real Madrid, 11 v A, 1 v B; Miguel Gonzales (napadalec), 31 let, Atletico Bilbao, 15 v A, 2 v B: Jose Tercero (napadalec), 27 let, Valencia, 0 v A, 0 v B. Program Italije na turnirju FIFA PARIZ, 25. — Tekme B skupine mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja FIFA, v kateri so Turčija, Romunija, Italija, V. Britanija in Grčija, bodo odigrane v Sofiji. Italija se bo 25. marca srečala v prvem kolu z V. Britanijo, 27. marca v drugem kolu s Turčijo, 29. marca v tretjem kolu z Grčijo in 2. aprila v petem kolu z Romunijo. V četrtem kolu 31. marca bo Italija prosta. Zmagovalci vseh štirih skupin se bodo uvrstili v polfinale. Zmagovalec skupine A se bo pomeril z zmagovalcem skupine C, zmagovalec skupine B pa z zmagovalcem skupine D. reprezentanca bo odpotovala v Finale bo 6. aprila. ložki. Sartija opravičuje dejstvo, da pri Sampdoriji že dve leti in pol ne igra na mestu srednjega krilca, Zaglio pa je prišel do veljave v zadnjem delu treninga, ko je poslal nekaj uporabnih žog Montuoriju in s svojim preciznim predložkom omogočil krasen gol Nicoleja. Za dokončno sestavo krilske vrste v ‘pričakovanju odločitve glede Bernasconija, imajo tehniki še nekaj dni čas. Za vsak primer pa so člani tehnične komisije že pozno zvečer pozvali v Florenco še krilca Rome Davida in obenem zadržali v kolektivu reprezentantov Janicha, ker so zvečer Bernasconiju ugotovili izvitje gležnja. MLADA REPREZENTANCA Pač pa se je tehnično vodstvo že dokončno odpovedalo Grattonu, Bolchi pa se bo najbrž vrnil v mlado moštvo. Kar zadeva mlado reprezentanco, je potrjeno, da bo odigrala jutri trening tekmo na igrišču zveznega tehničnega centra v Covercianu proti e-najstorici Isor-Empoli. Tudi zanjo so v glavnem iste negotovosti kot za A reprezentanco in zadevajo krilsko vrsto in zamenjavo Foglija, ki je že zapustil Florenco. V zadnjem trenutku je bil med kandidate vključen tudi Castano (Juventus). ODHOD IZ FLORENCE Tako A kot mlada reprezentanca bosta zapustili Florenco 27. febr. Mlada reprezentanca bo prispela v Rim ob 14,20 in bo. ob 17,30 odpotovala z letalom v Madrid, kamor bo prispela ob 21. uri. A reprezentanca pa bo prispela v Rim z vlakom ob 18.20 in se bo nastanila v hotelu Kongresov. Disciplinski ukrepi samo za B in C ligo MILAN, 25. — Razsodiščna komisija je danes izrekla svoje disciplinske ukrepe samo za B in C ligo, ukrepe za A ligo pa je zaradi nedeljskih mednarodnih nastopov, odložila. Italijansko smučarsko prvenstvo F. De Florian in Jerta Schir prva na 30 km in v veleslalom} Danes tek sa ženske na 10 km in slalom za ženske SPORTINIA, 25. — S tekom na 30 km In z veleslalomom za ženske se je danes začelo v Sportinii državno smučarsko prvenstvo. Prva prvaka za leto 1959 sta postala Federico De Florian in Jerta Schir. Tekmovalci v teku so morali preteči trikrat 9 km dolgo krožno progo v okolici Sporti-nie z višinsko razliko 300 m tako, da so dejansko pretekli samo 27 km. Vreme je bilo lepo in sneg ugoden. V prvem krogu je dosegel najboljši čas Schenatti z 32’56 . Za njim je bil Ottavio Compa. gnoni s 33’03”, nato pa Fattor s 33’11”, Steiner 33’12” (Steiner