iiwAUSCHAFT MARBURG
am 9 n nm j
w t •
lili
Bi ss.
mit ^ Beilagen ^
--——.. 1—. Maribor,	d^embra 1914.
Tečaj XLVXn.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
hfceefa nak četrtek in velja s pa&ntao vred ta v Maribora s požiljaajem na dom za četo leto 4 K, oel tata 2 K te *a četrt teta 1 £ Naročnina za Nisiffija 5 K, za drage k,- '¡»saiiipfi» s^ivj» g K Kdor bodi sam poaj, plača na tato samo 3 K. Naročnina se poSilja aa: Upravmštvo „Slovenskega Gospodarja' v Maribora. — List ae dopošfij* do odpovedi. — Udje J&nL, SKteKKMga ¿rešiva" dobivalo Hst bres posebne naročatae. — Posamecni tisti stesefo 10 rta. — U: daižtvo: Koroška ceste štev. & — Rpkopfel ss ae »tačaja. — Upraica&rfo: &as»&aL
cesta štev. 5. TOprejsma naročnino, ^rate ta reklamacija. Set tesente se p&čtge od eoo«top»e petiivreto m eataat 18 vin., aa dvakrat 25 vik, za trikrat 35 vin Za večkratne oglase prfeaarea popttsL loatarati se spisissaf» d» torka opotdm. — ič»
laprte refrtomartfr so paštukio proste.
m
Rusi se umaknili na celi črti. — Avstrijci in Nemci jih zasledujejo. — Y Galiciji se postavljajo Rasi na novo v bran, — S srbskega bojišča nobenih važnejših poročil. — Na franco-kem bojišču majhni spopadi. — Turki poročajo o prodiranju svojih čet. — Švedski, norveški in danski kralj se posvetujejo.
Mir ljudem na zemlji • . .
8.
Čuden Božič bomo letos imelu Po naših cerkvah in hišah se bo razlegal angeljski glas: Mir ljudem na zemlji. .,, a med tem bodo prihajala nadaljna-po-ročila o tem, kako se je v sovraštvu država vzdignila proti državi, narod proti narodu in kako se milijoni in milijoni oboroženih vojakov med seboj koljejo in ¡norijo na bojnih poljih, Praznik miru obhajamo letos v sredini svetovne vojske.
Letos bodo ljudje razumeli mnogo boljše kot pa prejšnja leta angeljski spev: Mir ljudem na zemlji, ki so svete volje! Sedaj vemo, kaj je mir in njegove dobrote! Prej smo mir uživali in čutili1 smo le ono blaženost, ki sta nam jo dajala red in varnost okrog nas. Sedaj so naša srca na negotovem, kaj bo z našimi dragimi, ki stojijo v sovražnem ognju, na negotovem tudi, kako se bo razvijala usoda onih, ki so ostali doma zapuščeni. Vse najboljše želimo domovini in zato trepetamo v strahu, kadar prihajajo nova poročila z bojišč, proseč Boga, da bi ne bilo nič hudega. Naša srca so neprenehoma vznemirjena, v njih nI miru.
Mir ljudem na zemlji, ki so svete volje! Po miru koprnimo, mir si želimo in trdno upamo, da nam ga ljubi Bog pošlje, kajti mi ga nismo skalili slabe volje. Sovražni sosed nam ni dal miru in morali smo se braniti, da si izvojujemo pogoje za trajen in stalen mir. Mi nismo želeli nikomur nič hudega, nismo poželeli po tuji zemlji, nikomur nismo storili nič žale-ga, a sovražni sosed nas je izzival, nam motil notranji mir in moril naše najboljše može. Morali smo iti v vojsko ravnO zaradi tega, ker hočemo mir. Užugati moramo sovražnika, ker si želimo mir, ker koprnimo po njem.
Toda angeljski spev o Božiču se ne glasi samo: Mir ljudem na zemlji, ki. so svete volje! Ne, ampak pred temi besedami so zapeli angeljci: Slava Bogu na višavah! Kdor daje slavo Bogu, njemu, daje Bog mir. To velja za posameznike kakor za cele države in narode. Nihče menda letos o Božiču ne bo tako globoko molil k Bogu kakor naš priljubljeni cesar. Mati žaluje, ako ji je en sin v vojski, njemu jih stoj' na milijone sinov v krvavi borbi. Pri vsaki kapljici krvi, ki poteče na bojno polje, zakrvavi tudi njegovo dobro, očetovsko srce. In ono išče svojo moč in tolažbo le v Bogu. Bogu daje čast in slavo, zato smo prepr čani, da nam nebesa podelijo kmalu zmago nad vsem' našimi sovražniki in da bo potem zavladal nad ljubo Avstrijo trajen in neskaljen mir._
Slike iz vojne. :
Vojna se ne da popisati.
Iz pisma, ki ga je pisal svojcem Anton Holobar iz Vrbij pri Žalcu, vojak 87. pešpolka, posnamemo sledeče: Dragi mi! Naznanjam Vam, da mi gre sedaj čisto dobro. Sedaj sem namreč v bolnišnici v Znajmu na Moravskem. Nisem ranjen, ampak samo noge sem si prehladil tako. da nisem mogel nikamor več, pa so me poslali v bolnišnico, Tukaj sem od 26. novembra.
Kako dolgo ostanem tu, ne vem. Morebiti kakšen teden ali 14 diii in potem nas razpošljejo na vse strani. Eni gredo nazaj v vojno, drugi pa h kadri. Ce me doleti sreča, da pridem h kadri v Celje, so še vidimo, drugače pa, kakor je božja volja. Kakor me je Bog varoval dosedaj, upam, da me bo varoval tudi, ako pridem spet nazaj med naše korenjake, ki jih vse hvali. — Kako sem se prehladil, Vam opišem v sledečem: Po neprestanih marših se nam slednjič posreči doseči sovražnika, ki je bežal, kar so ga ne'sle noge. Da-siravno ni hotel zbežati naravnost v Rusijo^ smo ga vendar takrat daleč nagnali. A ustavil se je v gozdu, se zakopal in čakal, kedaj ga r.apademo. Tre .oiek ,,e prišel. Mi gremo naprej, levo od nas je bil polk št. 17, ki je zasedel s 3. bataljonom mali gozdiček. Mi smo bili, na mali brežini; prišli smo cto 2U0 korakov v bližino Rusov, kjer smo se zakopali. Tla so bila mokra tako, če sem skopal jamo, je nastopila voda in tako sem ležal 6 dni. Potem sem šel za „ordonanco" k „Gruppenkommandu". Od tu sem nosil „poročila" do našega poveljnika. Pot je bila slaba; po potu sem moral čez močvirje, kjer sem se po^reznil vsakokrat do kolen in večkrat sem še padel v močvirje. In vsaki dan sem šel to težavno pot po 8- do lOkrat. Hodil sem v najhujšem ognju do vojne črte. Dva, ki sta hodila z menoj, sta padla že prvi dan. Jaz pa, kakor po čudežu, sem nosi'1 povelja naprej še 8 dni in n sem bil ranjen.
Tukaj sedaj nobeden ,ne misli na drugo kot na Boga. V jarkih molijo vojaki, tudi taki, ki so se poprej samo norčevali iz Boga. Kakšna je vojna sama ob sebi, pa so popisati ne da. No, s časom se človek vsemu privadi.	. .
Snecra je v Galiciji za 4 prste, mrzlo je bilo takrat že precej.
Kako Bog plačuje zaupanje v njegovo pomoč.
N. Ostruh iz Št, Lovrenca nad Mariborom, ki se je vrnil ranjen v prsa iz južnega bojišča, pripoveduje sledeče:
Bilo je na Malo Gospojnico, dne 8. septembra. Pričakovali smo ravno ta dan vroči boj, ker tu na bojišču ni praznika. Jaz in dva tovariša, oba moja znanca-rudarja, smo opazovali izhajajoče solnce, ki je ravno priplavalo izza srbskfh hribov in eden tovarišev pravi:
„Kdo ve, ali bodemo še zvečer, ko bo zahajajoče solnce tako nizko nad hribi, kot sedaj, še vsi trije ždvi in Izdravi skupaj!"
„Le tedaj, ako nam pomagata Bog in Marija, drugače ne", sem odgovoril, „na to še imam polno zaupanje!"
Tovariša, pa se začneta na ves glas krohotati in eden pravi: „Ali si še vedno tak bedak, kot si bil; si že pač dovolj star, da bi ne verjel več takšnih neumnosti! Ali torej res misliš, da je Bog?"
„To sem veroval vedno, verujem pa še zlasti sedaj in zopet vama pravim, da le na Boga imam še zaupanje!"
Al/, o groza, nisem še izrekel zadnje besede, ko se razpoči v neposredni bližini šrapnel. Enemu mojemu tovarišu je preklal glavo in mu je odnesel rolovico; drugemu je odtrgalo desno roko pri rami proč in oba sta bila pri priči mrtva, v mene pa. je priletelo le nekaj prsti, ki se je dvignila ob padcu šrapnela. Izpreletela me je nepopisna groza, dvignil sem sklenjene roke kvišku in zaklical: „.Hvajla ti tisočera, ¡dobri Bor, da si na tako čudežen način poplačal mojo vero!"
Takšnih slučajev bi vam lahko navedel mnogo in mnogo, kako grozno Bog ravno v vojski kaznuje bogokletneže, kako čudežno pa plačuje itiste, ki stavijo zaupanje v njega, in bolj kot kedaj, verujem sedaj, da je Bog!
Z rožnim vencem na straži.
Slovenski črnovojnik piše svoji ženi iz Pole:
Ljuba moja žena! Naznanim ti, da sem bil da-¡es zjutraj pr: sv. maši in sem tudi storil svojo krščan-* sko dolžnost. Za advent sem sprejel sv. zakramente* Pa ne misli, ljuba žena, da se ti s tem hočem pohvar» liti. Pišem ti zato, da veš, da grem tudi tukaj v cerkev, ne samo doma. Vsaki dan sem v cerkvi, razun* kadar sem v službi. Takrat ne morem iti,. "Prihodnje nedeljo se ne bom mogel udeležiti sv, maše^ ker bom moral iti v soboto opoldne na stražo in bom prišel v iedelj(vnazaj. Šel bom pa opoldne k večernici. Prosim če, ljuba žena, moli za-me pri maši, ker se je jaz ne !jom mogel udeležiti. Pa jaz tudi na straži ne pozabim na Boga. Kadar stojim sam na straži, posebno? po noči, vzamem rožni venec v roke in molim, da si krajšam čas. Tako mi pretečeta dve uri, da ne vem kedaj. Molim tudi za to, da bi srečno opravljal svojo službo. Spominjam se tudi tebe in svojih otrok v molitvi. Kadar ti in otroci doma v postelji sladko spava»-te, se vas jaz tukaj spominjam v molitvi. Pa tega vsega ti ne pišem zato, da bi se hotel s tem hvaliti ia ponašati. Tudi jaz se tebi in otrokom priporočam v molitev, da bi se vi tudi mene spominjali v molitvi in prosili Marijo za-me, da bi se zopet zdrav vrnil skoraj k vam v vašo sredino. Najbolj si želim, da bi že skoraj prišel tisti dan, da bi se spet videli. Želim, da bi se to pismo ponatisnilo v „Slov. Gospodarju drugim v zgled. Naj bi tudi drugi rajše molili in storili svojo krščansko dolžnost in ne bi preklinjali in Bog ve kaj govorili slabega. — Tebe, ljube otročiče in p» vse znance iskreno pozdravljam.
Vojak in sv. rožni venec.
Slovenski vojak piše z bojišča: Mogoče bo kdo rekel: Puško v roke vojaku, ne pa rožni venec. Da* prav je, vojak ne sme puške izpustiti iz rok. Moj® • puško je razbila krogla, zato sem šel k mrtvemu vojaku po puško in ta jo je krčevito stskal k sebi, ka-kor da se še mrtev ne sme ločiti od nje. Vendar pa ima vojak lepo priliko, vzeti včasih tudi rožni venec v roke. Na marš h je sveti rožni venec kakor nalašč,, da vojaka poživlja in mu daje moč, da ne obnemore* Na straži mu je najboljše sredstvo, da vstraja, ga varuje pred zaspanostjo in mu krajša dolgi čas. Tu« di v bojni črti, ko včasih po več ur ne sme in ne mos-re s svojega mesta, se tolaži in navdušuje s sv, rožnim vencem. Posebno na lepo služi sv. rožni venec ranjenim in bolnim vojakom po bolnišnicah, zlasti ▼ tujih krajih, kjer ni domačega berila na razpolago. Ni ga sredstva, ki bi bolj služilo za kratek čas, trpljenje in tolažbo, kakor ravno sv. rožni venec. In če primerjamo žalostni del sv. rožnega venca: „Katen je za nas krvavi pot potil". Ko nas na marših le vo-' deni pot poliva, zmislimo se na Njegov krvavi pot in takoj smo potolaženi. „Kateri je za nas bičan bil in s trnjem kronan bi." Ko nas doleti kaka nesreča, da nas poškoduje krogla ali bajonet, koliko lacUe trpimo, če se zmislimo na Njegove svete rane In Njegovo trpljenje. „Kateri je za nas težki križ nesel." Naše rame so utrujene od torntetre in puške, pa kaj je to s primero s težkim križem. Ce to premišljujemo^ niti. ne čutimo nič na svojih ramah. „Kateri je za nas. križan bil." Tudi nam se morebiti bliža smrt, saj srw
Nsjn^^iia &®r@ži8si m irahajajo ©sred i^seratl.
Stran 2.
„SLOVENSKI GOSPODA R.- *
2*4. decembra 1914,
jo tudi zaslužili z raznimi grehi. On pa najpravičnej-še in najnedolžnejše umrl na križu le zato, da nas reši. Ce to premišljujemo, s kakim veseljem in pogumom gremo, Če treba, tudi v smrt, da izpolnimo prisego „za cesarja in domovino". In ko Ga v duhu vidimo na svetem križu, ko izroča svojo dušo v roke nebeškemu Očetu, priporočimo tudi mi svoje duše v Njegove svete roke.. Po Njegovih besedah: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega." .Torej svoje telo do zadnjega vzdihljaja in zadnje kaplje krvi za cesarja in domovino, a svojo dušo pa svojemu Stvarniku. Vse to pišem iz lastne izkušnje, in ko sem videl nekako poživljene i'n potolažene one, ki) so opravljali to pobožno molitev. Zato, dragi so vojaki, v roke sv, rožni venec, pa tudi vi, domači, posebno sedaj, ko po nekaterih župnijah opravljate pri zor-nicah roženvensko pobožnost namesto meseca oktobra, udeležujte se je vsak dan. Tudi doma zvečer ne pozabite na lepe in krasne molitve. Marija, kraljica sv. rožnega venca, katero v sv. rožnem vencu tolikokrat z angelskim pozdravom pozdravljamo, je tudi „tolažnica žalostnih", nas bo tolažila v tem žalostnem vojnem času, da ga laglje preživimo. Spominjajte se v vaših molitvah doma tudi nas vojakov! Z Bogom!
„Bele vrane."
„Dobri krščanski vojaki so bele vrane, katerih, nikjer ni"; sem čital nekoč v neki knjigi. Utopil sem se nazaj v spomine, prošlili dni za časa aktivne vojaške službe, pretehtajoč, koliko resnice vsebuje zgoraj navedeni rek. Prišel sem do prepričanja, da je na tem oač žal mnogo, mnogo resnice. Spominjam se še dobro, koliko posla so imeli z menoj, vpoklicanim re-krutom, starejši vojaki, da bi me pridobili za njih črne nazore in navade, kar se jim pa ni posrečilo.
