GLAS SVOBODE
hliovlcnski tedni iv
/.t Uajma-ri Diutuui
umorit
Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
BLOVENIC WEEKLY
Dhtotkp To Tii«. Ihthmuwt,, tu i lioomnu ct_*mir.,
"OD BOJA DO ZMAGE"I	-		"KDOR ME MISLI SVOBODNO. SE ME MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 2«.		Chicago, 111.,	28. junija 1907. Leto VI.
Preganjana nedolžnost!
"A. S." sktisn sedaj jx> dokončanih obravnavah, pri katerih sta bila Konda in Kakor ud porotnikov zveznega sodišča spoznana krivim, — postaviti nekatero duhovnike v luč svetosti, pokazati jih vsemu svetu kot nekako "preganjano nedolžnostkot angelje, ki še nikdar niso niko^ mur nič zalega storili. Kakor so farji nesramni v svojih lažeh, tako so tudi hinavski v svojih zvijačah. Teden za tednom goni ta farška cunja svojo staro pesem o bat mah, — h na vsa naša očitanja glede lažij, katerih v A. S. kur mrgoli, p» so potuhne knkor polit kužek in molči kot grob. Pozivali smo ga in ^a še danes pozivamo, naj nam odgovori, kodo je večji svinj ar: nI i Podgoršek, ki je v resnici uganjal očitane stvari in se v veliko večji meri kakor popisano, a za katerega ni-mu A. S. niti ene grajalne besede, — ali pa mi, ki smo poročali o njem le golo, čisto resnico! Res je sicer, tla smo poročali resnico v ne preveč nežnih besedah, ker nismo namreč vedeli, da je stric Sam tako sramežljive narave, da pa že vsaka "štirka" pohujša 1
Ne zdelo bi se nam vredno odgovarjati prekanjencem pri A. S. na prismodarije, ki jih priol>eu-jejo z očitnim namenom, da nn-farbajo javnost in da zbegajo tudi naše somišljenike, — a ravno z ozirom na te zadnje čutimo dolžnost, da stvar nekoliko pojasnimo.
A. S. govori o ugodnih okol-š*inah pri teh obravnavah. Ali so mar "to ugodne okolščine, da ste n»s pri sodniji razkričali kot anarhiste, ki pozivamo svoge ljudi k nasilstvut Amerikanski farmer je tako primitiven, da se že pri sami besedi "anarhist" kar prekriža! Dejstvo, da sodnik in porotniki niso bili katoličani, je tudi popolnoma brezpomembno. A. S. piše kakor da bi bili farji to-žitelji, ki iščejo zadoščenja pri sodniji, češ da smo jim mi čast kradli. To zavijanje pa ima le ta namen, da ložje sedaj po nas udrihajo kot na lopove, tatove in razbojnike. V »tem tiči največja prekanjenost. Žegnani gospodje, le počasi! Niste bili tožitelji Vi, .ampak zvezna pošta, oziroma katoliški poštni inšpektor. Postava Združenih držav namreč prepoveduje pošiljanje pohujšljivih stvari po pošti. In je--li "štirka" in vsebina knjižice "Žrtev razmer" pohušljiva aH ne, o tem so odločevali ameriški farmerji. ki se na svoj krompir in na svojo koruzo gotovo veliko bolj razumejo, kakor pa na moralo. Edino ■Za to se je šlo, a nikdar ne za kako obrekovanje z naše strap'! Vaša zmaga je »torej jako žalostna in klaverna, in Vas ne nvore pred treznomislečim svetom nik-dnr oprati. Vi niste tožili, ampak ste pri pošti iprali le vlogo nisko-tnih denuncijantov. Fakt je, da je očitano dejanj« bivši Lassall-Hki župnik Podgoršek zakrivil, in bi sp resničnost tega sijajno dokazala, nko bi prišlo do take toš3-be, — a ne do tožbe, ki je sad podlega ovaduštvn in niskotnp maščevalno.«rti in pri katerej ni bilo govora o kaki častikraji' in o zadoščenju za isto. Zakaj vendar ni tožil radi obrekovanja Podporšek, če smo mi res takr lopovi, ki prepanjamo "nedolžne" duhovnike? Podgoršek in drugi
duhovniki si sami čast kradejo,— no mi. S Kakerjevo in Kondato-vo obsodbo, ki bo izrečena to so-boto, ne bodo slovenski duhovniki prav nič pridobili na ugledu — raje izgubili. Molčite torej o zmagi in o tatovih poštenja ter ne postavljajte resnice na glavo! Po teh obravnavah ste še bolj oblateni kot ste bili poprej. Kajti če je že sama beseda "štirka" in priprost ter le približen popis duhovniškega življenja pohujš-Ijiv, — koliko bolj je potem polniš] j ivo in svinjarsko šele početje samo, ki so ga dotični duhovniki uganjali! Smešno hi bilo, imenovati slikarja ali pa fotografa zato svinjarskega, ker je naslikal svinjo na željo t ena ali onega. Ne slikar, »temveč predmet je svinjski. — Pokažite nam le eno laž, da smo dnhovnrke obre-kovali, pa sp priznamo za premagane. Kes je Vaša "zmaga" — kakor pravite — nekaj posebnega, in opravičeno ste lahko ponosni na svoj — moralni poraz! Zivio, pujski v tularjihI S svojim neslanim zbadanjem in smešenjem pač ne bodete spravili s sveta svobodomiselnosti, ki je preživela že druge može, kot sto Vi. Tonzurirane surovosti se prav nič ne strašimo. Privoščimo Vam veselje, ki ga sedaj uživate, ker bo itak kratko trpelo.