je lanski prvak), F. De Florian s 33’35”, Stuffer s 33’ 42" itd. V drugem krogu je prišlo do sprememb na prvih mestih. Ottavio Compagnoni, ki je s 33”55" dosegel najboljši čas, je prevzel vodstvo s skupnim časom 1.06’58”8 pred Fattor jem s skupnim časom 1.07’20”3. Schenatti je zdrknil na 3. mesto s časom 1.07’ 41' pred De Florianom 1.07’45”, Stufferjem 1.08T9”7 in Steinerjem 1.08’ 26"3. V zadnji fazi so se uveljavili JERTA SCHIR Kolesarska dirka po Sardiniji Van Looy utrdil vodstvo z zmago v četrti etapi ■ Defilippis s časom zmagovalca, toda med zadnjimi - Splošni vrstni red nespremenjen CAGLIARI, 25. — V četrti etapi kolesarske dirke po Sardiniji, Oristano - Cagliari, dolgi 108 km, je v finalnem sprintu glavnine zmagal Van Looy, ki je tudi utrdil svoje vodstvo v splošni klasifikaciji. Močan južni veter, ki je divjal vzdolž cele četrte etape, je bil glavni regulator današnje vožnje in je že v kali zatrl vse poskuse pobegov najbolj pogumnih dirkačev. In kot da veter sam ne bi zadostoval, se mu je pridružil še dež. Ko st^ med Marrubbio in VtMllllltllllHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIItlllllllllVIIII Priprave za zimiko olimpiado 1960 Naprave v Squaw Valleyu bodo boljše kot v Cortini Poletna olimpiada 1964 skoraj gotovo v Tokiu, zimska pa v Innsbrucku SQUAW VALLEY, 25. — John Garland, predstavnik ZDA v mednarodnem olimpijskem odboru je v Squaw Val-leyu izjavil svoje prepričanje, da bodo zimske olimpijske i-gre leta 1960 doživele velik uspeh in da so že doslej postavljene naprave znatno bolj. še od onih v Oslu in v Cortini d’Ampezzo. Garland je tudi izjavil, da si je Tokio praktično že zagotovil izvedbo poletnih olimpijskih iger za leto 1964, ki bo podeljena na zasedanju odbora maja v Monacu in da ima za izvedbo zimske olimpia.de 1964 največ izgledov Innsbruck. Garland je končno dejal, da bo na zasedanju v Monacu predložil zelo ugodno poročilo o Squaw Valleyu.» »Potrebna bodo sicer še nekatera izboljšanja — je dejal — toda vse bo v perfektnem stanju na dan otvoritev olimpiade. Žal nam je, da bodo morala biti tekmovanja v tekih v «Mac Kinney Creeke«, čeprav bi želeli, da bi bila v dolini Squaw. Vendar pa so tudi v Cortini bili nastopi v drsanju 38 km od tega kraja, proge za smuk in slalom na olimpiadi v Oslu pa so bile celo 120 km od glav. nega mesta Norveške.* Garland je izrazil svoj dvom, da bi mednarodni olimpijski odbor sprejel organizacijo tek. movanja v bobu v »Lake P'a-cidu», ki je bilo izločeno iz programa v Squaw Valleyu zaradi premalega^ števila prijav. Garland je tudi dejal, da predvidevajo organizatorji olimpia-de v Squaw Valleyu dnevni obisk okrog 35.000 gledalcev. Terralbo Nencini in Keteleer skušala izigrati svojo odločilno karto, bi morda tudi uspela, toda zaustavil ju je veter, ki je tudi omogočil Van Loo-yu, da se je spustil v lov za njima skupno z Louisonom Bobetom, Fantinijem, Van Breenenom, Colettom, Pinta-rellijem, Fornaro, Desmetom in Van Geneugdenom, katerim sta se kmalu ne brez napora pridružila še Defilippis in Borra, da ne bi izgubila stika z najnevarnejšimi za spjošno klasifikacijo. Prav