Tudi drugim mojim tovarišem se ni godilo boljše. Ce se je-kateri le količkaj izdal, da je še nepokvarjen, krščanski mladenič, so ga zasramovali in slepili na vse kriplje tako dolgo, da je vse krščanstvo le prazen nič in ljudem pesek v oči, dokler ga niso popolnoma pokvarili in pridobili na svojo stran. Žalostna resnica je, da sin z dežele, kateri od svojih starišev ni popolnoma podkovan v svojih krščanskih načelih, se pri vojakih često spridi v vsakem oziru. Neizkušen, v strupu mestnega življenja se daleč odtuji krščanskim nazorom, h katerim se potem pozneje le težko, redkokedaj popolnoma povrne.
Oglejmo si pa take in podobne nepoboljšljive vojake sedaj, kateri so se pred vojsko norčevali iz vsega, kar je le količkaj dišalo po krščanstvu. Svojim o-čem nisem verjel, ko sem videl v vojski z Rusi, da so si taki in enaki resno pripenjali blagoslovljene Marijine svetinjice na svoja prsa. Namesto pri vojakih tako navajenih kletvic, katere so sledile poprej skoro vsaki drugi besedi, slišiš sedaj tu pa tam pobožne vzdihe. Splošno rečeno: Življenje v naših taborih je korajžno in resno krščansko.
Nehote sem se spomnil pri teh čudnih opazovanjih zopet drugega izreka: „Sila kola lomi".
Čudna so pota, po katerih Vsemogočni ljudi vodi k sebi! Poprej nepoboljšljivi, z ničem zadovoljni, že skoro popolnoma krščanstvu odtujeni, propali možje, sedaj na bojišču mnogi bridko obžalujejo svojo ne-spamet ter postajajo zopet božji, dobri otroci!
Slovenski vojak! Ostani zvest Bogu in On ti bo dajal moč, da premagaš vse vojne napore in težave!
J. S., ranjeni četovodja.
V okopih.
Poroča četovodja J. S., doma iz St. Lovrenca nad Mariborom, ki je prideljen 20. lovskemu bataljonu. Udeležil se je bojev v Galiciji.
Naš bataljon je dobil nalogo, da zadržuje sovražne napade in s svojim hrbtom pa varuje prehod našega trenskega oddelka. Kar naenkra.t, kakor da bi iz tal prirasli, se pojavi pred nami četa ruskih vojakov, nad 60 mož, Oddali so na nas nekaj strelov in mi dobimo po|velje za naskok. Prvič sem Krčevito zagrabil bajonet, da bi ga porinil v sovražnikovo truplo, a tako daleč ni prišlo. Ko smo se namreč z gromovitimi hurarklici zakadili proti Rusom, so imeli ti že puške na tleh in so držali roke kvišku, zopet drugi pa so nataknili čepice na bajonete v znamenje, da se udajo. Obkolili i smo jih, razorožili in jih spremili na bližnji kolodvor, kjer smo dobili skupno ž njimi menažo. Opazovali smo jih, kako v slast jim je šla naša hrana iin poskušali ž njimi se pogovarjati. S Poljaki smo se za največjo silo razumeli, samo da spočetka nismo dosti spravili iz njih, bili so namreč še vedno v strahu za svoje življenje. Ko so se prepričali, da je pošten in izobražen Avstrijec ljut in neizprosen tiger le v boju, a napram neoboroženemu nasprotniku nastopa kot prijatelj, so se ojunačili takoj. Pripovedovali so nam vsi, da se vojaki", kakor tudi njih pojveljniki ne morejo dovolj načuditi junaštvu naših vojakov, ki sledijo povelju ukazujočih, če bi jim Rusi železna polena nasproti lučali, in bi se menda brez povelja ne umaknili niti za ped. Res je v naših vrstah, vladala železna disciplina. Ujetnike smo; na to spravili Še na vlak in voj, kateremu sem bil prideljen tudi jaz, se je podal na poizvedovanje, pred nami pa so odjezdili kot patrulja štiri dragonci.
Izvedeti nam je bilo, koliko sovražnika se nahaja pred nami. Naenkrat se začuje mnogo strelov in idragonci pridrve k nam s poročilom, da se nahaja v gozdu pred nami ogromno število Rusov, ki so jih kar obsipali s svinčenkam, a vsi štirji so še
j m odnesli zdrave pete. Naš poročnik da povelje: „Zakopati se!" Razvrstili smo se v bojno črto in v-kopali v zemljo, med tem so nas Rusi seveda zapazili in gosto je deževala svinčena toča preko ¡naših 'glav. Zadevali so iz početka zelo slabo. Čakal som, da si je izkopal jamo moj tovariš na desni;: ko je ti'l gotoiv, mi je prepustil orodje. Zakopal sem se dobro in svaril tovariša ob levi strani, ki se je zelo slabo zavaroval, a ni me ubogal. Pričeli smo tudi mi pošiljati smrtne pozdrave neprijatelju. Ali je pogodila vsaka moja krogla, ne morem reči, ker sem takolj, ko sem oddal strel, umaknil glavo na varno. Videč, da v bližini še ni nihče ranjen, smo se pričeli pošteno smejati kroglajn, ki so ropotale po te-lečnjakih in plesale v naših skodelicah za menažo. A čedalje gosteje so padale svinčenke in ena je zadela tovariša ob levi ravno ¡med očes,, vlila se mu je kri pri očeh, ustah in nosu. „,Ali si zelo dobil?" ga vprašam Nič odgovora. „Saj sem ti pravil, da se bolje zakoplji!" Zopet nič. Stegnem roko proti njemu in ga stresem; sedaj še le vidim, da je mrtev.. Da bi se izognil temu prizoru, obrnem glavo proti desnemu tovarišu, a Vi tem trenutku zadene še tudi tega krogla blizu rame in mu je bržkone morala iti globoko dol v život, kajti zvijal se je v groznih bolečinah po svoji jami, dokler se ni skotajjl iz nje in sedaj se mi je nudil strašen prizor: kar frčale so krogle v nJega in ob vsaki se je bolestno stresel, dokler ni mrtev obležal.
„Sedaj pride vrsta na te", sem si dejal, sprožil še tu in tam kakšen strel, ob ,vsakem pa sem si mislil, da je že zadnji. Kaj sem prav za prav mislil in občutil, ne morem popisati. Počili je nedaleč šrapnel in kos železa je priletel v glavo mrtvega tovariša ob levi. Odnesel mu je gornjo polovico gla/ve, ki je priletela s tako silo v mojo, da mi je odbila kapo raz glave, po levem licu, po hrbtu in telečnjaku pa sem bil ves pomazan z možgani mrtvega tovariša in ves oškropljen s krvjo, jama, nesrečneža, ki je bila zelo plitva, je bila kmalu polna krvi. Da se rešim mučnega položaja in pogledam, koliko nas je še sploh živih, se nekoli ko dvignem, a že v tistem hipu mi prileti kos šrapnela. v glavo in padem takoj v nezavest,. Ko se prebudim, me pogled na tovariša spomni na vse in v glavi začutim grozno bolečino. Ne upam si otipati rane, misleč, da bi šla cela pest v njo.i Hotel sem pogledati, ali so Rusi še pred menoj, mogoče so naši odšli in me ,kot mrtvega pustili na bojišču. A v tem me nekaj grozno zaskeli na rami. Hotel sem zavihati rokav, da bi pogledal, kaj je ,in pri tem se mi curkoma ¡vlije kri dol po roki. Spoznam, da sem ranjen tudi na rami.
Sedaj začujem povelje našega poročnika: „Nazaj !" PozabiL senv aa -vse, bolečine in urnih krač jo uberem za tov ariši. Ker smo bili skoraj vsi ranjeni, tudi naš poveljnik, pohitimo vsi naravnost do zdravniške postaje. Ko nas je sovražnik videl bežati, tedai pač ni Štedil s kroglami; pogledal sem na levo in na desno v travo, kar migljalo je v njej, kakjor bi bilo vse živo kobilic pod njo, spoznam pa, da so bile to le ruske krogle. Ker smo bili sedaj Rusom izvrstna tarča, so padali tovariši kar zaporedoma. Mislil sem, kar je, je, sključil hrbet, misleč: žvižgajte le prek-o, :n jo ubiral za drugimi. Ko pridemo do zdravniške postaje, kričali smo vsi vprek, kajti vsak bi se bil rad prvi iznebil krogle iz telesa; sedaj pa tudi opazimo, da smo pustili na bojišču kar dve tretjini tovarišev, ostalo nas je namreč samo Še 20 mož, z bližnjimi ranjenci vred, katere so prinesli do sanitetne postaje. Spravili so nas na vlak in Jaz sem prišel v bol nišnico v KapoŠva,r na Ogrskem. Nesrečna tovariša, med katerima sem prebil najmučnejše trenotke na bojišču, katerih vse življenje ne pozabim, sta bila oba oženjena rezervista, rodom Italijana.
Topovska krogla odtrgala tornistro.
Ivan Ornik, doma od Sv, Martina pri Vurber-gu, piše -svoji ženi z bojišča:
V Galiciji, dne 5. decembra. Ljuba žena! Naznanjam ti, da je tukaj na bojišču proti Rusom sedaj zelo mrzlo. Ležati moramo na prostem. Lahko si torej sama predstavljaš, 'kako nam gre. Pa hvala Botru, do sedaj sem bil še vedno zdrav, le malo ozebel sem še. Od znancev iz naše župnije, ki so odšli v vojsko, prideva še samo z Jaketom skupaj, drugih ni več na bojišču. Fažmon je v bolnišnici, Jakolič tudi, o Žlahtiču in Mulecu pa ne vem, kje se nahajata. Jaz imam tudi upanje, da nam bosta Bog in Marija pomagala. Da sem še živ, se imam edino Bogu in Mariji', naši visoki zaščitnici, zahvaliti. Bil sem že v strašnih ognjih. Kako je bilo, ti ne morem popisati. Enkrat mi je topovska krogla sfrčala tako tesno mimo glave, da mi je s hrbta odtrgala tornistro in vso drugo opravo. Ako se ne bi bil tisti hip pripognil, bilo bi me raztrgalo na drobne kosce. Pa hvala Bogu, odnesel sem zdravo kožo. Opravo pa sem dobil pozneje od ranjencev. Ce bom kedaj prišel domov, tedaj ti lahko bolj natanko razložim, kako se mi je godilo v teh hudih časih. Bog daj in Marija, da bi bil tudi v bodočih bojih pod njeno zaščito kakor dosedaj. Moja pisava je slaba. Imam namreč od mraza popolnoma od-revenele roke. Cel život je trd. Zahvaljujem se ti za pozdrave in za poslano. Želim tebi, vsem dragim domačim, sorodnikom, znancem in prijateljem vesele božične praznike in veselo novo leto! Ne pozabite na vašega Ivana, ki se korajžno vojskuje zoper Ruse.
Ce mi kaj pošlješ za praznike, ne pozabi priložiti pipo za tobak, Z Bogom dragi moji! Upajmo na veselo svidenje!
Naši topničarji bi radi šli nad
Ruse.
Iz M .... L......piše trdnjavski topničar V,
K, svojemu prijatelju v Mariboru: Hvala ti lepa, da si mi naročil „Slovenskega Gospodarja" in „.Stražo", Kako veselje zavlada med našimi slovenskimi topničarji, kadar pridejo naši listi, si niti predstavljati ne moreš. Tukaj, daleč od doma, še-le prav poznamo, kake vrednosti so naši, v katoliško-narodnem duhu pisani listi. Ko bom prišel domov, bom z vsemi močmi agitiral, da se posebno „Slovenski Gospodar" na*, stani stalno v sleherno slovensko hišo v lepi naši slovenjegoriški župniji, — Kako dolgo še bomo tukaj, ti danes ne morem povedati. Videti je, da nas mislijo nekam dalje poslati. Najbrž in najraje bi šli vsi slovenski trdnjavski topničarji z našimi težkimi topovi Ruse preganjat in spravljat na oni svet. Vsi si želimo, da bi nam bilo dano, se udeležiti kakega večjega pretepa. Posebno v čast bi nam pa bilo,ako bi strice Ruse pozdravljali z ognjem iz naših ■fi.li; I» pov. Upam, da bodo naše armade začele skoro Rusa žgati od leve in desne, če pa drugače ne bo šlo, pa se bomo mi spravili ocl zadaj in bomo smodili sovražnika od strani, da bodo čvrčali kakor borov grm, kadar se užge. Zime se sedaj ne bojim, kajti moja žena me je preskrbela s toplo obleko tako močno, da imam svoj kovčeg do vrha natlačen. — Imej se dobro v lepem domačem slovenskem kraju. Vesel Božič in radostipolno Novo leto vsem čitateijem „Slovenskega Gospodarja" in „Straže" želijo trdnjavski' topničarji ob Adriji. Z Bogom za cesarja in domovino!
Prijetna mnzika na bojišču.
Romlle, Belgija, 30. nov. 1914.
Dragi starši! Bodite mi iz daljne tuje dežele, kjer se vojskujem, prisrčno pozdravljeni! Sedaj, ko to pišem, poka tako, da se zemlja »trese. Kakih 300 metrov od nas Angleži že dva dni kar nap raj mečejo šrapnele in granate in mislijo, da smo mi iu v njih smeri, a nas vendar ne morejo dobiti na muho To je naša sreča. Nemški vojaki so mi pravili, da so Francozi že tako splašeni, da takoii zbežijo ali pa roke kvišku podržijo, kakor hitro Nemci pokažejo svoje dolge foa[jonete proti njim To so „korajžnr sinovi francoskih razkošnih in modernih žensk.
Nam vojakom se zdi prijetno strašno gromenje težkih topov; prav mično je, kakor bi godba igrar la, puške pa pokajo, kakor če godec piska na klarinet; poljski topovi predstavljajo trobentačev rog in naši mož nar j i zraven prav prijet .o miniva o po svoje. Po tej viži potem plešejo tisti lični angleški kramarji in nobel Francozi. No, pa, sedaj sem se že nekoliko naučil te godbe. Dobro bi bilo, ko bi doma pri peči skupaj eno zagodli. Pa mi Avstrijci smo koraj-žni, hočemo angleške kramarje tja čez morje nazaj pregnati. Hurah! Vse za vero, dom, cesarja!
Angleži niso tako nerodni, kakor izgledajo — svoje čete uvrstijo večji del med topi/čarstvo ali pa za rezervo, Francoze in Indijce pa v strelske jarke. To so hinavci, ti mrkogledi Angleži! Ostala mešanica: Belgijci, Francozi, Indijci, zamorci itd. pa so ubogi reveži. Angleži so1 prav za prav glavni" gospodje na francoski strani. Videl sem Indijce, ki so se pri lepem gorkem solncu kar tresli od mraza, pa so bili v dve koci zaviti. Te, sirote bodo morali gotovo popihati doli v vročo Indijo.
Mnogo bi Vam imel še pisati, pa mi ne dopušča čas. Želim Vam prav vesele božične praznike, da bi jih zdravi doživeli. Z Bogom!
Vaš hvaležni sin Jožef Drolc, rezervni topničar, Pozdravlja. Vas tudi Franc Ogrejenšek iz Gornje Ponikve.
,,Vse imam, samo oči ne."
V neki bolnišnici blizu južnega bojišča je nekaj bolnikov, o katerih pravijo zdravniki, da so — „zanimivi slučaji."