Niti »toliko možati niste, da bi se vzdržali najbolj grobih lažij. V zadnji številki trdijo prečudni pospeševat el ji katoliške morale debelo laž. da je moral urednik Kaker prenočiti v jolietski ječi, in da je vso krivdo zvračeval na Moleku, — in temu zopet prerokuje priljubljeno batino, češ da je jolietski sodnik izdal zaporno povelje proti Moleku. Niti eno niti drugo se ni zgodilo. Kakor že v zadnji naši Štefki rečeno, Kaker joliptske ječe sp /notraj videl ni, in tudi posebnega bonds-mana ni bilo treba; zadostoval je le podpis advukata. Pač zadosten dokaz, da bodo vse tožbe radi razžaljenja časti, ki so jih vložili farji proti nam, padle v pesek. Bomo videli, če boste tukaj tudi o batinah govorili, ko bo stvar končana!
Čudimo se tako izrednemu far-škemu talemtu za laž in zavijanje. Vedno s: znajo kaj novega izmisliti. A farškemu veselju bo kmalu konec, ko bodemo pri prihodnjih obravnavah nastopili z dokazi resnice, kar pa pri zveznem sodišču nismo smeli, ker tam se ni šlo za to. Našim črnini prijateljem povemo v tolažbo, da imamo zbranega že mnogo gradiva, proti kateremu je to, kar se jim je v našem listu očitalo, komaj senca! Pri tej sodniji nam bo dovoljeno govoriti, — in govorili bomo! Čudno torej ni, da se hoče župnik Kranjec (Kušter-ši« jo je že pred tedni popihal v Evropo) na vsak način poravnati ■/, našim urednikom in »la mu je že večkrat poslal pošto, da ustavi proti njemu vsako tožbo, ako "le obžaluje, da je prišli) v list ono Javno uprašanje!"
Toda prijatelji, na svidenje dotlej, ko se bomo pri državni sodniji drugače pomenili, kakor smo se pa pri zveznem sodišču. Imeli bomo prijiko, dokazati javno, da naši duhovniki niso nedolžni angel j i.
Potem pa bomo o batini zapeli mi!
Bo/ji busiiiessimuii.
ROJAKI, NAROCUJTl SI
"CLAt •VOBOri."
"liožji businessman i" a la Janez, Tone etc., kateri velik del nezavedne mase tiščijo v božjast-nej veri, da so ljudje radi popov na svetu, si zdaj domišljujejo, da so že na vrhu barikad.
V svojem eheap-glasilu trebijo v takem tonu, kakor da bi že imeli vse socijalistei in odpadnike v malem žepu. Vsa to pa v okviru sodnjiskril obravnav — joj, kako ugoden trenotbk!
Prefrigane buče računajo na— svoj business. Prvič si zagotov-Ijajo, da bodo ljudje, ki slepo in brezpogojno verujejo vso, kar je namazanega v A. S., dajali zdaj kar na debelo za jnaše "v čast in slavo božjo", ko je vera "rešena"; drugi si šepetajo, da bodo zbegali in v svoj "hlev" prignali naše, nekoliko še mlačne pristaše, in »tretjič si malaji) prijetno sliko, kako bi se dal provoeirati še kak oseben spopad,fki bi bil "dober" za na eourt.
•lako lepa taktika! Kešpekta vredni zagovorniki "edino zveličavne"! —
ITverjen — skoro bi rekel: prepričan sem pa, da vsa ta far-ška politika ne bo dozorela v klasje. Časi so tukaj — res, pet let je bilo treba, gospodje! — ko marsikateri slovenski delavec v Ameriki čisto lahko pogreša cerkev in duhovnika. In število teh narašča z dnevom, "Božji business" ne nese več, kaTtor hi moral po željah eerkvenega trusta. — Zn'to pa vsa provokacija, krščansko ščuvanjo in smeSno-bedasto upitje o "batinah", izvršenih in noizvršeriih aretacijah v farških listih, kar ima edSni namen, po-gnojiti "božji business", — ne dzdn dosti. 7. drugimi besedami: ne škoduje tam, kjer ima namen škodovati.
Z druge strani so pa ti farški naskoki za nas socialiste in pros-tomislcce. ki smo se otresli vsakega verskega oklepa, agitacijsko orožje v prid naše stranke.
Marsikateri, ki napeto opazuje ta boj in ki ima zdaj priliko spoznati, da so komaiidantje naše nasprotne stranke vzlic svojemu šestnajstletnemu študirnujit večji plupoi, kot pa oni, kojega edina šola je bliloi trdo telesno delo — bo pomnožil armado prostomisle-ppv, ki je morda ne bi v nasprotnem slučaju. In »to je dobro.
Undesirable No. 2.
Razgled po svetu.
RUSIJA
— 139 soeijalnorevolucijouar-nih članov razpuščene ruske diK me je izdalo te dni manifest na narod. Bivši poslanci pozivajo v njim narod, da naj s silo nadaljiv-jejo boj za zemljo, svobodo in ljudsko zastdpstvo. Dokumenti, s katerimi se naznanja, da je parlament razpuščen, ker je branil ljudsko pravice, so znameniti že iz tega razloga, ker se v njih prvič spravlja carja imenoma v zvezo s kršenjem ustave,s katerim se je car preprešil nad ljudstvom. Dosedaj so te stranke v svojih manifestih vedno le vladi pripisovale vso krivdo, ker so še vedno verovali na neomejeno udanost ruskih kmetov do carja-batjuške. Sedaj so pa sprevideli, da zgineva tudi že med kmetskim ljudstvom tista čudovita otroška ljubezen in zaupnost do carja, ki je značilna za priproste Ruse in Slovane sploh.	\
-- Ruski socijalni demokrati in otobristi so sklenili, da bodo z vsemi mogočimi sredstvi ovirali volitve za tretjo dumo, ki jo misli vlada sklicati, in sklicanje dume sploh preprečiti.