v tem trenutku je prišlo zopet do izraza tesno sodelovanje med Van Looyem ir. Bobetom, ki je o-čitno naperjeno proti afirmaciji najnevarnejših italijanskih kolesarjev ali praktično proti Defilippisu in Nenciniju. Drugi precej pomemben poskus je izvedel Kazianka 47. od starta. Kazianka je najprej ušel v spremstvu Hijzelon-doorna, ko pa je ta opešal, sta mu prišla na pomoč Monti in Benedetti. Toda Van Looy le kmalu poskrbel za likvidacijo nevarnosti in kakih 20 km pred Cagliarijem so bili spet vsi udeleženci dirke v glavnini. Tretji in zadnji resnejši poskus sta pri Elmasu sprožila Sorgeloos in Favero, vendar pa tudi ta ni bil deležen boljše usode. Van Looy, ki je že slutil svojo drugo etapno zmago, je kmalu vzpostavil stik z njima, do katerega pa je prišlo že na ulicah Cagliarija, kjer se je Aruju in Pau razpočila zračnica. Cilj je bil postavljen na mestnem stadionu kjer so morali kolesarji voziti na razmočeni stezi s stolčeno zemljo. Spočetka je skušal prevzeti vodstvo glavnine Vannitseo, ki pa je kmalu odnehal in vodstvo je prevzel Van Looy, Kateremu sta sledila Nencini in Benedetti. Belgijec je vodil krog in pol in ko je sprožil zadnji odločilni napad si je v nekaj trenutkih pridobil okrog 10 m naskoka. Borb* se je tako vodila samo za čast* na mesta in prav pod trans- parentom nad ciljno črto je Benedetti prehitel Nencinija. S 30” odbitka je Van Looy utrdil svoje vodstvo in naloga Defilippisa, ki je bila težka že doslej, je postala zaradi tega še težja. Defilippis bo moral v zadnjih dveh etapah tvegati vse in posebno jutrišnja 205 km dolga etapa od Cagliarija do Nuora mu nudi dokaj priložnosti za afirmacijo zaradi številnih vzponov, na katerih še Defilippis vedno dobro počuti. Vrstni red v 4 etapi Oristano - Cagliari (108 km): 1 Van Looy 3.12’59”. odbi tek 30”, čas za klasifikacijo 3 12’29” p h 33.57* km; 2. Benedetti, odbitek 15”, čas za klasifikacijo 3.12’44”; 3. Nencini, 4 Favero, 5. Vannitsen, 6. Fantini. 7. Lunardi, 8 Pellegrinl, 9 Borra, 10 Guazzini, II. Fa-gni, 12. Kazianka. 13. Monti, 14 Conti. 15. Rolland in vsi starejši tekmovalci. V regular- nem in nezadržnem ritmu se je 38-letni Federico De Florian približal prvim in nato v finalu 300 m pred ciljem prehitel Compagnonija, ki je zase. del drugo mesto z zaostankom 1”7. Zanolli je odstopil na kon. cu drugega kroga, Steiner pa zaradi izčrpanosti v tretjem krogu. Na tretje mesto se je uvrstil Fattor pred Stufferjem, Sche-nattijem, Vuerichem itd. VRSTNI RED: 1. F. De Florian 1 42’27”l, 2. Compagnoni 1.42’29”5, 3. Fattor 1.43’02”8, 4. Stuffer 1.43’50"0, 5. Schenatti 1.46’45”9, 6. Vuerich 1.47’30”0, 7. Delladia 1.49’09’T, 8. Tosello 1.48’09”5, 9. Ragazzi 1.48’13”0, 10. Dalmasso 1.4*’59”0. Tekmovanje žensk v veleslalomu se je začelo z enourno zamudo v upanju, da bo sonce nekoliko omehčalo zamrznjeno progo, ki je bila dolga 2150 m s 400 m višinske razlike in 49 vratci. Prve startne številke so i-mele najboljše tekmovalke tako, da je bil končni vrstni red na prvih mestih kmalu znan. Jerta Schir je startala prva in njen čas 2’10”9 je ostal do konca najboljši. Schir je tako