Tu je neki častnik, ki ga je Šrapnel lahko ranil, ob enem pa je postal slep za barve. Nekemu topničarju je šla letalska pšica nad desno ključnco v telo in ga prodrla dol do stegna. Neki češki pijo-nii si je tako pretresel živce, da je onemel; sedaj govori le nekaj mažarskih besedi, ki jih sliši v bolnišnici. Nekega drugega so prinesli težko ranjenega in oglušelega z bojnega polja; sčasoma je okreval, in tudi sluh se mu je povrnil. Mož je postal vesel. Tedaj pa se je domislil svojih doživljajev na bojišču — granata, mu je pred očmi ubila brata — in o-mračil se mu jje takoj um. V sosedni postelji leži bosanski mohamedancc, že postaren mož, ki se je prostovoljno javil v vojno in se hrabro boril. V boju je bil ranjen in izgubil oba očesa. Ravno ta mož vzbuja med gospemi, ki obiskujejo ranjence, največje sočutje. Neka mlada hrvatska baronica je moža ogovorila v njegovem, to je hrvaškem jeziku in ga v-prašala: „Povej mi, kaj bi rad? Ali hočeš slaščic? Ali obleke? Ali denarja?" Mohamedanec pa ji odgovori s tihim smehljajem: „Gospa, po glasu spoznam, da si mlada. Gotovo si tudi" lepa. Pojdi domov k tvo;emu možu in veseli se nad njim! Meni, mlada gospa, ti ni treba ničesar podariti. Vedi, 3a imam velika polja in cele črede krav in ovac. Imam vrtove, dvorce in pristave. Vse imam, vse — samo oči nimam . .
24. decembra 1014,
SLOVENSKI GOSPODAR.
Avstrijsko-rusko bojišče.
Maribor, dne 22. decembra.
Ko smo se Avštrijci in Nemci umaknili izpred Varšave, Ivangorocla, Spodnjega Sana in Samborja do reke Varte in do Krakova, so nam Rusi kmalu sledili in začela se je velika borba med nami in Rusi. Končala se je s tem, da so bili Rusi n a celi 6r-
ti premagani in so se morali umakniti,
Na severnem' Rusko-Poljskem je bila odločilna bitka pri Lodzu, v Galiciji bitka pri Limanovi, Veliko so doprinesle k naši zmagi v Galiciji posebno one čete, ki so prišle 'čez Karpate na pomoč ter zavzele Novi Sandec, Gorlice, Gribov in Zmigrod. Toda rusko u-mikanje ni trajalo dolgo. Na črti, ki sega od izliva Dunajeca v Vislo do Jasienioe (zahodno od Przemy-sla) so se ustavili in raz v. ilasejenovabit-k a med nami in Rusi. Tiudi na Rusko-Poljskem so Rusi že ustavili umikanje ob rekah Rawka in Nida in tudi tam se pričakuje nove borbe.
Boji zoper Ruse se nadaljujejo.
Dunaj, dne 21. decembra.
Avstrijski generalni Štab uradno poroča:
V Karpatih naše napadanje med gorovjem v ozemlju reke Laborca dobro n a p r e d u j e. Seve-roizhodno od prelaza Lupkov na bojni črt Kros. o— T uho v in ob spodnjem toku reke D. u n a j e o se boji močno nadaljujejo. Položaj na Južnem Poljskem se ni nič spremenil.
Naši prodirajo povsod v Karpatih.
„Az Est" poroča iz Munkača: Z merodajne strani se poroča: Predvčerajšnjim iin včeraj smo na cel črti v Karpatih in v severnih ogrskih stolicah prodirali. Nadalje poročajo iz Budimpešte: Naše čete kljub mrazu v Karpatih veliko marširajo. Mraz prenašajo izvrstno. Naše čete s smukači izborno poizvedujejo in olajšujejo zmagovito naše prodiranje.
Avstrijci prekoračijo na dan 50 kilometrov.
Berolin, dne 21. decembra.
List „Tagebiatt" je dobil od svojega posebnega vojnega poročevalca iz vojnega časnikarskega stana dne 20, decembra sledeče poročilo: Prodiranje zavezniških armad na Rusko-Poljskem se vrši z veliko na-iančnostjo. Avstrijske čete prekoračijo na dan po 50 km, kar je za sedanje razmere naravnost občudovar nja vredno.
Vojna zvijača Rusov.
Vojni poročevalec londonskega lista „Morning-post" v Rusiji piše o neugodnem vremenu, ki vlada v Rusiji in ki ovira prodiranje Rusov, Ce bi zamrznila jezera, reke in poplavljeno ozemlje, bi to zelo olajšalo njihovo prodiranje, ker imajo ogromno število sani na razpolago. Dosedaj je pa le malokdaj znašala temperatura nekaj stopinj pod ničlo. V začetku meseca decembra je padlo obilo snega, katerega so porabili Rusi za vojno zvijačo. Po noči so se priplazili ruski vojaki, ograjeni v bele plašče, prav blizu clo nemških bodečih žic, katere so porezali. Vsled neprevidnost je pa zadel ruski vojak v kabel, ki je bil nabasan z elektriko,. Vsled bolečin je začel stokati in vsa vojna zvijača je bila izdana, ker so Nemci že kar drugi dan posipali sneženo površino z rumenim peskom in živinsko soljo in bela snežena odeja se je spremenila, v črno.
Rusi izgubili strašno veliko
topov
Švedski list „Sverska Tlaigblad" poroča o rus-dem porazu na Poljskem: Z ozirom na umikanje Rusov iz zapadne Poljske je treba opomniti, da je tokrat poslala Rusija vse svoje čete, čez katere razpolaga, na bojno polje. In vendar zaman! Ima še s;cer ljudi, toda ti niso dovolj izvežbani. Tudi oficirjev primanjkuje in novega orožja. Ruska armada je d o d e-cembra izgubila 1000 d o 1400 topov, torej četrtino vse svoje uporabne art lerije. Najbolj se čuti, da primanjkuje pušk. Dejstvo je, da se že v veliki meri rabijo zastarele, kot šara zavržene puške. Rusija se zelo trudi, da bi dobila iz inozemstva, posebno iz Amerike, novih pušk in puškinih sestavnih delov. Toda tudi tak uvoz ne bo mogel kriti vedno rastočih novih zahtev.
Ne podcenjujmo ruske moči. Vojni poročevalec dunajskega lista „Morgen" piše z ozirom na umikanje Rusov: Svariti moramo pred pretiranim upanjem, da je ruska vojna moč že uničena. Njeno število se danes še ne sme podcenjevati. Nasproti pa lahko trdimo, da tvlada v vrstah naše armade veliko zaupanje in vera v končno,zmago, M bo odločila tudi usodo Srbije.
Nova mobilizacija v Rusiji.
Monakovo, dne 18. decembra, Monakovski list „Munchner Neueste Nachrich-ten" javlja: Po poročilih lista „Dai,ly Telegraph" je odredila Rusija novo mobilizacijo, ki bi ji naj dala •10 milijonov (?) vojakov na razpolago.
Hindenburgse zahvaljuje Bogu.
Berolin, dne 22, decembra, •
Berolrtnski l'st „Deutsche Tageszentung" piše: Hindenburg je odgovoril šolski mladini mesta Poznanj, ki mu je čestitala k zmagi nad Rusi, sledeče: Hvala vam za prijazne besede, za besede polne zaupanja in nade. Toda- zahvala za naše uspešno vojskovanje zoper Ruse ne gre meni, kajt jaz sem cla.l le svoje ime. Zahvala gre Bogu, ki nas je vselej milostno varoval in nas bo še tudi v bodoče milostno varoval, kajti on nas ne more nag-loma izpustiti iz svoje očetovske roke. Zahvala gre cesarju, ki mi je zaupal, da smem po svojih lastnih načrtih postopat1, zahvala gre mojim sodelovalcem, predvsem pa naši hrabri armadi, ki je z redko vstraj-nostjo in z neprimernim junaštvom udejstvila moje misli. Najboljši vojni načrti ne pomagajo nič, če bi ne bilo izvrstno Izvežbane armade, v kateri vlada v vsakem ozlru najboljši red.. Zremo lahko z mirnim srcem v bodočnost. Bog nam bo podelil časten mir. Se enkrat: lepa hvala!
Avstrijsko=srf?sko bojišče.
Maribor, dne 22. decembra.
Naše zadnje prodiranje v Srbijo, ki se je začelo v zadnji tretjini meseca oktobra, je trajalo neprenehoma, brez odpora skozi G tednov. Na popolnoma nerabnih, ker zmočenih cestah, so se ljudje in živali strašno mučili. Tudi obleka moštva je vsled neugodnega vremena veliko trpela. Zelo težko, skoro nemogoče, je bilo dovažanje živeža in municre. Umikajoča se srbska armada je skrbela, da so se samo njene zadnje straže z nami bojevale, sama pa se je med tem umaknila na poprej določene postojanke, kamor je dobila pomoč v moštvu vi strelivu. Dobro oipočita je čakala, da se ji pribl žajo naša krdela. Na teh postojankah so se nam torej Srbi po l pogoji, ki n sc< z našimi v nobenem razmerju, zo>ot postavili v bran. Pri Ara-gjetovcu in Gornjem Mila-.ovcu, ravno tako juž-: o od Valeva, so naša krdela naletela na srbske pošto j a ko, in" ker so kila vsled neprestanega procl ra,-nja izmučena, niso ime:a več or.e napadalne moči, k' bi bila potrebna, da zlomi o srbske vrste. Večkrat so poskusila, da premagajo odpo toga in o;ačene'ga sovražnika, toda srbska premoč in svežost je nazadnje odločila, da so se naše čete umaknile, ker ni kazalo, da bi še nadalje gubile na tem prostoru svoje moči z napadi na sovražnika.
Iz porodil, ki sd jih "z Vi v Nišu, je razvidno, da je umkarje naš'ti čet Srbe popol oma prese .ctilo. Iz srbskih poročd si lahko sestavimo sledečo sliko o | •razvoju dogodkov:
Avstro ogrska armada je 'clošTa dne 3. decembra na tisto točke, kjer so hoteli pričeti Srbi boj. Zbrana je b'la tam glavna sila srbske armade; desno krilo je bilo od levega krila razvito v daljavi približno 100 kilometrov. Dasi so si Srbi sami izbrali kraj, niso bili gotovi, da zmagajo. B tka se je prifela dne 3. decembra. B'!la se je silovito 4 dni. Srbi so imeli zelo velike izgube. Po noči, dne 6. t. m., so Srbi napadli z levim krilom pri Užicah, a napadu saini niso pripisovali večje važnost'. Ob tej priliki so se aivstro-ogr-ske čete umaknile. Umikanju tudi Srbi niso pripisovali večje važnost", ker se na posameznih točkah v tako veliki bojni črt večkrat izvode na posameznih točkah premkanje čet. Ko se je zdanilo, so Srbi še-le zapazili, da se cela avstro-ogrska arnvA 'a umika in da so čete že precej oddaljene. Potem so Srbi zadeli še 8. t m. pri Vabevu in 0. pri Užicah na našo armado, kjer je avstro-ogrska armada podvzela zopet napad na Srbe. Vsled splošnega umikanja se je morala tudi naša severna armada podati v nove postojanke.
Francozi potrjujejo srbski armadi.
Pariz, 21,. decembra. Velikemu delu srbske armade poveljujejo že od izbruha vojske francoski častniki. Levo krilo, kfciltero je sedaj zopet zasedlo Belgrad, stoji pod poveljstvom francoskega generala Plicota, podpoveljniki so: polkovniki Dumain, Renaut in Eckerman. Tudi francosko vojaško odposlanstvo,' 16 mož, je prevzeto važnejša opravila pri vodstvu srbske vojske.
Srbija potrebuje pomoči.
Sofija, 21. decembra. Dosedanji srbski uspehi še niso, Hajcor piše list „Rječ", odvezali Rusije, da bi ne skrbela za bodočnost Srbije. Tako sodijo poznati vojaškji strokovnjaki. Pri bodočem avstrijskem napadu na Srbijo se srbska armada radi pomanjkanja vojnih sredistev in radi splošne utrujenosti ne bo mogla ustavljati av-
strijski sili. Srbija nujno potrebuje pomoči od zunaj ako hoče nadaljevati vojsko, a se v tem oziru ne m£ re zanašati ne na Grke, ne na Rumune, še mani nt na Bolgare. Rusija pa nima na razpolago, Snih
moč	S katerimi bi lallko hitela Srbiji na po~
Rusi pošiljajo Srbom pomoč.
Budimpešta, 21. decembra. Rumunski list „UnSversul" poroča: Zaradi goste megle, ki je legla na Donavo, so morale mnogoštevilne ruske ladje, ki vozijo za Srbijo municijo, tekati zavetja pri otoku Semeni, Ladje so sedaj že od-plule naprej. Municijo vozi 5 parnikov in 30 prevoznih ladij.
Grška pomaga Srbiji.
Sofijski listi poročajo, da je srbska vlafda s posredovanjem francoskle vlade naročila veliko množino topov in streliva pri francoski tvrdkji Creuzot. Dne 26 novembra je prispel del naročila, to je 32 topov in 9- vreč municije, v Solun. Pri nalaganju v železniške vozove so pomagali grški vojaki. Pošiljatev je bila odposlana v Skopi je.
Srbi ali Grki?
„Tagespost" poroča: V sredo in četrtek so prepeljali čez Osijek 3500 ujetih srbskflh vojakov. En del teh vojakov je imel grške uniforme. Ni pa izključe-no, da so pristni Grki.
Nemško-francosko bojišče
Maribor, dne 22. decembra. Na f r a . cosko-belgi j skjsm. bojišču so armade menjale svo,e uloge. Prej so napadali Nemci francosko-angleško-belgi sbe postojanke, sedaj so pa začele fran-cosko-anglaško-belgijskje čete, napadati na celi bojni črti nemške postojanke. Vršili so se v zadnjem času napadi na nemške postojanke, ki so pa Mi odliiti, pri mestih Ni.euport, Les, Albert in Noyon, v Argonih in v okolici Verdu n a. Dne 20. t. m. je izkrcala Anglija v Flandriji i ovih 80,000 mož evropskih čet, 28~000 mož indijskih čec je pa baje izkrcala v Huseill-u v južni Franciji. Kanadska vlada v Severni Ameriki je dovolila Angliji 80.000 mož, ki so deloma, že na potu v Evro.o, avstralski parlament jli je pa posli al 40,000 mož. Vsa ta ojačenja in pa de/stvo, da je morala od-j oklicati Nemčija s francoskega bojišča znaten del svoj.h čet na rusko bojišče, je dalo francoskemu vrhovnemu poveljniku Jo fre-ju pogum, da je izdal oklic na armado, v katerem napoveduje splošno gapadanje na celi bojni črti. — O kakih uspehih še dozdaj ni nobenega glasu.
Turčija-Rusija-Aoglya-Francija.
Maribor, dne 22. decembra. Ruska poročila o položaju na ruskoturškem b o j i š č u' v Kavkazu pravijo, da turške vesti, tudj uradne, zielo pretiravajo. Turki so barje le ob reki Coroh in pred Batumom dosegli nekaj uspehov, drugod pa ne. Ruski car Nikolaj je obiskal kav-kaško boji'če. Bil je v Tiflisu. in Vladikavkazu Turška uradna poročila o bojih z Rusi so zelo nejasna. Toliko pa je gotovo, da stoji turška armada pred Batumom. Glavni turški armadi na Kavkazu poveljuje znani mladoturek Enver-paša, Turško brodovje je obstreljevalo mesto Batum, ki se je na več krajih vnelo. A Tiurki se ga še niso polast li. Turki stojijo tudi pred mestom Kotur.