FRANCOSKO.
V dobro poučenih krogih na Francoskem vedno bolj prevladuje mnenje, da so pravi povzročitelji znamenitega gibanja francoskih vinogradnikov katoliški duhovniki — po navodilih iz Rima. Sveta katoliška cerkev se hoče krvavo maščevati nad friui-eosko vlado, ker ji je z zakonom o ločitvi cerkve od države stopila nekoliko na prste in /.ubranila, da duhovniki ne morejo več tako neomejeno slepariti in ljudstvo demoralizing i. in meni storila konee farški strahovladi. Duhovščina natihoma ščuje nezadovoljne viuičarje, ki so več ali manj v izobrazbi zaostali in ki so slepo orodje v rokah brezvestnih duhovnikov, — da javno odpovejo vladi pokorščino, da ji odrečejo predpisane davke in da se z oboroženo silo postavijo nasproti vladnim četam, ki hočejo revolucionarji' razgnati. — Katoliška cerkev je povsod tam revolueijo-narno in anarhistična, kjer nima v svojih rokah neomejene moči, ter hoče s terorizmom, hujskanjem in zvijačami škodovati o-ii i m, ki so ji peruti pristripli.' V državah pa, kjer so se vrhovni vladni kroni združili z'njo V skupno izkoriščanje ljudstva, je najbolj goreča zagovornico obstoječega krivičnega sistema.
Ameriško vesti.
Unicbestto domišljavost.
Zadnji "A».u. Slovenec" p še o naš: obravnavi pred porotniki tudi tole:
"Z drugo besedo je žVI Sal t itd hotel reči: Greenhorn Kaker jc-pt-sal- za Slovence, ki so sami divjaki v iVlueriki. Pustite ga tor*ej, ker je nedblien. Ta »ah-okatova beseda bi Kakcnja skoro rešila. A ker je v d-wk vede), <la je bil Kaker v starem ikrajui učitelj in ker so porotnik: videl1: vMAv«*rani p.rr duhovnov, ki so izšli iz tega n m#da, — potem je pa advokatov zagovor izgubil vso ve-Ijavo ."
Večje <ti >.nišlijavutsti si ni mogoče liislti. Porotniki *> vdeli v a-vorani nlKti po»pa, — in narrph st> dobili vzv šen pojm o inteligenci slovenskega ran >,la! Viideli so inteligenten ( !?) in nelieškoinil (!) 'ksilit* župnika Kranjca in — bili so na či-steml Preprenni so b'!i v dna srca, d»i je narod, kojega sinovi mi duševne kapacitete, kakor je n. pr. Kranjec, ki se umi že z obraza bere "visoka" •ViteligeiicB', nesebična plemenitost in Čistost srca in mišljenja, — res kulturen narod! Taki duhov-rilci, kakor so 'Kranjec, tiapodeni Hribar, stovnoznarii Klopčič, bivši Ixu Sadl^ki župnik ?n» trgovcc s štir-ko PodgoršiJk, — taki <fuhoVn;ki mi torej ed'no in naijbolj zanesljivo tner:!o »3 kvf-two in civil*/ncijo našega nairoda!
Tatovi zemljišč prijeti.
Deset uglednih imeščahoiv v Co-lora«M, ki so bili v političnih krogih na najboljVnn glasw, 'je bilo pred par dnevi aretirataih radi zemljiške tatvine ki drugih sleparij. Vsak izmed nj h je postavljen pod va»ršči-no $5ono, raztm enega, ki stoji le pml1 $2*500 varščine. Ti bo'jsi lopovi' so prišli iz deseterih zapadnih držav v ColoraKVn zntunvenom, da sleparili. In res so že več let skoparili držarvo za zemljišča, lx>
gata ana1 premogu in goalovilf.
100 oseb padlo v vodo.
Zaidnjo necfel;jo je napravilo kn^ kili 1000 članov švedskega društva "WaShaflla" v Tlacjorna, Wash., daljši izlet. Ko so se odpravljali na budijo, ki jih je imela prepeljati do. mov v Thcoma, sc je nenadoma zlomila bir\', ki je vezala, breg z la-<l:»jo, in kakih sto oseb < moykih, žen sikih in otrok) ie pa*llo v 30 čevljev globoko vodo. Štiri osebe h> utonile, mnogo pa je tešiko poškodo-vančJi.
Ihid vihar. •je razsajd' v jKiiwleljok d'ue 24. t. -m. po vseh scvero-zapaklm h držaivah-Mestece Med cine Ixilgc, Kan S., so omenjenega <fne obiskali zajx>redo-ma kar trije .orkani-»\irt;nci in naprav i M vel i kan sko šk< *lo. Porušen ih je 25 hiš v severnem delu mesta. Tudi rntnopo ljudij jc prišlo ob življenje. — J sto se poroča iz raznih krajev države Minnesota. Tako je v okolici mesta Crookston pdonul večje število dreves, v mestu šotnem pa neko hišo odnesel kakih pet sto korakov db!»eč in jo končno prekucnil v rc4.ti, K sreči gospodarjeve družine < »)> istem času ravno doma ni Irilo,
Nepričakovana smrt.
Na oimlen način sta našla preteče-ni [Kxtvleljek gospa Klara I^i 11011 in njon 14 letni sin v St. Raiulu Milini., svojo spinrt. Ko sta med hudo uro jemala perilo, ki se jc sušilo, raz vrvice, 'je ttieroakfcxna trešči ki v drevo, na katerem je bil privezan «fctf1|kon8c vrvkxt Strela jc švignila po mokri vrvici do tja. kjer sta stala ■mati hi sn, ter oba na mestu ubila.
Poroke.