postala nova državna prvakinja, dosedanja prvakinja Pia Riva pa je bila z zostankom 7/10 sekunde druga. Na tretje mesto se je uvrstila Vera Schenone, vedar pa je startala zaradi komaj prebolele influence v nepopolni fizični kondiciji. Vrstni red: 1. Jerta Schir 2’10”9, 2. Pia Riva 2’11”6, 3. Schenone 2’14”8, 4. Zecchini 2’18”8, 5. Chenal-Minuzzo 2’ in 19"2, 6. Poloni 2’21”8 itd. Takoj za njimi so na isti progi nastopile juniorke. Zmagala je Milančanka Lidia Bar-bieri Sacconaghi pred Jolando Schir. Barbieri Sacconaghi je dosegla osmi absolutni čas z 2’24”8. kom Sugarjem Rayem sonom. Ce bi do tega dvoor nri«ln. hi hil lahko 15 d prišlo, bi bil lahko 15 a j dvobojem med_ Pattersonoro . Johanssonom. Moore -ie.n.;ari! stal na ta dvobo; ye£ $ pod pogojem, da dobii . « stotkov inkasa, Robinson odst., medtem ko z? 'S-binson razdelitev odstot«« kasa na enaka^dela. LONDON, 24. — Bivši Anglije in britanskega_ ^ rija v težki kat. Joe je sinoči premagal po ,# v 10 rundah Italo-Amer^ Willia Pastrana. * * # CAPETOWN, 25. golr afriški boksar lahke .jgjl je Willie Toivell N/J po točkah v 10 rundan coza Guya Gracio. * * « BOSTON, 25. _ Bok**1 .rsk* ;se« komisija države MasS^%V ku srednje kat. Gene je bivšemu svet°v”onj‘ullfl'«: v di" lom Penderjem. Dvob°J’ 14 ju prepovedala borbe v ^ JU prcpuvcuau, ,sc dokler se ne bo pom er Fullmerjem in Pende 1 moral biti 17. marca, se je Fullmer medtem^ ^ doval, je dvoboj Pre palP borbe. Zamenjal ga Tiger Jones. VESTI IZ RINGOV HOUSTON, 25. — Menažev svetovnega prvaka lahke kategorije Browna, Lou Viscusi, je izjavil, da bi bil Brown pri. pravljen boriti se z Loijem v Texasu, da pa je trenutno izključeno, da bi Brown prišel v Evropo. Viscusi je tudi dejal, da je možno, da se bo Brown boril z Rosi jem. k-i je v San Fraciscu premagal F.-lorda. . • » ostali razen treh s časom Van | rava organizirati dvoboj za sve Looya; 5t. Aru 3.14’56’; 5.. tovno prvenstvo srednjetežl. Pau 3T8’48”; 53 Assirelli 3.25 in 18”. Splošni vrstni red po 4. Ct*P Van Looy 15.5617’’; 2. De tilippis 15.56’47”; 3 Bprra IS.57’2”; 4. Moser 15.5717 , 5. Louison Bobet; 6. Schils,15 57 in 44"; 7. Nencini 15.57 55 ; 8 Favero 15.58’tO”; 9. Desmet 16 5T?4”; 10. Bahamontes 16.0 in 58"; 11 Catalano 161'5I”: 12. Gauthier; 13. Keteleer 162 in 22"; '4. Fcrnara; 15. Ferlen-Ehl 1G4’4”: 16. Rolland 16.4’16”; 17. Monti 16.477”; 1* Pellegri-ni 16.4 51”; 19. Fini 16.5’21”: 2« Grav*?er 16 5’30”; 21 Bafft 16 6’27": V. Fabbri; 23. Benedetti 16.6’41”; 24 AVTOMOBILIZEM MONZA, 25. — 10. marca bo na krožni progi dirkališča v Monzi nemški baron Von Fran. kembeeb »kušal »rušiti 10 svetovnih rekordov ta avtomobil, ski razred «F,» z avtom Porsch. Spaedgr RI9 1§86 cmc.,Ti rekordi *o:fžQ0 km, ?oo milj, 5o0 km, 500 muj, 1000 milj, 1 ura, 3 ure, 6 ur, 12 ur. LOS ANGELES, 25. — Orga. nizator Bill Rosensohn naae-sve-e BOKS V R™11 Visintin premagal Mel RIM, 25. V okvari ksarske prireditve športni palači Je ! prvak srednjelahke k j S Bruno Visintin P,re„.ria točkah v 10 runaan * "yisipi lisa. V 6. rundi Je ^ M' Melisa zrušil na jo lis se je ,v v,nrbo ■vaJdj gumno nadaljevaT celo nevarno za“?j..