Boj za Sueški prekop se nadaljuje. Slit-šijo se glasovi, da bodo Japonci poslali Angležem v E^ript na pomoč nekaj svojih čet. Na izhodnem bregu prekopa so Turki gospodarji. Tudi z arabske pokrajine Si,naj so došle nove turške čete. Angleži so, ka-kor znano, odstaviti egipiovskega sultana Abbas-Hil-mi-pašo. Na njegovo mesto je imenovan princ Hussein KemaL „Sveta vojska" se vedno bolj širi,. Na južni strani Egipta v pokrajini E1 Kap so se številni rodovi Angležem uprli. 80.000 mož broječa četa koraka proti angleškim postojankam v Egiptu. Uporni rod Senusi je na zahodni strani Egipta porazil angleške indijske čete. Uplenili sc/ Angležem večjo množino vojnega gradiva. Posebno silen je upor Beduinov, Ves Sudan je v upornem ognju. Enako je v Maroku v Afriki. Uporniki so proglasili v glavnem maročanskem mestu Fez voditelja upornikov, Abdiil Maiika, za samostojnega maroškega sultana.
Novoimenovani sultan za Egipt.
Hussein Kemal, brat odstavljenega kliediveja Abhasa Hilmi, je preteklo soboto kot novoimenovani sultan Egipta zasedel egiptovski prestol. Anglija si je pridržala protektorat nad Egiptom. Suvereniteta ca-
Stran 3.
slovenski gospodar.
24. decembra 1914,
rigrajskega sultana, ki je bila itak samo po imenu, je torej odpravljena s:-tem, da je egi'ptski khedive proglašen za sultana, a odvisnost od Angleške osta-ne.___
Papež za božično premirje.
Milan, 19. decembra-
Milanskemu listu „Corriere" se poroča iz Rima: Papež je ponovil svoj poskus, da bi dosegel božično premirje. Ruskemu ugovoru se je ugodilo na ta način, da bodo dobili tudi Rusi za svoj božični praznik, ki se obhaja pozneje, kakor katoliški, istotako dogovorjeno premirje.
Sv. Oče za avstrijske sirote.
Ram, dne 18. decembra.
List „Vita" poroča, da je sv. Oče daroval 100 tisoč frankov, za avstrijsko-ogrske sirote v vOjSki padlih vojakov.
Razne novice.
Naročajte „Slovenskega Gospodarja".
Slovenski Gospodar je zdaj najbolj ražširjen slovenski list na Štajerskem. Tiska se ga vsak teden 18000 izvodov. V zadnjih treh mesecih je pridobil nad 4000 naročnikov. To je najb ljši dokaz, kako priljubljen je »Slovenski Gospodar«. Zato pa, somišljeniki na delo, da se ob novem letu zviša levijo na 20000! Priporočajte povsod naš list. »Slovenski Gospodar« stane celo leto 4 K, pol leta 2 K četrt leta 1 K ; za Nemčijo stane celo leto 6 K ; za Ameriko pa 8 K. Položnice in nakaznice naj se natančno tako izpolnijo, kakor je opisano na kole darju, ki smo ga svoj čas priložili »Slovenskemu Gospodarju«. Ne pozabite napisati, ali ste ali Star naročnik!!
Pondeljkovo f$traž®'
priporočamo vsem tistim cenj. naročnikom »Slov. Gospodarja«, ki bi v sedanjem času radi dvakrat na teden izvedeli novice. V Četrtek prinese novice »Slovenski Gospodar«, v pondeljek pa jih prinese »Straža«. Na ta način se dvakrat na teden poučijo o raznih dogodkih. Kako priljubljena je postala v zadnjem času pondeljkova »Straža«, je razvidno posebno iz tega, da ima že 7000 naročnikov
Pondeljkova » Straža « stane za celo leto K 3 20 za pol leta K160, za četrt leta 90 vin. Kdor hoče torej od novega leta naprej dobivati Pondeljkovo Stražo, naj pošlje naročnino po položnici Našega Doma, ki smo jo zadnjič priložili. S to po'ožnico se sme poslati samo naročnino za Pondeljkovo Stražo. S to položnico se ne sme poslati denar za noben drugi namen. Tndi se ne sme posuti naročnina za Pondeljkovo Stražo obenem z naročnino za Gospodarja, ker to dela zmešnjavo. Kdor nima po ložnic, naj pošlje naročnino za Pondeljkovo Stražo po poštni nakaznici na naslov: Upravaižtvo Pon-deljkove Straže v Mariboru, Koroška cesta Été v. 5 Na robu nakaznice naj natančno napiše svoje ime in bivališče ter še pristavi: Ta znesek je za Pondeljkovo Stražo. Ako se bode naročnina tako pošiljala, kakor tukaj zahtevamo, potem bo pošiljanje lista redno.
Duhovniške vesti. C. g. Pr. S. Spindler, mestni kaplan v; Brežicah, je dobil župnijo Sv. Jurija na Pesnici, č. g. Anton Pučnik, dosedaj upravitelj pri Sv. Juriju, pride za kaplana/ v Novocerkev, č. g. J1. Pečnak, kaplan v, Novicerkvi, za mesttnega kaplana v Brežice.
Vojni kurat Januš Goleč odlikovan. Vojni ku-rat 6'. g. Januš Goleč ¡je bil za svoje hrabro in požrtvovalno vedenje pred sovražnikom odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem na belo-rudečem traku, Slovenskemu duhoviniku-junaku iskreno čestitamo !
*	Vojni kurat Rajinund Bratanič, prej kaplan pri Sv. Pavlu pri Preboldu, se nahaja v irusUsm u-jetništvu.
*	Vojni kurat g. Zagoršak piše svojemu prijatelju dne 12, decembra: Predragi! Danes imamo počitek, jutri najbrž spet gremo dalje. Smo zopet pošteno marširali do y:12. ure por.oč',. Prevozi'i smo en popoldan nad 40 km. Drugi dan seveda dalje. Vožnja, da-si težavna, je bila zanimiva. Peljali smo se namreč po noči mimo mesta Kassa. To t'i je b'l užitek, da malo takih. Nebo zvezdnato, jasno, v doli,ni je b1;?štelo sto in sto lučic, a nikjer nobenega glasu, vse spi, le dolga kolona trena in bolnišnic se premika dalje. Samo drdranje koles in glasovi voznikov motijo nočno tišino. Res, krasen pogled, a kaj vse to hasni, blizu je sovražnik in nehote se vprašaš: Ne bodo li tukaj Čez nekaj dni le same razvaline in mesto lučic bode se vzdigoval proti nebu le smrdljiv dim? Čudna so pota božja! Kdo naj jih razume? Sli smo mirno da-
lje kakor neme živali in kakor da nismo ničesar videli. Zavijali smo se v svoje suknje, ker mrzel veter nam je pihal v obraz. Le hitro dalje, da pridemo kmalu v kako zakurjeno sobo ter si" ogrejemo svoje premrzle ude. Pozdrav!
*	Spomin na Franc Ferdinanda. Dne 8. t. m. popoldne so člani in članice klitoiliških društev v Sarajevu upil zorili veliko procesijo z zastavami iz katoliške cerkve do Latinske čuprije, to je ao mesta, kjer sta bila napadena prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga kneginja. Hohenberg. Že okoli 3. ure popoldne se je začelo zbirati,silno, mnogo ljudi na tem prostoru. Okoli 3, ure (je krenila procesija iz katedrale ter se razvila po Rudolfovi in Franc Josipovi ulici proti Laitinski čupriji. V procesiji je bilo izredno veliko ljudi. Pred moškiim delom procesije so nosili trije mladeniči v stari hrvatski noši zastavo, ter so se ustavili ravno na mestu, kjer se je izvršil napad. Udeleženci pročelje so defilirali pred zastavo, a ko so došli do zastijve g. nadbiskup sarajevski dr. Josip Stadlerin biskup dr. Ivan Sarič z duhovništvom, je vse pokleknilo in izmolile so se kleče molitve za dušni pokoj i plemenitih žrtev, H so posvetila ova, tla, s svo:o krvjo. Bil je ganljiv prizor. V procesiji so bili tudi grof Sailm, general Diviš in drugi odličnjaki.
*	Odlikovani slovenski vojaki. S srebn o kolajno 1. vrste so bili odlkcvaii: rezervni 'čebvodja Ai.tjn Golauh in korporal Jakob Straus od poljskega topničarskega polka št, 7; poročnik Vinko Lap a j ne, četovodja Kari Gračner, ti tularni čet u odja Fric Va-land, korporal Miha Ratajc, frajtar Alojzij ivokol, pešci Alojzij "J ur košek, Alojzij Zitek, Henrik Url in Miha. Konipfan, vsi od peš| oika št. 87. Srebrno kolajno 11. vrsta s.) dobli: kadet Edvard Kova:l1 , četo.o tja Jožef Brenč č, Anton Kolobar, Martin Korenjak, Iv. Majer'V', Fra c Marek, Ivan Vigeo, korporal Ivan Sulek, Anton Drobeš, A: to i Ložnik, Franc Vrečko, Jožef Zavee, frajtapvtit darni'četovodja En st Pes»\ pešca Anto i Poharec in Jakob Sere", vsi o t 87. peš-polka; čet)\olja Jožef Mlinar, pollo.ea t't daru četovodja Henr k Mači ek, p. dlovci Jožef Maček, A t. Lavrič, Peter NeipTin, 'Mi i idol Sare, Lovro Si bar, Fra.e Tušek, KrTt >f Viiehik, patrulj-i vol i a Ivan Peršak, Jakob Suii", lovor Jože Pajtlor, st t i'sY trobentač Mat ja Hutar in M 5 ,a Grl', vsi od poljske ga lovskega Lctal'o-:a št. 7; ojv. • . ¡r V inko Ri\£-t'. četovodja Franc Strad-er, kort o aln Fra: c Urba's. Vaolav Ovsec, nadne t 1, Iva- Slap iiinr ri Fra'c Vehovar, vsi od poljskega top. i a: s ejja polkim št. 7.
Savinjski junaki. S srebrno kolajno 2. vrste sta bila radi hrabrega nastopa proti sovražnikom odlikovana Goiovljana korporal gorskega artilerijskega polka Šjtev. 3 Anton Babic, doma iz Gotovelj, okraj Celje, in Rudoli Zimler, doma bel istotam. A. Babič je s svojim krepkim nastopom pripomogel, da se je v najhujšem ognju ves tren njegove baterije rešil brez i osebnih, izgub. Zimler pa, (je, napaden od ruskih kozakov, štiri ubil, drugi pa so zbežali. S tem je Zimler naredil r.av;im prosto pot. Zimler je doma na dopustu, Babič pa, (se nahaja, od začetka vojske vedno na severu in je popolnoma zdrav.
Pismo iz ruskega ujetništva. Franc Fa'ež, doma iz ,Raič, ki se naihaja, sedaj 'v, rusikem ujetništvu v mestu Bogočar v evropski Rusiji, piše svoii ženi sledeče: Preljuba žena! 'Mnogo prisrčnih pozdravov Ti pošiljam in želim, da bi Te našlo moje pismo pri najboljšem zdravju ,'n veselju. Iz celega srca Ti želim veseli god, da, bi ga zdrava učakala in prav vesela obhajala. Lepo iTe tudi prosim, ne vzami si preveč k srcu in ne žaluj za menoj, kajti prav gotovo se še enkrat vidivat. Rana, kamor sem bil zadet, je že zrscelila in sem zopet zfdrav. Pozdravim jše prisrčno Tebe in vse domače Tvoj zvesti Fro<nce.
*	Avstrijski narednik in ruski častnik. Štabni narednik L. 1. od 33. pešpoti-l i, je bul poslan na poizvedovanje Mala četa je korakala pol ure, ko zagleda pred seboj rusko poizvedovalno ¡četo. Ruski častnik ni zapazil naših, ker so se skrili za sltfa. Ko se ¡'e jim približal ruski častniki, poskočijo naši vojaki in ga razorožijo. Narednik je slekel ruskega častnika in o' lekel njegovo obleko, nato se je pa približal ruski četi in ji z rokb kazal, da naj mu slede. Rusi so ^ga ubogali,, naši so jih pa, bilo jih je 80, obkolili in ujeli. Rusi se niso upirali.
*	„Tisti, ki imajo kratke lilače in pero za kapo." Neki vojak kranjskega 27, domobranskega, peš-polka je tako-le pisal domov: „Našal armada, dasi še manjša kot ruska, je pa toliko bolj hrabra in pogumna. To se je najbolj videlo, ko smo naskbčili sovražnika z bajone'1'. Naš planinski polk štev. 27 je bil sedaj prvič "v vojni in se je posebno odlikoval. Pozna se, da so zraven skoro sr.mi Slovenci. Ko smo z bajoneti naskočili Ruse, so se branili ti le malo časa., navadno so zbežali Naš polkovnik nam je pravil pozneje, da se boje Rusi najbolj tistih, „ki imajo kratke hlače in pero za kapo."
V hudih časih zmisliino na Boga. Crnovojnik-Saviničan nam piše: Vaš list nam je sredstvo, po katerem mnogo izvemo, , kaj se godi v tem ali onem kraju, kar bi drugače ne vedeli. Jaz sem prideljen k straži železnice. Ko sem bil še rekrut, je {moral, kdor je hotel moliti, storiti to pod odejo, sedaj pa, kadar nismo v službi, eden glasno naprej moli rožni /venec in še na misel ne prt de nikomur, da bi to nam branil, vse je prepričano, da le Bog sam nam more pomagati.! Kadar bo Vaš list imel z ve A kimi črl|imi napisano jMir", takrat bomo njegovo stran
poljubovali. Bog daj., Ida se to kmalu zgodi. Vesele praznike Vam želi Vaš somišljenik M. B.
„Cesarjevo povelje nas je poklicalo." Odlomek pisma moža z bojišča svoji ženi: Predraga mi žena, in družina! Iskreno Te pozdravljam, kakor tudi vse domače, znance in prijatelje. Želim Vam ljubo (zdravje, da bi si, če nas bo božja previdnosti enkrat (pripeljala srečno v domovino^, roke podali in se ustmeno pozdravili. Veselil sem se že božičnih prazni kbv in tudi vsi tovariši, da se bomo o praznikih videli s svojimi dragimi. [Ali cesarjevo povelje nas je poklicalo na' bojno polje. !Pa nič ne obupajmo, saj vsaki tudi ni mrtev, ki gre v vojsko. Zaupamo tudi na Boga,, da bomo na celi črti zmagali, kajti bodli se bomo kot levi do zadnje kaplje, zmaga mora biti sijajna. Ce se Bog ne bo usmilil nas, se bo pa vendar usmilil tisočeriih nedolžnih otročjčev, kalterih o-četje so tukaj. Zato Te prosim, ljuba žena,'ne žar luj in ne vstraiši se pisma. Saj bo gotovo ljubi Bog obrnil enkrat na nas svoje oči in nas rešil sedanjega trpljenja. Peljali se bomo skozi Maribor. Nocoj nam bo luna mila razsviettlila temno pot. Ko bi za gotovo vedel, kdaj bomo v 'Mariboru,. bi Ti brzoja-vil, da bi se še enkrat videla, toda, zdaj ne vem. Z žalostnim in hrabrim srcem Vas še enkr'at lepo pozdravim ter ostanem Tvoj zvesti mož do hladnega groba. Ce se bo pa razglasila žalostna vest, se priporočani v molitev in blag spomin!