V Iiarbertoti, 0., sta se poročila pretečem teden' dva člana ondot-uega društva "Triglav" S. N. P. .T., in sicer:
predsednik g.. Martin Železni-kar 7. gospico Frančiško Dormiš, ter
U'. Ivan Halant z gospico Mieiko Opeka.
Oba imenovana sta vrla člana naše dične Narodne Jed no te ter navdušena za njen napredek. U-patno, da bosta tudi v svojem novem stanu ostala zvesta svojim načelom.
Novima paroma kličemo: "Slava" in "Pilo srečno!"
Desetletnica "Slovenskega Sokola" v Clevelandu.
T/, Clevelanda so nam pod 25. jim. poroča sledeče;
TukajŠno društvo "Slovenski Sokol" bo obhajal dne 4. julija t. 1. popoludne v Lakeside Garde-nu pri Gordon parku redko slavijo, in sicer 'desetletnico svojega obstanka, ter razvitje dragocene nove društveno zastave. Pri tej priliki nastopi "Sokol" prvič v čepicah, namesto dosednjnih klobukov, [Hi vzorcu slovenskih so-kolskih društev v »turi domovini.
Te redke slavnosti se udeleže z malimi izjemami vsa tukajšna slovenska društva ter žensko društvo "Slovenskih Sokolic" s častnim zastopstvom kot kumiee novi zastavi v okrašenih kočijah.
Po pripravah in zanimanju s strani občinstva soditi, utegne biti <ta slavnost najimpozantnejša, kar jih je dosedaj priredilo kako tukajšno slovensko društvo. Želeti je ta dan le ugodnega vremena, drugo pride itak samo ob sebi.
Čvrsto raz vi ja jočem u se Sokolu kličemo za ta velepomemben dan: Vivat, erescat, floreat!
_ _ ___ _ __
Na de vinski skali.
Zgodovinska povest. Tretji del.
(Nadaljevanje.)
III.
Gospn Juta je v prvem trenot-ku mislila, da z lahkoto zap rede Konrada Sežanskega v svoje mreže in ga odvrne od Jurja, todu koj prve besede, ki jih je Konrad izpnegovoril, so jo prepričale, d« stvar ne pojde ta'ko gladko in tudi ne lakho. Domnevala si je, da postane Konrad suženj njenih želja, čim se le njene ustnice dotaknejo njegovega Čela, ker je bila prepričana, da ima vsaka žena vsakega moža v oblasti, dokler mu ničesar ne dovoli — toda spoznala je, da se je pri Konradu zmotila.
Juta plem. Marehland pa ni bila žena, ki bi se znala odpovedati kaki želji in opustiti kak namen. V dobi v-elike ženske, razuzdanosti, ko je bila nravnost na Furlanskem iti na Goriškem malo v čislih, se ženske v ljube ženskih stvareh niso plašile no benegit koraka, najmanj pa še gospa Juta.
Govorila je le malo s Konradom, ali spoznala je, da ga mora prepričati o svoji ljubezni, če ga hoče pridobiti za svoje namene.
"Kaj želite, milostiva gospa, da storim za Vas T Za en Val pogled storim vse, kar hočete 1"
Gospa Juta je zdaj morala na dan z barvo. Še enkrat si je o-gledala Konrada. Izraz njegovega obraza je bil tako plemenit in čist, da se ni upala govoriti, misleč, da z eno samo besedo vse pokvari. Zavzdihnila je in potem tiho rekla:
"Oprostite mi, Konrad, da nisem bila popolnoma odkritosrčna. Jaz ne želim ničesar od Vas."
Tn kakor bi govorila sama s seboj, je dostavila: "Ah, kako sem se varala."
Gospa Juta. je upala, da bo Konrad razumel njen vzdih, upala je, da se je oklenejo njegove roke, da jo obsuje s poljubi in pripravljena je bila, da mu vse dovoli. Ali Konrad je bil šele 18 let star, ljubil je gospo Juto s sveto ljubeznijo in se ni upal tolmačiti njenega vzdiha sebi v prid. Molče je sedel na njeni strani in jo molče občudoval.
Nekaj časa je crospa Juta ugibala, kaj naj stori, potem je pozvonila in dve služkinji sta prinesli v sobo bogato obloženo mizo. Juta je povabila Konrada, naj ž njo večerja in sedla sta zn mizo.
Pogovor se je dolgo časa sukal samo okoli vsakdanjih reči. Le enkrat se je začudil Konrad, ko je namreč gospa Juta izrekla nekoliko trpkih besedi o devin-skcm vladarju.
"Milostiva gospa, Juri je vse-skoz plemeniti značaj," je skromno omenil Konrad. "Vse plemstvo je lahko ponosno, da ima takega viteza med seboj."
Gospa Juta se je sarkastično zasmejala.
"Xc zamerite mi, vitez Konrad. da nisem Vašega mnenja," je dejala gospa Juta. "Ali vitez, ki ne spoštuje ženske časti, ki se hvali s tem, <V se mu posreči premotiti kako žensko, ta ni plemenitega značaja."
Konrad je povesil glavo. Spomnil se je, kako prezirljivo se je Juri izrazil pri raznih prilikah o gospe Juti in dasi mu je bilo težko pri srcu, je moral vendar priznati, da Juri ni lepo ravnal, ko je ljubezen gospe Jute tako plače val. Juta je bila obzirna in je zasukala pogovor na drutre »tva ri, za kar ji je bil Konrad od srea hvaležen.