£ čelo. Toda V Zadn:iih,V0i" je Visintin uveljavil s tino in zasluženo z^. ^ prav so ga razočaram ci obsuli z žvižgi- HOKEJ NA KOTAL Člani A »«• za sezono l93 Tehb'^ BOLOGNA, 20. " je ‘f kdmisija hokejske ^ ročila, da imajo Prap‘rCjji panja v državni A - !- ja na kotalkah nasled ^ štva: a ~,atof''rz Pirelli (Milan). A ) vara), Amaton < M?žii), 7, zio (Rim), CRDA ti, ^ stina, Hockey cluW ^rSu ^ poiavoro f e r ro vi a n-V *' ckey No var a gno. Marz°tt0" kat. med Moorejem in prva- Prosvetno društvo SLAVKO SK4MPERLE priredi v soboto 28. t. m. in v nedeljo 1. marca Strelsko tekmovanje za moške in ženske ekipe PROGRAM: v soboto, 28. t. m. ob 20. uri stoje v nedeljo. 1. marca ob 9. uri klečeče Vpisovanje v sredo 25. in četrtek 26. t. m. v društvenih prostorih od 20.30 do 22. ure Vpisnina: 400 lir za vsako ekipo N a g r a d e : Prva ekipa dobi pokal Prve tri ekipe pa kolajne Za ženske: Prva ekipa dobi kolajne PLAVANJA Izvrstni t*™)' ^ včeraj v Melbo«^ MELBOURNE, K ru plavalne PnreBuusl!?/ katen je Silvia stavila nova na 440 y in 400 m ]eč»j‘ bili doseženi še n? ši rezultati: ^»e: j Frater f’i’’9 .ovn«** kr.nde slabše od s korda); žen' 110 y metii!Jček ' ^ Ruuska 1’13”5: -ge: 1 220 y prosto zenS* Konrads 2’22”1 AVTOMOBlfc^p SESTRIERE, 25. p^esC^V •t a An ol 1 i D 3"* _ rfflt 0 id, št. 402 Castellin® gag**5. |1 avtom Fiat Abartn ke avtom Fiat Abarm di z 1,7 kazenske^oiJ)(,t)i!jyi i mednarodnem . 8,‘” p° ral!yeju Sestriere> -prevoženih ki,om ooauvorni STANISLAV «• zTf • Tiska tiskarski zavoJ I ANDREJ BUDAL Župan Žagar U. 10. »Dolgo — pa dobro,» Je mlasknil Cene. »Zdaj vedo, kam streljajo. Ali ste videli, kako merijo? Natanko tja, od koder so naši njih ptiče smodili.* ^No^Zagar, kaj poveš? Kaj bo?» Je silil krčmar, ko je n°V »Kaj1 bilo? Tako 'bo, ^kakor Tte* danes videli, in morda tudi huje,* se Je zastrmel 2agar predse. »Huje, huje,* Je pritrjeval Stelam »Kaj pravi poveljnik?* je poizvedoval Cene. »Da vzdržimo.* »Vzdržimo, seveda vzdržimo,* je momljal krčmar. »Toda te oni, — pokazal Je na zapad — »tiste svoje cevi malo znižajo, ne vem, ali tudi naše hiše vzdržijo.* »Ne mi ne hiše. Ne mi ne hiše,* je odkimal Cene. »Pod zemljo bo treba,* je dostavil žagar. »Tako hitro ne, pod zemljo pa še ne,» Je ugovarjal Stefan »živi pod zemljo, mislim,* je popravil župan. «Kakor Sulec i «Da nas še zasuje,* je zadvotnil Cene. »Prej se zruši hiša kakor rov.* župan je počasi vstal. Domov je krenil po daljši poti pod bregom da bi spotoma videl, ali so na tisto stran vsa okna temna ’ Nikjer ni mežikal pramenček svetlobe. Hiše so se stiskale k tlom, kakor bi se najrajši pogreznile v poljano in prespale vse, kar se j* začelo znašati nam njimi. Ob misli, da tudi nad temi strehami vsak trenutek lahko siknejo žareči jeziki, kakršni so pred nekaj večeri »za šalo* zagoreli na zapadu, se mu Je zazdelo teh tihih domov neznansko škoda. Zakaj sta morala vzhod in zapad prav tukaj trčiti drug ob drugega? Drobci tega velikega, nepojmljivega, temnega sovraštva padajo zdaj tudi na vas in klijejo v njej. župan je po lastnem srcu vedel, da se v njegovih sovaščanih, ki