*	„Moji materi." Brnske Li do ve Noviny," pripovedujejo. Nedavno so pripeljali v neko brnsko bolnišnico težko ranjenega slovenskega vojaka. Njegovo sta nje je bdo brezupno in umrl je čez par ur. Pokopati so ga na skupnem bo.iščii za padle junake na brnskem centralnem pokopališču. Ivo so ga slekli, so našli pri njem nekaj starih slovenskih ¡časopisov,. Na robu enega je b.lo z okorno roko aapisano: „Pismo pošljite moji materi",, Očividno je pisal ubogi slovenski fa: t 13 besede še na bojišču, ko je spoznal, da ga je sovražna krogca smrt.,0 zadela, — Vojaki, katerim je bilo truplo izročeno, da je pokopljejo, ao preiskali vse, t ,'da pisma niso našli. Izgubilo se je najbrž že na bojišču ali pa na transportu. Mati bo' za,man čakala na svojega sina, zamaja bo čakala na njegove m le vrstice, 'le kratek brzojav jo je obvestil, da spi
jen ljubljenec večno spanje v daljni češki deželi. — Zadnji njegov, vzdih je veljal njej, presladkn „moji materi ..."
*	Materina slutnja. Zasebna sporočila in tudi» uradni zaznamek izgub so naznanila, da je padel F. Modec od Sv. Gregorja na Kranjskem na severnem bojišču. Vsi smo bili uverjeni,, da se ne vidimo več, le mati njegova je še vedno upala, da to ni resnica. „Kar srce mi ne da misl ti, da bi ne prišel več." In res, materi:.o zaupanje je bilo poplačano. Dne 4. decembra je došlo pismo iz Tambora na Ruskem, da je sin ondi v bolnici in mu ni slabo. Tudi ranjena roka je že boljša.
Pri pregledovanju črnovojnitov. SaljiiVost ne zapusti naših črnovojmkov niti pri naboru. Dunajski uNeues Wiener Journal" prinaša par takih dokazov z ne borov: Neki črnovojnik se hoče zmazati, da sliši slabo. Dobro, tedaj vas damo k težikpm topovom, tfejm itak ne smetelpreveč slišati,; odloči zdravniki- — Drugi naborniki pravi, da sliši le na eno uho. „Na katero"., vpraša zdravnik,. „Na levo." „¡Tauglich" mu za-vpi'e zdravnik v desno uho. — Tudi oči igrajo veliko ulogo^ Neki nabornik trdi, da je zelo kratkoviden. „Tauglich, greste v prve vrste!", razsodi zdravniki. Drugi je zopet clalekbviden, zato pa je potrjen k zra-koplo , cem. Največjo ulogo pa, igrajo notranje bolezni. Jeden nabornik je trdil, dflj ima hudo srčno napako, in da ni za nobeno vojaško službo. Zidrajvnik ga dolgo in natančno preiišče, pa, ne najde ničesar. Tedaj vpraša nabornika, kateri zdrajvnlik ga je zdravil. In nabornik mu imenuje zdravnika, nakiar mu da zdravnik roko in pravi: „|Cestitam, imeli- ste tovrstnega zdravnika, popolnoma Vas je. ozdravil.1" - Kmet iz Galici:e pride k naborni Komisiji. Nekoč je slišal, da prepreči „Plattfuss" potrditev. To si je zapomnil m s tem si hoče pomagati pri naboru. Zdravnik ga Vr ¡iraša, če ima k! ,tero bolezen. Kmet se pdme za gr-io, začne milo stokati in pravi, da, ga tr-tm boli Platt-fuss. Odločni „Tauglich" ga pouči, da; ga je polomil. Poljski žici 'pride pred komisijo, Zdravnik, ga vpraša, če mu lia; manjka. „iNČ", odgovori žid, „ali ne vzemite me, ker kamor pridem, tam je smola." — To so pripovedke, ki jih prinaša dunajski list, v resnici pa je pri naboru že malo drugače in zdravniki se potrudijo, da vestno pregledajo naborrjit v kolikor jim
tO do ušča kratki čas.
Kanonir, prej muhapastir. Iz Pulja se pise „Slov. Čebelarju": Ce pogleda,te podpis toga dopisa, s.e boste morebiti spomnili, da sem iz Cusperka na Kranjskem doma. Ali, kakor mnogo drugih pozval je tudi mene bojni klic v tuje kraje. IMoji dragi so mi pisali, da je bila ajd(m M domačem kraju precej dobra, tako da z zaupanjem pričakujem pomladi, ko bom že morebiti zopet sam mogel negovati svoje lju-bice-čebele, ki se jih 'tolikokrat spominjam. Ko delamo tuB3(j 'okoli marše, se večkrat oziram, kje je kak čebelnjak. Ali žalibog, ka)r sem tukaj, sem videl samo enega, pa še tisti je bil napol podrt in notri so je dolgočasilo par revnih ljudstev, ki težko, /da bi videla še katera čebelica iljubo pomlad. Pa saj ni čudo da .ie tukaj tčebelarstvo na tako nizki stopnji. Paše ni nikake in nikakih cvetlic, ki bi dajale čebe-] 'in hrane; vse naokoli je sam ¡pust sviet, da bi že skoraj] rekel: gorje čebelici, "ki se v tem kraju rodi.
24. decembra 1914,
SLOVENSKI GOSPODAR.
Sedaj pa pošljem vsem Čebelarjem lep čebelarski m vojaški pozdrav! - Anton Žitnik, kanonir, ponrej muliapastir.
* Pozdrav iz ogrske bolnišnice. Franc Kolar posestnik v Logarovcih, župnija Sv. Križ pri Ljutomeru, vojak 87. pešpolka 5. stotnije, nam pošil:a iz bolnišnice v Mezokovesd na Gornjem Ogrskem pozdrave in pravi, da si slovenski ranjenci tamošnje bolnišnice zelo želijo slovenskega berila. Posebno ljub jim je „.Slovenski Gospodar".
Zalivala hvaležnih vojakov. Ravnatelj naše tiskarne, vlč. g. dr. Anton Jerovšek, je Idobil sledečo zahvalo: Velecenjeni g, ravnatelj! (Dovolite, da se Vam v imenu tukajšnjih ranjencev zahvaCfmo za brezplačno pošiljanje listov MStraža'" in „ISlovenski Gospodar." Naši liantje prav radi čitajo in vsak dan vrle naše liste težko pričakujemo, da izvemo, kako se godi ¡v, domovini in našim prejšnjim .sobojevnikom na bojnem polju. V imenu ranjencev: Janez Fras, Franc Pihler in Alojzij; /Germin, vsi od domobranskega pešpolka štev. 26 v 'Mariboru, Rezervna bolnišnica v mestu Arad na 'Ogriskem.
*	Pola. Slovenci od c. kr. domobranskega delavskega oddelka št. 3-26 voščimo vsem č foteljem „SI. Gospodarja" srečno in veselo Novo leto in želimo, da bi vsa mladina, mladeniči in dekleta, močno agitirah za razvijanje tega lista, Naznanjamo, da tudi semkaj prihaja „Slovenski Gospodar" v večili številkah ia da ga z veseljem čitiaroo.
Papirnati telovniki za našo armado. Iva' o.' poročajo dunajski listi, je naročij vojna uprava v neki papirnici pri Plznu 100 vagonov papirnat h telovnikov, ki so se izkazali' kot izvr&jio sredstvo proti zimi.
Poštni zaboji za avstrijske ujetnike v Srbiji.
Po posredovanju rumunske vlade se vrše pogajanja med avstrijsko in srbsko poštno upravo glede pošiljanja poštnih zabojev za avstrijske vojak© v srbskem ujetništvu. Ker pa pogajanja vs'ed ovir, ki jih dela srbska poštna uprava, še niso končana, še za sedaj ne sprejme nobena avstrijska pošta poštnih zabojev, ki so naslovljeni na avstrijske vojake v srbskem ujetništvu.
Vojaki letos ne dobe božičnih dopustov. Vojna uprava je odredila, da vojakom pri četah jn zavodih v notranjosti države letos ni dovoljevati nikakih božičnih dopustov. Dne 24. t. m. popoldan in dne 25. t. m. pa fcnoštvo ne bo imelo nikake službe.
*	Za krompir najvišje cene. Vlada je nastavila za veletrgovino s krompirjem najvišje cene in sicer za 1 metercent: izbran krompir na'Štajerskem 10+50 K, na Kranjskem 10.50 K, na Koroškem 10.50 K, na Primorskem 11 K; neizbran krompir na Štajerskem, Kranjskem in: Koroškem 6.50 K, na Primorskem 7 K. IZa trgovino na drobno bodo deželne oblasti določile najvišje cene». Posestnike, ki imajo krompir, lahko pozove deželna vlada,, da oddajo svoj krompir (seseda proti plačilu) in si pridržijo le,\ k a r rabijo za domačo potrebo. Kot' domača potreba se smatra tudi' ona; množina, ki jo bodo posestniki rati'li za svoje gospodarstvo (za delavce). Ako se sicer posestnik brani, oddati odvišen krompir, mu ga' lahko deželna oblast' proti plačilu odvzame.
*	Klobuki se podražijo. Kakor nam poročajo, se klobuki podražijo za 10—15% in sicer zato, ker so se podražile surovine skoro za 100%.
Vinogradniki, preskrbite si pravočasno modro galico. Kdor bo galico pravočasno naročil, ta bo jo imelr Modra galica je sol, ki obstoji iz ene če-trtinke bakra, in tri četrtine žvepliene k.sline. Bakra nimamo dovolj v naši državi, navezani smo na uvoz in sicer največ iz Amerike. (S/sled svetovne vojske je uvoz skoraj nemogoč. C. kr. kmetijska družba na Kranjskem oddaja že_.gedaj modro gaiijco, kilogram po 80 Vinarjev, in sicer le tistim, ki jdenar naprej pošljejo.
Spodnještajerski živinorejci! Da vsled vojne ne nastane v državi pomanjkanje živine, je visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo izdalo prepoved glede klanja telet. Prepovedano je namreč, teleta |pod šest mesecev starosti prodajati za klanje. Izjeme smejo dovoliti županstva, ako je plemenitev sploh nemogoča zaradi silnega pomanjkanja krme ali prostora ali pa je tele za pleme malovredno In nesposobno. V „Gospodarskem Glasniku" z dne 1, decembra t. 1., štev. 23, pa se nahaja članeki, v katerem g. Girst-mayr, Član mariborske kmetijske podružnice, označuje to prepoved kot pomanjkljivo, čieSš, da se je lahko na razne načine izogne. iZalto je predlagal v podružnici, na se v omejitev, klanjal telet izposluje (visoka užitnina, na vsako tele 20 K. t— Presojajmo ta Girstmayerjev predlog natančno iz praktičnega stališča! Kaj se hoče doseči z imenovano ministerijai.no prepovedjo? Da se živinoreja vsled vojne preveč ne omeji Iter da se izguba nadomeisti z dobrim mladim naraščajem. Isto hoče menda tudi g. Girstmayer. A po mojem prepričanju je pa ita njegov predlog deloma neizvedljiv, v ostalem pai povzkDgi živinoreje naravnost škodljiv in nasproten. 'Minisiterijalna prepoved dopušča slaba, za pleme nesposobna teleta z dovoljenjem županstva za klanje prodati. |Med temi bi pa gotovo bila velika večini takih,] katerih vrednost ne dosega svote izdatkov, namreč 20 K užitnine, 5 —8 K transportnih in drugih stroškov, potem pa še dobiček mesarja,, prekupca itd. Ne bili bi redki slučaji, ko bi kupec kakega slabega teleta niti zastonj ne mogel vzeti, ker bi mu izdatki presegali vrednost. Po tem takem bi imenovani predlog, ako b)i ga
vlada sprejela in uveljavila, ves slabi plemenski ma-terijal od prodaje popolnoma izključil, med tem, ko bi se le lepa, težka teleta, Uli bi bila najboljša za pleme, zamogla za klanje prodati, a. še tista le za, polovično vrednost. Iz navedenega je dovolj jasno, da bi bilo to za nafšo Iživinorejo skrajno škodljivo, (a tudi krivično za vsakega živinorejca; zlasti bi bili prizadeti revneji sloji. Kolik« je ubogih kočarjev in viničarjev, ki si komaj (redi eno majhno ('•cravico. In kaj hoče tak revež s teletom, ki največkrat niti 40 kg žive teže nima, ko igai mesar nij zastonj ne mara radi prevelikih pristojbin in stroškov? In ta, ki je zlasti zdaj v vojnem času, ko je tako hudo za denar, Komaj včakal teleta, da bi dobil par kronic?! Temu nameravanemu napačnemu koraku je takojšna odpemoč neizogibna. Velecenjeni gospodje poslanci Kmečke Zveze, ko bi se dogovorili ter poslali na pristojno mesto deputa,cijo, 'knjfcera bi preprečila uvel-javljenje imenovanega predloga. Saj je dosedanja ¡ta ministerijalna prepoved pravična, ker dovoljuje v. neizogibnem slučaju, ali za pleme nesposobna teleta prodati. Razun tega je še stvar vseh kmetijskih podružnic.,. da vpošljejo c. Ikr, kmetijski družbi tozadevni protest, ker se je predlog mariborski© fcmetiij-ske podružnice vposlal potom c. kr. kmetijskje družbe visokemu c. kr. poljedelskemu ministrstvu. Potrebno je namreč, da centrala izve o Jiezadovoljno-sti našega prebivalstva ter tu (T ona stori potrebne korake.
Vojaška uprava kupi konje. Konjerejci, kateri imajo konje, kj bodo spomladi leta 1915 izpolnili 3. ie-
to in ki jih nameravajo prodati vojaški upravi, naj javijo to ponudbo najpozneje do dne 20. decembra l. 1, pisarni c. kr. družbe za konjerejo v Gradcu, Gries-kai štev. 40.
*	Prijava zasebnih žrebcev za licenciranjc. Za leto 1915 se morajo prijaviti zasebni žrebci v svrho licenciranja, najpozneje do dne 1. januarja 1. 1915. Lastniki zasebnih žrebcev, ki želijo dobiti licenco za spuščanje svojih žrebcev za leto 1915, naj prijavijo svoje ime in bivališče ter starost in barvo svojih zasebnih žrebcev pismeno ali ustmeno na do-tičnem okrajnem glavarstvu. Bodi omenjeno, da žrebci, »Jkri niso izpolnili 4. leta in žrebd noriške pasmi, ki niso izpolnili 3. leta, na bodo licencirani.
*	Št. Ilj v Slov. goricah. Ker je delavec Franc Ploč iz Selnice ob Muri merica avgusta o Šentiliskem župniku pravil, da je v Srbijo der.ar pošiljal in da bo prišel v zapor, je dobil ,v četrtek, dne 16. decembra, pri mariborskem okrajnem sodišču pet dni zapora.
*	Cirknica pri Št Ilju. Tukaj je dno 17. deo. umrl Franc Z žek, pošt i porlnractnik iz Maribora. Rajni je bil vrl naš pristaš. Umorila ga j© jetika. Naj mu bo (' mača žemljica lahka!