Po končani večerji sta Juta in Konrad zopet sedla drug poleg drntreea. Močno vino je bilo razgrelo Konradovo kri. goreči pogledi gospe Jut« so razvnemali njegova čuvstva. Prijel je Juto
za roko in jo z drhtečimi ustmi poljubni in ker mu ni branila, se je končno ojunačil in začel Šepetati o svoji ljubezni. Juta je naslonila svojo glavo ob njegovo ramo, mirno je pustila, da jo jo pri-vil k sebi in jo poljubil na ustne. V svoji razburjenosti ni Konrad zapazil, da je Juta z desno roko skrivaj pritisnila na gumb ob strani njenega sedeža in ni slišal, da jc zapel majhen zvonček. Koj na to je ugasnila luč ki je razsvetljevala sobo, dvoje mehkih rok je objelo Konrada in čutil je na svojih ustnih vroče poljube...
Že se je začelo zunaj daniti, ko sta se -luta in Konrad prebudila iz svojih ljubezenskih sanj. Konrad je užgal svetilko, ki je stala na stranski mizi in je strahoma zapazil solzo v Jutinih očeh. Pokleknil je pred njo in vprašal:
"Kaj ti je, ljubljena moja Ju ta? Ali ti jo mar žal, da si me u slišala T"
"Ne, moj Konradi Kako naj mi bo Žal, da sem bila nekaj ur neskončno srečna. Zdaj veš in ne dvomiš več, da te ljubim, moj Konrad, iz vse duše in iz vsegn srca. Zdaj ti lah'ko povem, da te ljubim od tistega trenotka, ko sem te prvič videla in vedela sem, da bom prvi trenntek ljubezenske sreče, ki pa preživim s tabo, plnčnla s tem. da bom morala jokati vse svoje življenje."
"Zakaj bi morala jokati, zlata moja Juta? Kaj nisem jaz tu, da te branim proti vsem sovražili-kmnT"
"Ah, dečko moj, kaj mi to pomaga. Kekla sem si, da ne ma ram živeti, če si ne pridobim tvoje ljubezni: zdaj, ko vem, da me ljubiš, pa me je strah, da te iz gubim, da bom morda zapustila ta svet, ne da bi doživela še kdaj kako uro ljubezni s teboj."
"Povej mi vendar, Juta, kaka nevarnost ti preti?"
"Čemu naj ti to pripovedujem, čienni naj si kvnrim srečo neka terih ur? Ne vprašuj me ničesaj-, kajti ne bom ti povedala ničesar. Raje bom za svet vprašala kakega prijatelja."
"Ali ti nisem jaz več, ko vsi prijatelji skupaj? Ali nisem jaz edini, od katerega smeš in moraš zahtevati ne le ljubezni nego tudi vdanosti in hrambe v vseh slučajih življenja?"
Ne, moj lepi gospod/" je smeje se med solzami odgovorila Juta. "Ti nisi moj prijatelj. Samo r.'sni, strogi ljudje, ki ne znn-jo poljubovati, so prijatelji. Jaz potrebujem prijatelja, ki mi bo dal resnih in stroirih svetov — ti pa si moj ljubeč, kateremu sem iz ljubezni darovala vse, kar je mogoče darovati."
"Torej nisem dosti izkušen in moder, da bi ti mogel kaj svetovati?"
"Tega nisem hotela reči, saj sem fle pravzaprav poklicala sem, da te prosim sveta."
"Torej vendar! Prej pa si govori hi drugače!"
"Ker nisem hotela, da bi resne skrbi motile mojo ljubezensko srvčo."
Objela in poljubila sta se vnovič in vnovič se topila Ijul^ezen-ske sreče,
"Slušaj, moj Konrad," je rekla Juta, ko je zopet sedela na svileni blazini poleg zaljubljenega mladeniča "in jaz ti zaupam, kar bi smel prav za prav izvedeti šele čez več časa. Tz ljubezni ti zaupam tajnost, ki bi znala uničiti mnogo nndej če bi se razvedela. j iJej, Konrad, jaz te ljubim že davno, a ker se mi nisi približal, sem morala molčati in skrivati svojo ljubezen nn dnu svojega srea. Illinila bi se. ko bi rekla, da nisem koprnela po tvojih poljubih. ali če bi ti poznal ženskp, bi vedel, da .fe ljubezensko kopr-1 nenje zadnja stvar, ki jo kaka ženska izda. Svojo ljubezen sem nosila v svoji duši in ti bi morda ne bil nikdar zanjo izvedel, da me niso zunanj okoliščine prisilile, iskati moža, ki bi hotel posredovati med menoj in med Jurjem Devinskim. Obrnila sem se naj-
prej do goriškega grofa Majn-harda, ali ta je mojo prošnjo moral odbiti, ker živi v sovraštvu z devinskim vladarjem. Dalje sem naprosila Otona Vipavskega za to posredovanje, ali tudi ta mi ni mogel ugoditi, nego mi jo povedal, da zna že tekom prihodnjih tednov priti med. njim in med Jurjem do vojne. Ali kar me je najbolj presenetilo, to so bilo njegovo besede: Obrnite se do Konrada Sežanskega; ta je pri devinskem vladarju skoro vsega-mogočen."
"Ali je bil to povod, da si me poklicala semkaj?"
"Da, moj lepi gospod!" je s koketnim smehljajem odgovorila Juta. V tem, ko so se njeni beli prsti igrali z dolgimi Konradovi-mi kodri, j<- nekako sanjavo nadaljevala: "Ko sem so odločila, da te pokličem, sem si rekla, naj si Konrad že misli karkoli, tega ni ve in si tudi misliti ne more, da umiram ljubezni do njega. In dalje sem s rekla: Ker me Konrad ne ljubi, me bo resno in važno izpraševal in kot vitez mi ne bo odrekel svoje pomoči, jaz pa ponesem svojo ljubezensko skrivnost zopet seboj v svoj samotni grad. Ali če se človek pripravi na hlinjenje, se mu najlaglje zgodi. da ga premagajo njegova čuv-stvn. Tako se je meni zgodilo. Ko sem te klicala, sem biln prepričana, da boni lahko prikrivala svoja vroča čustva, a ko si pokleknil pred menoj, ko sem pila slaj tvojih poljubov, tedaj sem pozabila na vb ■ svoje sklepe in namene, na vse. kar sem mislila in računala, tedaj sem se omamljena sreče vdala ljubezenskemu blaženst vu — in zato, moj lepi gospod Konrad, ne moreš ti več postati posredovalec med menoj in Jurjem Devinskim.