so s svojimi žulji postavili te skromne stene in poveznili nanje te preproste krove, poraja pridržana mržnja proti uničevanju, ki se je začelo zgrinjati nad njimi. Ta kmetska srca so bila podobna bilkam in steblom, klijočim iz preoranih njiv, stremečim v zrak in sonce, polnim najpreprostejšega veselja do življenja, upirajočim se tej neumljdvi smrti, ki Je zdaj od povsod prežala nanje. Zupana je obšlo, kakor da se je tesnoba in bojazen vseh src, bijočih pod temi krovi, nenadoma prelila v njegovo srce, ga vsega napolnila in prekipela. »Človek bi besnel, besnel,* je trdo topotal po cesti in se upiral prekipevajočemu valu v sebi. Utrujen in pobit je prestopil domači prag. Boštjan mu je pokazal pismeno sporočilo, da želi polkovnik še ta večer govoriti z njim. Odšel je nemudoma v gornje hrame. Trebušen podčastnik z lokavim licem ga je povedel k polkovniku. Ta je planil naglo izza mize, poškilil izpod sršečih obrvi in stopil oblastno pred župana. »Tukaj,* je pokazal z nazaj In navzdol visečim palcem kup listin na neki stolici, »ste mojemu predniku izjavili, da v vasi ni sumljivih oseb.* »Ker jih res ni,» je odvrnil župan plaho. »Počasi, počasi*, mu je segel poveljnik v besedo. »Vi mislite, da jih ni. In morda se ne motite. Dejstva se ne skladajo povsem z vašo izjavo. Zato vas še enkrat nujno pozivam, da mi ne prikrivajte imen, ki bi jih mi pozneje itak sami našli — pa na vašo škodo*. »Jaz takih imen ne poznam*. »Opozarjam vas tudi, da Je župan odgovoren za svojo vas*. »Za svoja dejanja*, je ponižno popravil župan. »Ne, ne — tudi za dejanja svojih vaščanov. Kolikor toliko, seveda. Morda še niste čuli, da je tu in tam na drugih frontah padel kak župan od našega orožja, ker ni pravočasno naznanil oseb, ki so vohunile za sovražnika*. »Jaz — oprostite — takih oseb ne poznam*. »Dobro, dobro. Najbrže se preveč ne trudite, da bi Jih poznali. Pazite pa, da vam jih mi ne pokažemo, še to: ali je v tej vasi kaj razgretih glav? Mislim narodno, proti- avstrijsko razgretost,*. »Ne da bi vedel. Svobodomiselna in duhovniška stranka sta se včasih nekaj lasali. Pa to je bilo pred vojno. Zadnje leto je tudi to potihnilo. Polje in dom, delo in žulji — to je vsa politika te vasi*. »Kateri bi bili najodločnejši svobodomisleci?* »Marko Šircelj in Janez Griva, Prvi je zaprt v Ljubljani, drugi je na bogve kateri fronti*. »Kaj pa njuni pristaši?* »Pristaši? Pravzaprav sta bila sama svoja pristaša. Ta in oni je krog njiju zijala prodajal, pa so se vsi razpršili, nobenega ni več v vasi*. »Torej pomnite: župan je odgovoren za svojo vas*. Nizki polkovnik je spustil trdo in težko svojo desnico na županovo visoko rame. S pogledi se mu je pomembno zapičil v oči, kakor bi si hotel iz njih še enkrat izsiliti potrdilo, da je vse tako, kakor Je slišal, župan je bral nezaupanje v teh vrtajočih pogledih. »Kolikor toliko*, se je priklonil. Tisto noč je imel zelo nemirno spanje. »To je šele začetek*, si je ponavljal, prebudivši se tretjič iz sanj, v katerih se je potikal po skalah ob Soči, po zarastlem, bodečem robidovju in po votlini, izkopani na njegovem dvorišču. «Novi gospod ni tako prijazen kakor prejšnji. Po vsej sili hoče imeti ogleduhe v vasi. A ti ljudje ne hodijo županstvu pravit, kdo in kje so*. Ob zori so topovi zamolklo zagrmeli v gorah. žagar je ostal sam. Jože in Boštjan sta z t, tan nila pod orožje. Od zapada so začele granate Prl^ Ljudje so drli trumoma iz nje. Kmalu je ostala 11 j tina vaščanov na domu. . o^V župniku Je došlo povelje, naj gre za svojih*^ go »Kam?