*	Sv. Jurij v S:lov. gor. V ruskem, ujetništvu se nahaja Vincenc Bauman, kmečki mladenič v, Par-tinju, župnije Sv. Jurij v Slov. gor. Njegovi stariši so nam dali na razpolago sledeče njegovo pismo: „Rostov, 13. sept. Ljubi stariši! Srčno Vas pozdravljam ter Vam žeVm ljubo zdravje. Ne bodite v skrbeh zarrd; mene. Jaz sem v bolnišnici na Ruskem v mestu Rostov blizu Črnega morja. Tukaj so dobri ljudje ter mnogo darujejo nam ubogim ranjenim avstrijskim vojakom. Jaz sem dne 26. avgusta dobil svoje rane, ter imam obe roki prestreljeni, todia* z desno že za silo pišem in zdravniki pravijo, da. bom že ozdravil. A kdaj domov pridem, ne vem. Skoro gotovo bo to šele tedaj, ko bo vojska končana,. Srčni pozdrav na Vas vse, ljubi mi domači, pozdrav tudi botri in ,teti, sosedom Vn znancem! Roka mi omagvtfe, moram končati. Molite za naju z bratom. Z Bogom! Vaš V. B."
*	Sv. Benedikt v Slov. gor. V torek, dne 15. t. m. zvečer ob 10. uri se je obesil na nekem drevesu bl zu svo ega doma pos. in prejšnji župan drvanj-ski Martin Tomažič, Vzrok? Nesmubelna, popolnoma nepetrebna, pa dolgotrajna tožba zaradi par piškavih orehov, katero ie izgub'1. Omračil se mu je vsled te-
a razum in v tem stanu je izvršil samomor, — Boljša kratka sprava, ko pa dolga pravda.
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Neusmiljeno je kosi-aismrt zadnje dni v naših krajih. Umrli so !v štirih dneh trije: Videntin Grosek,, že\ir v Trnovski vasi, Ignacij Švarc, dolgoletni in marljivi cerkovnik, želar v Kozlovcu, in (Gregor, Šilec, želar v Bi-šečkem vrhu. Četrtega mrliča so k nam prinesli iz bližnje urbanske župnije, Marijo Simonič, želarko v Trnovskem vrhu. Celo stari ljudje ne pomnijo, dih bi bili kedaj |/ bolfenski župniji kar trije pogrebi isti dan, kakor se je zgodilo letos na Marijin praznik.
Tudi vojska je zaditevalli^ iz naše sredine žrtev: v Budimpešti je meseca novembra umrl mlad' zakonski Imož, por.ostnik Deziderij Zrnec. — Za božičnico našim vojakom je darovala župnija Sv. Bolfenk lepo svoto 216 K. Nabrali so: župnijski urad 74 K, občinski urad Biš 64 K in občinski urad Bišečki vrh 78 kron.
*	Ivanjševci. V ruskem uietn štvu se nahaja ešec 87, pešpolka, Kari Merčnik, o katerem se je že
mislilo, da je mrtev, ker od 26. avgusta dalje ni bilo nič si šrt o njem. Pisal je sedai svoii soprogi, da je v ujetništvu v meslu Krasnojarski v Sibiriji in da je zdrav.
*	Ptuj. Na tnka:š iji živilski se.!em dne 15, decembra so prignali 92 konj, 720 goved in 620 svinj. Kupčija ie bila zelo živahna.
*	Velika Nedelja. V soboto,, dne 19. decembra, ob 1. uri z:utraj, je ogrski brzovlak med posdajalma Velika Nedelja in Moškanjd' v bližini pesniškega mo-
Stran 5.
stu povozil črn ovoj Ilikfej Janeiza Laks, ki ie bil nri-deljen železniški vojaški službi v Ormožu Laks ie bil takoj mrtev. Vlakovo osobje nesreče ni opazijo be Je ko je ključavničar-železničar na Pragerskem o-pazil da so kolesa krvava in je našel celo nekai zdrobljenih kosti zapičenih v kolesa,, so prišli,- nesre' či na sled. Takoj se je odredila preiskava, ki je dognala gornjo nesrečo.
*	Maruberg. Umrl je tukajšnfi gostilničar in posestnik Alojz Rem tz.	1
*	Konjice. D..e 3. decembra so pripeljali v naš trg tu ranjencev; med njimi je nekaj težko ranjenih izroč:Io se jih je v bolnišnico Rudečega križa. Ranjenci so s severnega in južnega bojišča.
*	Urami je. Naš v.sokošolec Jurij Rajh je bil v petek, dne 18. decembra, v Št. Jurju pokopan. Dva njegova brata sta doktor, a-edvetnika, sestra pa učiteljica, sedaj pri nas. Nenavadno skrbna hiša na kmetih za izobrazbo svojih otrok. Utarlemu daj Bog večni m r!
Bočna pri Gornjemgradu. 'Strašna je bila tukaj nedeljskfe noč dne 13.( decembra t. 1. Ob 10. uri zvečer so se skoraj naenkrat vnela 'tri gospodarska poslopja tukajšnjih posestnikov, po domače: Pirčka, Kuharja in 'Zgornjega Novjšeka; ogenj je zaplamtel s tako močjo, da še vse živline i.i bilo mogoče ¡rešiti; zgorele so tri krave in nekaj svinj. Požar je morala zanetiti zlobna roka in ni dosti 'manjkalo, da bi bila cela vas Bočna ¡v ognju. Od vseh strani je prihitelo ljudstvo in gasilo z vso pridnostjo do 5j. ure zjutraj. Zra,ven domače ¡požarne brambet so delale z nadčloveško močjo posebno one iz Šmartna ob Dreti, iz Gornjegagrada in iz Ksaverija Prisrčna zahvala našim vrlim sosednim gasilnim društvom! Hvaležno se spominjamo razen drugih, /prijateljev iz okolice, kateri so nam n'aglo prihiteli na pomoč, tudi še slavnega c. kr. uradništva in slafvnega c. kr. orož-ništva iz Gornjegagrada. Upamo, da zločinec 'te nesreče in še večje nevarnosti za celp, vas Bočno ne u-teče zasluženi kazni, ker je roka pravice že pridno nh delu.
*	Laško. „Slovenski Gcs o lar" se rad spominja svoj„h tiar oš ikov, torej ne srne LC. tudi pozabljen e-den, ki je od časa, ko je zanel naš list izhajati, bil n iegov zvest naročnik in priden bralec. To je bil kmet Mihael Vorina v Stermci v župniji Laški trg. Umrl e d: e 27. i ovembra in v nedeljo, dne 29. novembra,. ;e bil pokopan. Ob tej pril ki je rajnemu vlč. g. nad-župnik imel primeren nagrobni govor. — Zapušča 5 vrl h sinov in 1 hčer ter 89 let staro ženo, najstarejšo v celi nadžupniji. Naj v miru pdčiva!
*	Trbovlje. V vojaški1 WniSr.i.c-i v Debrecinu. na Oprskom je umrl Martin Hribar, tukajšnji domačin, četovodja, pri 7,-lovskem bataljonu. Rajni junak je bil pred kratkim orli kovan na severnem boj š5u s srebr. o svietinjo za, hvabroft II. razreda.
Sv. Klement Marija Jlofbauer vojni patren. — Dunajčani prirejajo v teh resnih vojsWnih časih sedaj vsako nedeljo procesije h grobu sv. Klementa Marija Hofbauerja, da bi izprosili blagoslov, božji in zmago za avstrijsko armado. Sv. Klement barija H)! bauer je dolgo Časa živel na Dunaju ter je pred sto leti sam doživel vse grozote vojske in je tedaj času primeren vojni patron, ker je s svojimi, gorečimi molitvami pred sto leti izprosil od Boga zmago nad — Francozi.
Slovenec rešil sina generala Potioreka. Odlikovan je bil s srebrno svet"njo za hrabrost naš rojak g. Franc Cigoj, c. kr. čuvaj v Gradiški. V bitki pri Krasniku je s svojo hrabrostjo rešil svojega, kadeta, sina ge. eralv Potioreka, Gospod Cigoj je sedaj doma, bolan na revmi.
Narodovo trpljenje v vojski. V Zlebini pri Mirni na Goriškem je žena posestnika Alojzijai Sladiča izvedela, da je njen mož umrl v bolnišnici na Ogrskem vsled v vojoki zadobljenih ratn. Naročila je mrtvaško opravilo po njem. Na /lan sedmine je porodila fantiča, ki ne bo nikdar poznal očeta in ne oče njega. Kako žalostna misel za mater? Isti dan pa uboga žena še izve, da ji je umrla, mati. Ali ni to strašno hudo?
Vojni posebneži. Vojna je rodila čisto gotove vrste ljudi. Je nekaj ljudi, k se na vse spomnijo, ki vse vejo in katere nič ne presenefi. Naii se zgtfdi karkoli,, Kf ir se še ni nikdar pifpetiljo, ker se sploh ni moglo zgoditi, oni so to že naprej vedeli. Drugo vrsto tvorijo ljudje, ki vedno izprašujejo: „Kaj je novega,?" Teil je največ. Vsak hip hočejo slišati kaj novega in če bi se magari podrl ves svet, čez pol u-re že vprašajo: je novega?" Ti ljudje postanejo včasih silno nadležni. Ce o katerem, slutijo, da ve ne/-kaj več, kot oni, vedno so mu za petami in vsak, hip bi jim moral praviti kdo notvice, Čisto vse eno, če se je kaj zgodilo aili ne. Tretja, vršim pa. so ljudie, H' jim je vse eno. Nič jih ne briga, nič jih ne pretrese, voina za nje sploh ne obstoji. Berejo sicer časnike, a.li berejo jih tako kqt preje, kakor da bi bra") beli papir.
* Pogrešajo so: Meseca oktobra je še pisal zadnjič in poslal naslov Anton R o v š n i k, domobranski pešpolk štev. 26, 1. marši-stotnija, vojna pošta štev. 48. Od takrat ne piše več in mati se je potrudila vprašati na pristojnem mestu, a ni prav nič izvedela. Kdor bi o njem kaj vedel, naj naznani na naslov: Liza Rovšnik, Rraslovče. — Če bi kdo kaj vedel o Jožefu V u iz e m, pešcu pri 27. pešpolku, 11. poljska stotnija, ki že od dne 22. avgusta, ko je odšei na severno bojišče, ni dal od sebe nobenega znaka, da še živi, je naprošenj da sporoči njegovi ženi Mariji Vuzem, posestnici na Dornavi, pošta Moškanjci pri Ptuju. — Pogreša se Martin Ž i v i č, infanterist pri |S7. pešpolku, oddelek strojnih pušk 1, že od dne JO. oktobra. Če kdo kaj ve o njem,
J
nai to sporoči Janezu Živiču, posestniku, Anže štev 2 pošta Rajhenburg. - Pogrešajo se: Vinko P e č o v ni k pešpolk štev. 47 5. stotnija, vojna pošta štev. 73, doma od Sv. Ruperta v bi. goricah; Jožei K o b a 1 e j, pešpolk štev. 47, 14. stotmja vojna pošta štev. 72, iz Prama. Kdor kaj ¡ve o teh dveh vojakih, naj naznani Fr. Muršiču, župniku v Tramu. - Pogreša se Pavel IC o n e č n i k, rezervni korporal,, pešpolk štev. 87, 11. stotmja. Imenovani se že pogreša od dne 20. avgusta. Ako je mogoče komu kaj znano o njegovi usodi, naj blagovoli podatke sporočiti na naslov: Janez Konečnik, posestnik, Šmihel, pošta Mozirje. -Ako kdo ve za vojaka Antona p r a š\n, i č k i od §7. pešpolka, 7. stotnija, vojna pošta štev. 73; že od dne 26. avgusta irmnjka vsaka sled, se prosijo tisti, katerim bi bilo kaj zanesljivega znano o njegovi usodi, da blagovolijo podatke poslati njegovemu o-fetu Francu Prašnički v Medribnikih štev. 13, pošta Sv. Barbara v Halozah.
*	Novi brevir se še ne bo doposlal čč.. gg, naročnikom, ker še lavantinski proprija ni tiskan. Čč. gg. duhovniki si bodo morali nekaj mesecev še pomagati s knjižico: Variationes, ki se dobi v tiskarni sv. Cirila v Maniboru, vezana po K 1.50, neve^ zana pa po K 1.	.
*	Veselo novo leto se obeta vsakomur, ki glasom današnje priloge „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani naroči izborni dve vrednostni srečki, kajti v srečnem slučaju teamore že v prihod-nih dneh dobiti čez 150.000 K naše veljave, povrhu pa še 4000 frankov popolnoma zastonj. Naj nihče ne zamudi te ugodne pri-like!
*	G. dr. Serravallo, lekarnar in lastnik firme J. Serra-vallo v Trstu, je je podaril zai vojaške zadeve poleg večjega denarnega zneska 3300 steklenic svojega „Serravallo Kina vina z železom." Daroval je tudi za vojaško božičnico 600 1 namiznega vina. — Opozarjajo na inserat „Serravallo."
*	Središče. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Središču priredi s sodelovanjem Orla in Dekliške Zvezei dne 26. decembra, to je na Štefanovo, ob 6. uri zvečer, v prostorih nove šole v Središču -gledališko predstavo „Cvetina Borograjska" v prid avstrijskemu Rudečemu križu. Ne prezrimo domoljubnega in človekoljubnega namena te prireditve! Pokažimo s častno u-deležbo, da bijejo v naših prsih domo- in človekoljubna srca!
Središče. Č. g. Franc Toplak, kaplan v Središču, je poslal rezervni vojaški bolnišnici v Mariboru; šest rjuh z nekaterimi manjšimi kosci za obvezovanje naših ranjenih vojakov, katere so darovale: Ana Seifert, Marija Bauman, Rozalija Marčič, Marija Kočevar, Marija Lukačiič in Terezija Modrinjak, vsi iz Središča. V imenu ranjenih vojakov: Bog plati!
*	Sv. Lennrt v Slov. gor. Šentlenartska kmetijska podružnica naznanja, da ima svoj pbčni zbor v nedeljo, dne 27. dec., ob 8. uri zjutraj v veliki dvorani Arnušova gostilne. Na, dnevnem redu so važne točke. Udje, kakor tudi neudje, se uijudno vabijo, da se v obilnem številu udeležijo.
*	Veliki Okič. V občini Veliki Okič je nabral občinski predstojnik od hiše do hiše v mesecu avgustu 60 K in v mesecu novembru 30.40 K. Bog plačaj!
- Dunaj. Dobili smo sledeče pismo: V imenu podpisanih in že odišlih slovenskih ranjencev se Vam izreka najsrčnejša zahvala za Vašo dobrotno pošSljaitevi ^Slovieniskega Gospodarja." J. Logan, Jožef Kocjančič, Karol1 Resniik, J« Dobrovšek, vfanez Kovačič, Potočnik Franc, Novak Aleksander, Peredos Jožef, Pu-šnik Jožef, Hafner Ciril, Vodovnik Ivail'. Vsi ti in že odišK se (zahvaljujejo ter se priporočajo še za nadalje Vaši dobrotljivosti pri pošiljatvi „Slovenskega Gospodarja." Kakšna olajšava tem revežem, če dobijo kaj čtiva, pisanega v ljubem materinem jeziku. Bog plačaj!
*	Božična predstava z vojaško godbo. Na praznik sv. Štefana, dno 26. t. m., ob 8. uri zvečer* bo vi društvu katoliških rokodelskih pomočnikov (Apothekergasse 6) običajna vsakoletna božična slovesnost s kra.tko gledališko predstavo in deklamacijo. Sodeloval bo tudi oddelek c. ins kr. vojaške godbe 47. pešpolka pod osebnim vodstvom g. kapelnika Pešta; igral bode pet odličnih skladb. ¡Vstopnina znaša 1 K za 1. in 2. vrsto, za 8. do 5. vrsto 60 vin., za druge vrste 40 vtin., za stojišča 30 vin. Cisti dohodek je namenjen; za avstrijski Rudeči križ. Z ozirom na plemeniti namen je pričakovati prav obilnega obiska,.