Končuje to dolgo pojasnilo se je gospa Juta obrnila zopet h Konradu in ga pogledala z milim očitanjem v očeh. Tn Konrad jo je gledal, zaljubljeno, kakor more biti zaljubljen samo osemnajst-letni mladenič, in niti slutil ni, da je postal orodje brez lastne volje v rokah lokave žene. Konrad ni vedel, da je gospa Juta že prekoračila trideseto leto in ni poj mil, kako ga nadkriljuje, videl je samo, da je lepa in da ga ljubi.
Ponosen je bil, da se je zaupno obrnila na njega in da je prvotno njega hotela imeti za svojega posredovalca in se ni hotel odpovedati tej praviei.
"Lepa gospn." je šaljivo dejal Juti, "ljubezen nalaga tudi dolžnosti. Če sem bil kot plemenitaš vreden, da postanem tvoj zaupnik. imam zdaj dvojno pravico do tega."
"Kako naj mirno govorim s teboj, ko me vsak tvoj pogled razburja."
"Gledal bom v tla. gospa Juta, poslušni bom resno in mirno in resno odgovarjal."
"Ali, ne, to ni več mogoče."
"(v,e te prosim, Juta."
"Nikar!"
"Ali jaz to zahtevam; zdaj je to moja pravica."
Gospa Juta je naslonila svojo glavo na Konradovo ramo.
"Govoriva raje o čem drugem: govoriva o najini ljubezni, moj Konrad." "Ne, jaz hočem vse vedeti." "Kaj hočeš vedeti?" je zakričala gospa Juta in solze so ji za-i oči. "Ali hočeš vedeti, da sem izgubljena žena? Saj je resnica, saj sem sc ti vdala ; in vdala sem se ti prostovoljno. Zakaj t odi ne? Saj je na svetu mož, ki se je predrznil trditi, da me je pijano ljubezenskega koprnenjn peljal iz slavnostne dvorane in užil mojo ljubezen? Ali mar ni tega rekel, ali mu mar ljudje niso verjeli? Tn *k«'r je to trdil in so ljudje to verjeli, velja to za golo resnico — ali ne? Res je. jaz sem zakon prelomila in imam ljubimca. A tn ljubimee si ti. Konrad.
ti edini. Ti lahko to poveš vsemu ■
»vetu in jaz bom to sama povedala vsakemu, kdor me bo hotel
poslušati. * Povedala bom, da te ljubim, z vso strastjo svojega srca in svojo duše, .da hočem biti tvoja sužnja in da ti bom sledila kamor hočeš. Da, Konrad, lahko se javno ponašaš, da sem tvoja metresa, kajti to je resnica. Ali kar so govori o meni in Jurju Devinskem — ah —"
Udarila je z nogo ob tla in srdito dvigala stisnjene pesti, da je Konrad trepctajc planil po koncu.
"Torej jc laž in obrokovanje, kar sc govori o tebi in o devinskem vladarju?"
"Ti vprašuješ — torej dvomiš\ Ali, Konrad, da tudi ti tako slabo sodiš o meni —"
"Ne, Juta. jaz ne sodim slabo o tebi in tudi ne dvomim. Moje srce plamti sovraštva do Jurja in kriči po maščevanju."
(Dalje prih.)
Klerikalizem se nagibi je proti večeru. Preživel je svojo dobo in propadel bo in ni je Bile, ki bi ga obdržala.
^(»(»ItWIIKiMVHKW
LO

PHONE 413
S

dr
j wisconsin
S s * !
t
Dvorana za društvene sejo in v Belice. Popotniki do-bro došli. Postrežba b stanovanjem in hrano.
24 Union Street. KENOSHA,	W1SC.
Našizastopniki.
Za Eveleth, Minn.: John Ro-žanc.
Za Calumet, Mich., in okolico: Leo. Jitmko.	\
Za Chicago, 111.: Fnamk Mlajiič, 587 So. Centre ave.
Za državo Wyoming: Lorenc Demšar.
Za Conemough, Pa.: J. Bricelj. Za Johnstown, Pa.: Af. Štrukelj. Za Cleveland, O.: A. Kusnik. Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravensdale, Wash.: C. Ertnene. Za Roslyn: Wash.: A. JaiiaČek. Za Milwaukee, Wise.: John K al an. Za Joliet, III.: Posek. Za Steelton, Pa.: Joe Afajze.'/. Za Clinton, Ind.: John Kolar. Za La Salle III. in okolico: Valentin Potisek.
Opomba. — Cenjeni rojaki v navedenih krajih se smejo z zaupanjem obrniti na imenovane sodru-ge-zastopnike, bodisi z naročbo na list 'ali knjige.
So miš!j oiiki! Spominjajte obrambnega sklada!
se
£ £
MODERNI FOTOOKA-FIČNI ATELIJE
£ £
£ £
£ £
L. Hagendorff.
Vogal Roed in Oregan ul. V MILWAUKEE, WIS.
Znižane cene za poročne slike.
3
m 3
^iUiUiUliiiUiUiiiiUiUiUiUR

89.85
Za dobro volneno obleko ali površnik.
Pristala se vam l»ode, kakor da jo izdelano po naročilu in meri V zalogi imamo tudi na stotine družili raznovrstnih oblek od $7.»O do $20 in vam jamčimo, da za to ceno 110 dobite lioljega blaga nikjer v mestu. Velikost, barva in m od 11, vsib vast na izbiro. Pridite in pu-ojle.