* je vprašal svojega škofa. »Moje ovc dru g*1 v < ,ti.y tepene*. »V barake*, se je glasil odgovor. Tja so sPfaIe V ,11J ’* če, ki so drli na slepo v zaledje in niso vedeli se kam. Malo je bilo tam domačih ovcic. Razlezi* ^ ]i po vseh krajih fronte najbližjega zaledja, živeč . f dče zalogah in prihrankih, pričakujoč od dne do , miru in vrnitve. , 9 i Županu niso poslali nikakega povelja. Pa s* v'r|i^ želel. Kam naj bi šel? V zaledju ne bi mogel n , ee ------- ....... avli v iiaicuju lic Ul iiiv/s-*" -nflj h za dom tako skrbeti kakor tu. Dasi je ostalo k°:' v v> lin ličn n A<> rS mm . UJ lit. .... -1 n Mnipl _ 7T0J »PF vaščanov doma, bi Jih vendar nikjer ne našel 'LogeLrf kakor tu. Letine, ki v zemlji zori, bi nikjer n®.r«g*> T&L reševati kakor tu. Dasi bo zaradi vojne mnogo * vepd8 pl tanega, povoženega ali odnesenega, se bo nekaj ug rešiti. Njegovi družini ne raste kruh nikoder . mu samemu tudi ne. oftt« G Jama na dvorišču se Je dobro obnesla. 0„rev«sl^«| najrajši prožile sem od zapada, ko se je sonce i je ,, K poldan. Nekoč so udarjale čisto blizu vasi. Tri„ piš0 prebil pod zemljo. Nobena ni padla na njeg°v° 6. Tiste dni so se z jeklom obloženi človeški valovi zaganjali v gorske velikane in v kraške brežine. Kakor da jo bičata dva nasprotna viharja, je drla človeška poplava od vzhoda proti zapadu in od zapada proti vzhodu. Na črti, ki veže Triglav z morjem, sta nasprotni struji trčili druga ob drugo. Namesto belih, bisernih pen, ki navadno vzcveto na grebenu' dveh križajočih se valov, je iz tega sunka brizgnila proti jasnemu poletnemu nebu topla, rdeča človeška kri. Sunek je bil tako silen, da so čela na tej in oni Strani obstala kakor omamljena. Obe človeški struji sta se zajedli v kamen in krš, v vrhove in brežuljke, v struge in doline. Presledkoma sta se znova zaganjali druga ob drugo in ob vsakem zagonu je iznad njiju priklil škrlaten greben iz človeške krvi,. padla na njegov- irtv»- ^ dvorišče, vas pa Je imela prav takrat svoje PrJ®1ti **, ‘ Košeničko, živečo z gluhim možem v borni ščem, je puh strela vrgel na tla, ko je zase s iz vojaške kuhinje vrček črne kave in zavil* . svoje dvoriščece. Mož, stoječ pri oknu in vese ob pogledu na belkaste sopare nad ženinih* ostrmel, videč, kako Jo je odneslo in kako se J ^ napolnilo z gostim dimom. Odšantal je k njej’ r0|cf novo lijasto vdrtlno, Jo dvignil ter Jo hlipaje na sel v zupniščno vežo. »Saj nisi ranjena, saj ip ' tarnal nad njo dobro uro, dokler ni grmenje r ponehalo. Posajal jo Je k zidu, da bi sedela, P® )epš ‘ klonila naprej in omahovala kakor slabo n***, V®1 lz cunj. Iz kleti so prišli častniki. Eden se J sklonil k starki in povedal tovarišem, da je » (Naclal)evanj ■i.