Vesele božične praznike želi vsem prijateljem in naročnikom	uredništvo in upravništvo.
Zadnja poročila, d^Ila v sredo 23. dtc.
Ruski odpor zopet silnejši.
Dunaj, dne 22. decembra.
Avstrijski generalni štab uradno poroča:
V Karpati h se vršijo bojji na južni strani gorskih grebenov v ozemlju rek Nagy~Ag (izhodno od Laborce), Laborce in Ung. V'Galiciji so začeli Včeraj1 Rusi zopet napadat'., a ni se jim posrečilo, da bi predrli našo bojno črto. Osob to ob spodnjem toku reke D u n a j e c so imeli Rusi1 velike izgube. Ob reki N i d a in v prostoru južno od mesta Tomaszov (južno-izhodno od Lodza ob rekii iPiliei) so se razvili manjši boji.. Boji v trdnjavskem predozemlju pri P r -z e m y s 1 u se nadaljujejo.
Pred novimi boji v Srbiji.
Gradec, dne 23. decembra.
Vojaški sotrudnik graške „Tagespošte" poroča, da se je na srbskem bojišču pričela uspešna ofenziva (napadanje) zo]>er Srbe. Podrobnosti se še ne morejo objaviti.
Nemško uradno poročilo.
Berolin, dne 22.. decembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 22, decembra poroča:
Na Poljskem se nahajajo nemške čete v vročih bojih v ozemlju rek Bžura in Ravka. Na mnogih krajih je že i-zvojevan prehod čez to ozemlje. Na desnem bre gu reke P;4ica traja borba dalje.
* Deželni poslanec Rihard Klammer je umrl v
Gradcu, star 00 let. Svoja posestva je imel v hajdin-ski in šentjanžki župniji. Veliko je skrbel za povzdL go poljedelstva. Mnogo let je bil vcdja graške Zadružne Zveze. S Slovenci je vedno dobro izhajal. Bilag mu spomin!
Listnica uredništva.
25 K Sahko zaslužite na f@den
tudi pe Vašem opravilu brez denarja in pospbn'h znanosti. Pišite takoj tvrdki J. Brož, Kardai t Rečici, (Češke.).	966
Velikega gospodarskega pomena
s ■) VmetijAi stroji, oziroma brzo parihrki laj novejšega sistema za krmo in gomelje paviti, ki bo pit-pravni tudi za žganje kuhati, za parenje sodov jako izvrsten, bar se vsak kmet, ki se zanima, lahko osebno prepriča pri pesestnku P. Spital v Šalekn, Velenje.
Cepljeno trsje!
Nazranja se vinogradnikom, da so na prodaj sledeče vrste trsja: I. vrste gilvtraec, beli burgundec, žlahtnina (Gutedel), traninec, po-šip (Mozler), Laški rilček (Wa!sch-riesling), Trunta, beli ranfol, Iza-bela in nešane vrste ter več tisoč divjakor. Vse trt« so cepljene na Rip. Portalis, jako lepo vkcrenin-jene in dobro «aratčene, za kar se jamii. Cena trt n je po dogovoru. Franc Blodnjak, trtnar, p Juršinci pri P t* ju,	970
Saarbriick^n I.: Hvala! Le večkrat kaj!i.X SU -m u š a n i, Št. L o v r e n, c na Dravskem polju, Gornja L o-ž n i c a: Pride! Hvala za poslano! Pozdrave !i — Bo z en: Vračamo pozdrave! — Š ur, a r t i n pri Slovenjgradcu: Zakaj se ne podpišete? Dopisov brez podpisa ne moremo sprejemati. — Našim prijateljem: Naši ičitatelji s posebnim veseljem prebirajo poročila naših rojakov a bojišča, iz ujetništva itd. Če ima kdo kako zanimivo pismo, naj nam je blagovoli odstopiti. Vsem, ki nam pošljejo tako gradivo, že v naprej prav iskrena hvala!
„Svetovna vojska." 3. sešite^ te zanimive knjige je izšel ravnokar. Ta sešitek prinaša dokaj novega, ki je posneto po raznih zanesljivih študijah. Bavi se z začetki vojske med Rusijo in Nemčijo in prinaša mnogo zanimivih črtic. Slike so večinoma izvirne. Med njimi je originalna risba, M pfedočuje, kako potisne general Hindenburg Ruse v Maizurska jezera, dalje poroka težko ranjenega vojaka itd. Tretji zvezek priča, da bo prinašalo delo več, kakor se je splošno pričakovalo, V enem poznejših se-šitkov bo prinesla „Svetovna vojska" veik stenski zemljevid Evrope v slovenskem jeziku kot prilogo. Kdor si bo obesil ta zemljevid na steno, bo imel najboljši pregled čez vsa bojišča. Za nabavo tega zemljevida se je kljub velikiir, stroškom založništvo odločilo, ker se čuti potreba takega zemljevida in ker bode zeli lep in natančen zemljevid Evrope. Prodajna cena zemljevida bo znašala približno 3 T, naročniki „Svetovne vojske" pa ga bodo dobili brezplačno, štel se bo samo za navaden sešitek „Svetovne vojske", ker bo priložen 7. ali 8. sešitku, ki bo veljal za dva se-šitka. ¿ljub tej prilogi ne bo treba naročnikom nič doplačati. — Naročila na „Svetovno vojsko" sprejema Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Šp cer'jska trgovina
se radi odhoda k vojakom tskrj proda po nizki (eni. — Ponudbe Maribor, Korona ul. 34 9(7
Sprt jmei» takoj
trg, pomočnika
in 2 učenca. Jos Druškovič, Slov Gradec.
Siir070 ovčio volno
oprano in neoprano kupi vsako množino in pn nijvišji ceni Rud. Stermecki v Celju.
Slovenci pozor Dvonadstropna li ša
v majhnim vrtičem v sredi mesu in blizu frančiškanske cerkve t 7 stanovanji, se pod ugodnimi po goji proda. Več pove upravništu pod atev. 482.
Sprejmejo se 3 osele
v slui-bo k malemu posestvn Fant 16 do 16 let star iu mala dtkla za vsak domač posel in poštena učenka od 14 le* raprej v malo trgovino. Vsi prostega stanu Pre dnost imajo tisti, ki so brez sta rišev. Kaind rf pri Lipnici št. 48 v "trgovini.	639
2 fanta
za usnjarsko učit tzamrm na triletno dobo. Starost od ¡6 do 18 let. Plača na leto fO—1(0 k on, Sprejmeta se takoj pri g. AntoDu Marčič, Slov. B.strica.
Graščina ni H rastem
blizu Štajetske meje išče dva pridna zanesljiva šaitrja (špana) ka tera že čez večlttna dobra izpričevala raii>oložita, sta oženjena, stara od 35—45 let in trezna. V ozir se btdo le takšni prosilci jemali, kateri so že na večj h po-testvih, kjer so se tndi stroji rabili, služili. Zahteva se strogost, treznost, moralnost in znanje ka kega slovanskega jezika točno in nemščino vsaj za silo. Pinudbe se naj pošljejo na upravništvo do konca t. m. pod „špan 971".
ki so v stanu pošiljati surovo mfslp, 8'r, jv joa, peru niro in druga žvib kakor tudi žito, krompir in stročnice, se iščejo po trgovski posredovalnici
S. G lit steiu Maj, X,
Senefsldergasse 15. — Prevzame v k emisijo na lasten račun.
S p f ina p v cUjalka,
zitožna obeh dtželnih jezikov se sprejme v «p cerijsk» trgovino pud naslov „Peštenost 19 4, Upra \u'štvo".
j ŠC* 111
enega fibta o l 15 —11 let ftarega, il krščanske in poštene h še, kateri bi irc cl ves']je do vrtnarskega dela. Pla^a po dogovoru O. Kua-felc, vrtnar, Gradec, Kalvarienberj š«. 43.	973
Dež lno m go«pemo pomožno dmštvo Ru-itečegakri?a za Kranjsko v Ljubljani
ima v zalogi razi čne umetniško iz g ti,\!jerc razgMn ce, s primernimi slovenskimi napisi. — Opo-2ap a«)0 s avno občinstvo, naj se istih joslužu,e s daj o priliki vo-š il božičnih praz ikov in novega le>a. Prodajajo se komad pe 10 v v pisarni „Rudečcga križa" v 11. državni ginnaziji, Str Bmajirjeva ulita 1, I. nadstropje, LjuMjaaa.
Ožeijen konj. hlappc
za poljedelitv« se takoj sprejmi, V«č pove oskrbništvo Noviklošter, Sv. Peter v Sav. dol.
Krasno stanovanje
za kakega peazijcnista, obrtnika ali zasebnika se po «eni odda v
Št. Iljn v Slov. gor.
Posebno pripravno za kakega č. g. duhovnika, ker je do cerkve samo dve minuti hoda. Do železniške postaje po državni cesti 13 min.
0	Ida se lahko takoj. Več jove Hranilnica iu posojilnica v Sest. Ilju v Slov. gor.	976
Dekle
sreonje starosti, skrbna, varčna in miroljubna išče službe v kaki dobri, pošteni hiši kot huhaiica ali pa v kakem župnišču Naslov pove ii prijaznost Tereza Jagodič, Kačji dol, Sr. Peter, Podplat.
Lip vinogradvFramn na prodaj!
Ker imam preveč vinogradov, prodam vinograd v črešnjevcu Logo-vajnske). Novi nasad v najboljšem stai u. ki meri 1 in pol orala, lep sadonusnik, zemlja aa vrt ia njive, hiša z opeko krita, v njej prostor za stiskalnico in dvojia klet. Lega je ena najboljših v Framu, vin» izberno. Kupec se naj oglasi pismeno ali osebne pri Fr. Muršič, žnpniku v Framu.
G-aiantirano pristni čebelni med
1	kg K 2, pločevinasta posoda 4 in pol kg netto K 10 franko s pe-sodo vred. Ivan Jurančič, čebelarski potovalni učitelji Sv. Andraž v Slov. gor.	861
* Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru naznanja tem potom, da dne 2., 7. in 9. januarja 1915 ne bo imela uradnih dni, da torej blagajna te tri dni ne boae ¡odprta, ker &e bode v tem času sklepal letni račun. iTo se naj blagohotno vzame na znanje.
Cene inseratov v SI. Gosp.
Ker je število naročnikov poskočilo blizu na 20000 in ker so se cene obratnim sredstvom zvišale skoro za 200 odstotkov, smo primorani določiti od novega leta 1915 naprej za inserate naslednje cene:
Enostopna petitvrsta stane pri enkratni objavi 18 v bolj razumljivo povedano, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12
Pri 2 kratni objavi 10% popusla » 3 do 5 kratni objavi 15°/0 pop. » 6 » 10 » » 20°/0 » » 10 » 20 » » 30% » » 20 » 30 » » 40% » » celoletni objavi 50% popusla.
Za oddelek »Mala naznanila« stane vsaka beseda 5 v-
Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 v, izjave in Poslano 86 v.
Upravništvo »Slov. Gospodarja«.

„Novi Pridigar." II. zvezek z zanimivo vsebino trajne vrednosti je dcvtiskan in se razpošlje v januarju!. Naročiti morejo le duhovniki. Tiskarna sv. Cirila želi, naj bi se porabile po možnosti razposlane „Položnice" z napisom „Novi Pridigar." II. zvezek bo obsegal 9 pol; celi letnik pa bo imel najmanj 82 pol. I. zvezek je bil majhen, ker radi vojnegta stanja ni bilo mogoče dobiti papirja. Podpirajunp domače podjetje, ki je vredno podpore. Uredništvo in upravništvo: Pragersko, Štajersko. Naročnina tja le s poštno nakaznico.

i
Dr. Matej Senčar,
uijudno naznanja, da se nahaja njegova
odvetniška pisarna
v Ptuju (Kaiserfeld-ul. 11.)

Lahko, dobro zimsko službo za na
dOm dobijo osebe obojnega spola že od 14 let naprej, si lahko služijo pod jamstvom 20—30 vin. na uro. - Delo je lahko in brez posebnega znanja. Kdor želi imeli pojasnila, poduk in vzorec od dela, naj pošlje 60 vin. v znamkah, katert znesek zadostuje tudi za nadaljno pr-pravo tega dela. Naslov: Jak.b Pnčko, mizar, Hodoše, p. Ptuj.
R. Pevec, trgovec V Mozirju
kupi več vagonov vsakovrstnih jabolk — vsako množino fižola — lepe orehe — suhe gobe — kateri ima prave zveze, plača po najvišjih cenah po
dogovora
*KKK
Samo
Šolska ul. 5
Udano podpisana tvrdka si usoja cenj. občinstvu priporočati svojo
trgovino vin iz Dalmacije
le Šolska ulica itev. 5
ki prodaja izborna vina v sodčkih in steklenicah. Ce se kupi v:na od 5 1 naprej,_ se dostavlja brezplačno. Vina od 661 naprej iz moje kleti 10 odstotkov ceneja. Za pristnost in izvor vin prevzamem vsako odgovornost in plačam
= 1000 kron =
vsakemu, ki mi dokaže, da vino, ki se prodaja v golikl uliol št. 6 ni priBtno, naravno vino iz grozdja.
Tvrdka F.Cvitaniža vdova Maribor |
pošiljateljica vina za člane C. in kr. armade. Člani made imajo 8 odstotkov popusta.
t *
Pri današnji
je zelo varčno gospodarstvo, da ima zanesljivo, dobro trgovsko zvezo pri naročbi blaga za obleke in drugo robo. To Vam da povod, da takoj jjaročite g@nik S Sli-ksarrti, kateri se Vam zastonj in poštnine prosto dopošlje.
Naslov je:
55
Prva kraijska raipišilskn irg#viEA
!L Miklauc,
LJubljana 205.
— Obstoj tvrdke blizu 50 let —
azpošilialnica
ištva
reis Maribor
Stoiki trg štev. 6.
Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice i* mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, is trdega lesa, politirano, od 160 K; spalnice v steronemškem slogu, moderne, od 240 K. dimnice (vložki) K 9*50, mize K 10'—, stoli K2*50, močne postelje 14 K, šiforiirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vaai (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohiStva m želeaa in medeni ae: otroške omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K. postelje iz mfedenine in polnaedenine od 60 K.
(Jena in izfeer brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno 1 poštnine prosto.
Tisočim je že bilo pomagasi!
„Zamorcev" obliž m odpravo kurjih očes
odpravi ferex {*}«&«, hiar® Is radikali« tefo kožo i» ketia t»ž«aa. c atljiea 40 v fit.
;sZaniorö§v" protmski in revMatiöai obliž
roper bolečino v ledja, kolka in križu (hrbtenioi). Ceu« 69 v
„Zamoriva" pastalje zo^r golfšo
proti iaiodtaiaa beiernm is blo, dekij« kričistilao, vsbnja apetat, lajša boletus, modi prekinjano prebavo. Zavoj«ck 1 K 68 Tin
Lekana „H zamarea"	Karl Weif,
Maribor, Slani trg št. 3,
Naročila po paiti m take j roeujtjo.

J K0VACIC, Radgona, Daip ul.lOO,
Velika zaloga v^TT
Steklarsko dela.
Toéoa pc^strežba!
i, p«
in p«nr«eÍBBafsts^s i, okvirje, ogtadaki
Najnižje eeas I
Veletrgovina s Špecerijskim blagom in dež. prHiiki.