MING®
Vogel 18th St. in Blue Island A.
JELINEK in MAYER, lastiika.
i
MOČNO BLAGO.
Najbrze. da ste videli ie knko oznanilo in si predstavljal, kako po coni so blagoVlobi. Ali se spominjale^ kako slabe blago sto dobili in si /anii sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina ihib ima tako skušnjo, in Če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete rznamovaue in tako lepo popisane, duše vam priljubijo in Bi jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti nli kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših celi po o-glasih. Nekatero prodajalne t rde, tla cena tega ali onega predmeta je za polovico znižano. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, tla nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vie 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam iu si oglej, te blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte Bi našo vzorce za možke obleke.
GLAS SVOBODE
3
Lev Tolstoi:
Moje verstvo.
Poslovenil Ivan Kaker. * (Nadaljevanje.)
VIII.
Saduceji, ki niso verovali na oživetje mrtvih, so bili mnenja, da je KristiTS s Fariziji, verujočimi na osebno vstajenje, enakih' mislij,—in ko so ga potem upra-sali: "Komu bo pripadala žena sedmerih bratov?" — .je Kristus doeeln jasno in določno zavrprel nauk enih kakor drugih.
On pravi (.Matevž 22. 29—32; Murko 12, 24—27; Luka 20, 34— 38) : "Vi ste v zmoti in ne poznate niti pisma niti moči božje." In zametfljoe vero Farizejev, pravi: "Vzbuditev mrtvih v zopetno življenje ni niti telesno niti osebno. Oni, ki vstajenje (t. j. duševno) dosežejo, postanejo otroci božji in živijo kot anpelji (moč božja ali svetovna sila, energija) v nebesih (t. j. v bogu, vesoljstvu). Osebna uprašanja, kakor: "begava bo žena?" — pa za nje ne bodo mogla eksistirati, ker bodo, v združitvi z Ropom (to se pravi: utopeč se po svoji osebni smrti v vesoljni svetovni sili), prenehali biti osebnost sama za se." Kar se p« tiee uprašanja, je-li vera na vstajenje sploh opravičena, pa pravi Kristus, odgovarjajoč Sa-ducejem, ki so verovali le na po-zemsko življenje in ki niso pri-poznavaliJ nobenega drugega življenja razun telesnega, pozemake-ga: — "Niste-li čitali, kaj vam je Bog rekel? V pismu stoji: "In Bog je rekel Mozesu: jaz sem Bog Abrahama, Bog T/.aika in Bog Jakoba." če je Bog Mozesu rekel, da je Bog Jakoba, potem Jakob ni bil mrtev za Boga, kajti Bog je le Bog živih, in ne mrtvih. Bogu .so vsi živi. Tn raditega, če eksistira živ Bog, potem je živ tudi človek, ki se je utopil v no živem Bogu (v naravnih silah, ki so večne).
Proti Farizejem pravi Kristus, da pri zopetni vjjbuditvi k življenju ne more biti govora o kakem vstajenju mesa ali o posmrt-nem življenju- osebe kot take. Tn proti Sadueejem pravi, da je poleg osebnega in začasnega življenja še neko drugo življenje v združitvi z Bogom.
Taječ na eni strani osebno, telesno vstajanje, priznava Kristus na drugi strani posmrtno življenje v tem smislu, da prenese človek svoje življenje na Boira. Kristus uči odrešenje od osebnega življenja in spravlja to odrešenje v odvisnost od pogoja, da povišamo v sebi sinu človekovega in da živimo v Bogu. In ko združi ta svoj nauk z naukom Hebrej-cev o Mesijevem prihodu, govori Hebrejcem o vstajenju sinu človekovega od mrtvih, a ne v smislji telesnega in osebnega vstajenja, temveč o zbujenju življenja v Bogu. O vstajenju mesa in osebe pa ni govoril nikdar. Najboljši dokaz za to, da ni nikdar takega vstajenj« oznanoval, sta bas oni edini dve mesti, ki jih navaja eer-kev v potrdilo, kakor da bi učil Kristus vstajenje mesa v cerkvenem smislu. Ti dve mesti se nahajata pri Matevžu 25, 31—tO in Janezu 5, 28—20. Prvo mesto govori o prihodu t. j. o vstajenju, povišanju sinu človekovega (o čemur je govor pri Matevžu tudi 10, 23), in nato se primerja veli-častvo in moč sinu človekovega z veličastvom in močjo posvetnega kralja. Nb drugem mestu pa se govori o ponovitvi pravega življenja tukaj na zemlji, kar jo izraženo tudi v prejšnem 24. verzu.