¡van Ravnikar: Celje
© pm
o ©
S3
Greška ulica Itev« 21«
Priporočam vedno svežo in žgano kavo,
kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna in točna postrežba.
t
t *
0
1
Le
strahu
pred azijatsko kolero, kajti zamoremo se pred to kugo po higijeničnem načinu življenja sigurne varovati
Držimo svoj želodec v redu in pazimo na največjo snažnest. Umivajmo si večkrat na dan obraz in roke in dejmo vsakokrat v umivalno vodo nekaj Lys(if«rm-desin!ekcijskega sredstva. Glasom poskusov v znamenitem Greiiavraldskem '•avodu tajnega svetnika prei. dr. Lecfikr Miči 2°/o®a Lysafaria«ra tek&čiaa tekom ene auastt baeiljne izredke Chelere vibrie.
Ly*of$rm naj bo povsod v salssi«
Cene originalnih steklenic so K — 80, 1S01, 2 8© in 4 60 v vsaki lekarni in drežeriji.
Na željo pošljemo vsakemu zastonj in franko jako zanimivo knjižico od kralj, svetnika Aladar Kovach, direktorja rešilne družbe, z nsslevom: »Kako se varujemo pred kolero<. Večjim tvrdkam pošljemo tudi več izvodov.
Dr. Keleti & Muranyi
teem. tovarna, Ujpest.
lajcenejše trte s
jamčeno čiste vrste, to leto posebno močne, po 11 K za 100 komadov, za vse posestnike ednako, prvo vrsto, prodaja I. štajerska trsni čarska z druga, P. Juršinci pri Ptuju
Ceniki z pogoji in imeni trt na vseh priporočljivih podlagah, se pošljejo na. zahtevanje brezplačno.
Vinogradnikom se priporoča trte takoj naročiti, da jih pozneje zopet od prekupca ne bodo dražje plačali.
Lekarniški praktikant
(sekstaner) se sprejme. Mestna lekarna pri »c. kr.
Orlu«, Friderik Prull, lekarnar, Maribor, Glavni trg.
zraven rotovža.	955


Lepa n@vozidana hiia s tremi or&H
posestva °b državni cesti, 10 minut od cerkve, četrt ure od kolodvora, pripravna za obrtnike ali upokojence, se proda. — Polovica kupnine lahko ostane vknjižene Pojasnila daje Fr. Thaler, župan v Št. Ilju v Slov. gor.
Znano je, se kupi
pri st&roznaiii d«aali aaaasl}ivi trgorini na aaata pa oaai «aipak tudi prav dobro i
Snknen« blag« fštofi za moške in de&e.) N»vobm4Ir« v «I o« za ženske ia dekleta, Ba|*«vtjie parita« blago za oMoke in klnz«, Platna kala ia pisano za »raj«« in «podaj« Maže, B ago z« postelje Ib rjnhe. kf«i šiva in matra««, Sral e izgat>v Jene vseh velikosti za moške in žeotke, Predpasnikov veHka izbir, za prati in iz fesega aiias», Zmkaj ««voatl robcev iz svile in sa prati, baker vsak vtb< blagu za doreaie vporabe. g čimer «i pri veliki «biri ia pri nu&iii «enak tadi d«saa «vej aakup Ufcko do*«žete p« aelo ugodnih prednostih. zatorej pošljem aa zahteraaje
ZASTONJ
viako»ar trojo kegate zbirke vzaroer '■»a raapolago,
K. Worsch@ Maribor
Gosposka ul. M. (Herreng. Mi
Zahie^jts velik cenik brazptačn a m po^stine prosto z več kot IOOO slik.
Poltniaa In zavejnina prosta, — S!en«aÍa¡o¿i< -if.Kitienjam m4I denar im nj.--
Št. 57. Stroj z» striženje lxs, fino po^lklan, i dvema nastavkoma ia strjiseje, reie iez dva zoba, iioniklan držaj. Reže brez nastavka Inn, r. tankim 7 mm, z debelim 10 mm, cela dolžina 15 in pol o:n, 17 zob z rezervnim peresom. — Komad K 4-80. — Isti »tr«j z» striženje brade, n al bo Više kakovosti, komad K S-C0
Št. 71. J»p]£ z rokavi i» sive visr<4fni»-vohie 'clcno ebreMjea z žepi <i dvoma vveta.HKi i^ia sv, navad«« vuUfcoeti kom. K S i«.— Vbolj-* Izpeljavi K « TS, is« i« japiš 1 komad 4 K, - V boljši izpeljavi E 4"80.
fet. 72. éovlji za gospode iz motala Msja. z lo8c.nl mi ireblji, z modnimi podplati v vseh ve-HkesMb ed 86 4« 1 par 1! K, isti t ftnajS izdelavi iz 0<.«irvaax-i«s»ja po K 13'š«, isti iz Boxkalf-nsaja v ameri-kauski tasiji 17 K. Za dame iz Chevre-aux-u«aja od S6 44 iS K., iz Boxkalf-nsnja K 18-». Petóevlje in hišo« ievlje
Št. T«. Nahrbtnik iz dobrega zelenegagradta, brez obronka, bres žep*v, z meénim asaiatim jermenom, 9« ew širok, 57 cm visok, K 8 S«, isti z obronke« (Mngkeppe) iz Rjavega pomereteeffa platna K S'S<1. — Isti z enim zunanjim ž»F'>ta, i« «¡avaga i»wlteffa platna K 4 50, — Isti lz ze->«MC* pomorskega platna, z dvema ronaR&na žepoma ihmsbIm pe eravenstujsži rizbi v n&jbo^Bi in najlepši izpeljavi po 6 kron.
^nrletovskn srajca «a (respede z ovrat-uikotu,poletn oblogo v lepem triketa, na-vaün« deiifofc!, brez i»p9V i svil. vrvieo, s ekraskoig, sc. da prati, vratna mera S*-iS,Kif50,lzzim-blhKa od xno-LOÚJ10 izkajena ki 4 kjen*.
Št' 87. Moške nogavice iz debelih volnenih alti j, na phst*-tie, T ¡«branih modernih lisastih barvah, za jesen in zime, se dajo prati, pripravne za nioitne^de štrapoee, 1 par Sli vin., ista oblika iz prave, fine evi^e vclne, lahke meliran«. na reke pletene, izborco zimsko blago. 1 par K 1'M.
^ is), rJ. Bckavioe za gospode.zi»skobla tre, pletene iz boljši! volne, z dvojnimi prsti, z barvani»! pasovi ali enebarv ne irne, za srednje in veüje moške reke, rartezne. Par R 129 do i —
St, »0. Kapca •a unec iz vige-
tjnlftvaiae, pie.
tvna, enobarvna
vsake velikosti, da se prati, 1 komad S« vin. Ista iz	pristne ovčja vol-
ne. zete toplo K r».
E. LUNA, Marürar» št. 49/a.
*»» raapoltSJahctoa falantorijskcea blaga In Kea^odarakeaa orodia.
3KME

Franc Cvilak,
Belilnica voska obrt medu in voščenin.
SI. Bistrica I
priporoča vsem d gg. duhovn kom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo voščenih sveč, toščen& svitk«iv, stearinovih sveč v v*aki velikosti po najnižji ceni.
Velika zaiap ur, dragoce-T»sti, srebrnins in optičnih stvari po vsaki canl
Tadi na obroke! ilastrsv stoiki zastoa|. firataofone ed 10-209 K.
Niklasta remoat.-ura E S 50 Priatna srebrna ura K T— Original ornega ura K 24'— Kuhinjska ura	K 10 —
Budilka, niklasta K S'— Por<»žni prstani	K 2'—
Srebrne voriiice K <2-— Večletna jamstva,
Nas!. Dsetinger
Ml Fehrenbscii
iirar in o6slar
K«pitja» zlatnino in erebro.
hm j
n« pišete takoj po naj-nevejie vaoree in kra-Bni cenik, kateri «e Vam dtrpoilje zastonj in pc-itnme prosto iz Prve Go-renfs!;s razpoUiialnica Ivan SavnlK, Kraai 150.
Volna
siva, za plesti vojaške reči se zopet v vsnki množini dobi v veletrgovini R. Stermecki, Celje.
Trsje
beli burgundec, poščip laški, riz-liDg, — komsp po 14 h prodaja Fr. Seršen ml. v Veržeju, p. Kri-ževci (Štajersko).
25 kron na teden
khko zaslužite po Vašem navadnem delu, brez denarja ali drugih izdatsov. Pišite Ukoj na tvrdko Jožef Brož, Kardač-Eečica Češko.
ncnvni
50|o cenejša:
Amerikanska štedilna kava, vele-aromatična, izdatua in štedilna. 5 kg poskusna vreča 10 K franko po povzetju. Pol kilograma vcle-prima najfinejši čaj 2 K oddaja A Sapira, eksport kave in čaja Galanta 496.	981
Kupiti ie\m
100—6(K) kub. m hojkovega in smrekovega lesa v deblah, pripravnega za žaganje. Ponudbe na Ri-hard Tolazzi v Ormožu ob Dravi. Štajersko.	887
Popolnoma zastonj
dobi vsakdo 1. zvezek „Domače knježaice zbirke povesti vseh narodov". Naročite takoj. — Na leto izide 12 zvezkov po 8 pol, vsak zvezek po 80 h. Založnik dr. Lj. Koier, Juršinci pri Ptuju.
Oroiie in kolesa
na obroke. Posamezni deli najceneje. Hustrov.
ceniki zastonj. F. Dnšek, tovarna orožja, keles in šivalnih strojev. 0po5aa na drž. žel. it. 2121. 138S Češko.
-i,
Domažs in nssdna
Fn inc Lenart - Ptuj
priporoča sa jesen ia zimo bogato izbiro rtsnovr-steega novega Maga n noike ia ženske obleke.
Postrežba poštena! Cene primarni*!
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z bl&gcji nezado7oljcn, naj povo meni.

dobi vsak 2 j»ra meicii samskih ali moških aogatie, 3 Lepe žepee r*hee, eao volneno rato za na glavo ali tnoSki klorat, kdor naroči:
47$ fiaaga	voiaeg» blaga za žsa-
sko obleko v p^žjsfeai barvi ga K §*§§ ali V boljši kakovosti za
n M geranjski razpeiil^eisi \i Saffiilt Kranj 150
Neugajajočo se semenja, ali vrne denar.
Ugodno kupita v tr®c^¥ini
Spalne sobe od 150—1000 K, jedilne sobe od 150—1000 K
otomane. divane. madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. -— Ženini §ft neveSteillMjO
R&xpofelj& Ha vse strani! "HiC Cene primera — Brez kcnknrenee! — Prosti ogindi
ta («taroka in suuua ielavaiea nflkSPfOti hotelu N©br
Gosposka 25,
V/
880
Ker je začasa vojn« malo denarja in mnogim n mogoče n;ti najpotrebnejšega blaga za obleke ali perilo kupiti, se je odiočil trgovec
I. Šoitarii, Maribor, fepeste ulit a SLS
da bode prodajal blago veliko ceneje kako? popreie; o pr. platno po 40, 45, 60 vin., par-bet 36, 40 45 50. 56 vin, volneno blago težko za obleke oo K 1—, 1'2<> 1*60 itd -rci in ceniki s? na zahtevo poštnine prosto pošljejo.
'mmSmSm
uujjaii po nizki eni dobite vite v domači trgovini
Ifan VESEL« i« dr.
K sfera priporoča vse potrehSčine za stavb« kako: tejaeat. travarae, Sifca&te igraj* itd. V«o
ži Mnino za ko rade, mi3»rje itd. Veliko ubiro a»acnfaktnniog* blaga, flJtte Stofe (soknc) fc.1. de viko itd.. aajbožjšerr»te btaga ¡¿a ieaako frble, «vlin&te robe® itd., Vso Sptoert c. i«sj-bol-So m ¡v i-1.;, itd p« nt mi) i soai Sitkg;o<»!« «l i.s., snbib g»b. jajo itd. Poštena. a«li&aa aoetieiba Pr-m čreprta»jt* *
(A
za mo^ke ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne m galoSne najboj-e kakovosti prodaja doma in razpošilja po rajn-žj h cenah veletrgovina
R.Stermecki v Celju ši.3QG
-—— P šite po cenik. =
Štpfan Kaufman
trgo ve o z žel o s o ta
V	» *
priporoča najboljša ocelne motike in lopato, dobre kose in srpe, pravo Štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. '78 1
Kupujem jajva
(sveža) po najvišjih cenah. — J. Heller, Dunaj III, Kieiitgasgo 20.
Za boiiino in novoletno sezono priporočamo trgovcem v nakup:		
Božičnih okraskov, svilnatega papirja v vs-:h barvah, kreppapirja v «seh barvah, birvani papir na eno stran v vseh barvah, barvani papir na dve strani v vseh barvah, zlati in srebrni papir, sveče za drevo, čarobne svečice.	i	Cvetje za rože, žica, zlata pena, jasl ce izgo-tovljene, podobice za jaslice, rutke.
	i	Bož ene in ndvolet "« dopisnic-- kakor tedi druge vrste po izred -o sinkih c«n?h.
Uoricar Lei	iii	tovšek v Celju.
Graika nlioa 7. | ^ |Nadebeloindtobno| ^ jBotovška ulica 2		


-ki
Serravallo-vo Kina-vino z železom
najboljše
ranjen
in pr@bolf5l@
od zdravnikov priporočeno izborno okrepčdno sredstvo.
Se dobi v lekarnah
J. SerravaSl^v c-kr-dvorni dobavitelj,
Trst—Barkovlje
ribor
se nahaja sedaj na GisišVStC-m tfgli štcv- 9 (blizu Cirilove tiskarne). Hiustig ima sedaj v zalogi v s - novosti Veiour-Nlol^ljkov, trdih klobukov in klobukov U iodna. Zaloga popolnoma Priporoča se, da bi se ga pri nt-kupu za BOŽIČ upoštevalo.
Z veiespočtovanjsm
se priporoča za obilen obisk
Mudovik Hiustig.
arodna traovln
«soj ob&»«ivu
m jesensko in zimsko sezono
najnovejše barhote za binae sn obleke, veliko izbire mode nega Sodra za ženske, t akor tadi za irošk«, Stri cd najnižjo do	kvalitete, lodeu sa obteke, («krise in irp^žno fclafie^ioo Riinrvra isigi bel^g» in pisnega pbtsa »a perilo, n«jnovc-jše >lm*), v^ieMie ia štrikane robce. Prav tople Strskasce srajce, spodnje bJa^e, cogav ce, moška in tiTskt) kakor tadi za o-*reko Viakovrstneja ^s^otovljenega blags n. pr. hlače, "fc-ele ia p ^ns srajce, p edp»sriike, cvr?.t-javratcice, manšete, dežnike ter spiuh vse, kar v to st-ašo spada. Za Einog<;'itevilai obi-k se priporoma
a
Alojz	v Ptssiis
M&ro bl&g-.'.-!	Mišk® I
Poštena in hitra pftstregba!
dra^iajfi. je vedn-j večja, zaslaiek pa ma^htn Ako hočete z matim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 K ua dan za Isžiti. mi pošlj te v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor.
BATSC, Biirska Blsfri€@ 26 Kranjsko«

ledajateli in »aloinlk: KatoUSko tiskovno druStvo.
Odgovorni urednik: Franjo 2ebot.
Tisk Uflk»rne sv. ClrBa v Mariboru,