Treba se nam je le uglobiti v smisel Kristusovega nauka o večnem življenju v Bogu; zadostuje že, da si predočimo nauk hebrejskih prerokov: — in razumeli bo-demo, da bi Kristus, Če bi hotel oznanovati nauk o vstajenju mrtvih, ki je ravno tačas prehajal v talmud in bil predmet nešlevil-l nih prepirov, — ta svoj nauk jas-1
no in določno izrazil; a ba§ nas protno: ne le da tega ni storil, je ta nauk celo za/vrgel, in v nobe nem evangelju ni najti uiti enega mesta, ki bi to potrjevalo; kaj ti ravnokar zgoraj navedeni mesti povesta čisto nekaj druzega.-
O svojem osebnem vstajenju pa
—	in naj se še tako čudno zd vsem onim, ki evangelijev niso študirali sami! — ne govori Kristus nikdar ni nikjer. Ako obstoji
—	kakor trdijo teologi (cerkev)
—	podlaga Kristusovega nauka v tem, da je Kristus od mrtvih vstal, potem bi moral pač vsakdo domnevati, da bi najmanjše, kar bi so moglo zahtevati, bilo to, da bi Kristus, ki je vendar moral že naprej vedeti, da bo od mrtvih vstal in da bo njegovo vstajanje tvorilo glavno versko dogmo, da bi Kristus moral to vsaj le enkrat jasno in določno povedati. Tega pa ni storil, in v vseh naših kanoničnih evangelijih ni o tem niti z besedico omenjeno. — Kristusov nauk obstoji marveč v tem, da povišamo v sebi sinu Človeko vega, t. j. spopolnjevati in sple menititi bistvo človeškega živ ljenja, ter se pripoznati za sinu božjega (ali: čutiti se del Boga, del večne narave). V sebi samem pooseblja Kristus človekn, ki se priznava za sina božjega. Svoje učence sprašuje (Matevž, i G, 13 —20): "Kdo, pravijo ljudje, da je sin človekov?" Učenci odgo varjajo, da ga nekateri smatrajo za čudovito od mrtvih vstalega Janeza ali pa za kakega preroka: drugi menijo,* da je Elija, ki je došej iz nebes. In on upraša:
In za koga me pa vi imate?" In nato odgovori Pet'-r, ki razumeva Kristusa kakor on sam: "Ti si Mesija, sin živega Boga." Kristus reče: "Niti meso niti kri ti nista tega razodela, temveč naš oče v nebesih" — to se pravi: Tega nisi zato razumel, ker si veroval človeškim pojasnilom ali govoricam, temveč zato, ker si, priznavajoč se za sina božjega, razumel mene. In ko je Petru razložil, da temelji na tem božjem sinovstvu prava resnična vera, je rek*'l Kristus ostalim učencem, da naj nikomur vnaprej ne povedo, "da je on Jezus, Mesija".
Tn potem je izpovedal, da bo, četudi ga bodo, njega, sinu Človekovega, ki se priznava za sina božjeera, trpinčili in mučili do smrti , — vsejedno zopet pr šel in slavil zmago nad vsem. lu te besede'So ie ra/.ožile tako, kakor da je z njimi prerokoval svije vstajenje.
, (Dalje prkle.)
Ameriške železnice.
h.
(Nadaljevanje.) Ti neprimerno visoki denarni prispevki od ljudske strani pa niso bili edini viri, iz kojih se je sta kal denar v žepe železniških družb. Železniške družbe so bile deležne še mnogo večjih daril v obliki prostih zemljišč. Leta 1850 se je podarilo železnici Illinois Central, Mobile & Ohio ogromno množino sveta v obsegu 4 milijone oralov v ta namen, da se pomaga zgraditi proga Chicago— New Orleans. Statistika nam pove, da se je v teku prihodnjih dvajset let dovolilo osem takovih daril raznim železniškim družbam. V večje razumevanje glede velikosti teh daril konstatiramo sledeče: illinoisko darilo določuje dve sto čevljev široko zemljišče za tir cele železniške proge, kakor je dolga, poleg tega pa še na vsako stran tira sveta v približni širini šestih milj: torej za vsako miljo zgrajene proge šest kvadratnih milj darovanega zemljišča!
Zemljiška darila železnicam, ki vodijo preko Roekiškega pogorja (Rocky Mountains) proti Tihemu oceanu, pa s*o bila celo še Ipfj sijajna.
Coasom določb kongresa iz leta 1862 in 1864 je železniškim družbam, ki bi zvezale reko Missouri s paeifiČnim obrežjem, do-
voljenih deset kvadratnih milj zemljišča za vsako miljo zgrajene proge. Površje zemljišča, kij je postalo na ta način last želez niskih družb, meri 33 milijonov oralov, torej veliko več kakor cela država Pennsylvania. Raznim železniškim družbam v teku 20 let (od 1. I80O —1890) darovano zemljišče meri skupno 155 milijonov oralov, torej darovan je bil svet, ki je petkrat večji nego Pennsylvania ali nekoliko večji kakor celo nemško cesarstvo.
V bojazni, ki se je občutila nekako instinktivno, da ne bi ropar-ike družbe kasneje prodajale te-ya darovanega zemljišča izsekanemu ljudstvu proti visokim cenam, je kongres Združenih držav do-očii, da se naj družbam le z denarnimi prispevki gre na roko, n zgodilo se je, da je vlada obsipala te družbe z zlatom v vrednosti sto in sto milijonov dolarjev.
Natančen opis vseli načinov ropanja in izkoriščanja vlade in judstva po železniških družbah bi zahtevni najmanj eno leto vztrajnega pisanja, in delo bi obsegalo par debelih knjig.
Tukaj naj bo omenjen samo en vzgled, ki jasno kaže, kakih zvijač so jo posluževalo vodstvo Southern Pacific železnice. Stroški zgradbe te železnice so bili proračun jen i na okroglo $fi,r>00,-OOO. A v resnici ni družba nič veČ in nič manj kakor petnajst milijonov dolarjev izplačala ' kontraletorjem" — t. j. sami sebi; kajti dotični kontraktorji so bili člani železniške, družbe. Knz-ionim bankirjem pa se je izdalo varščin v vrednosti do 40 milijonov dolarjev. Kakor kažejo torej kompnnijske knjige, je zgradba stala v resnici $55,000,000, namesto, kakor je bilo prvotno pre-računjeno, .W.500.000! Izdali so 'water stocks", t. j. delnice, kojih nominalna vrednost je bila še večja kakor ona železnice. In kaj je nastalo? Delnice so bilo vse razprodane in denarja je prišlo notri ko toče, — in ko so meli dovolj denarja, je bančni sindikat (t. j. družba sama) zahteval« svoje plačilo, — in posledica temu je bila, da je železnica bankerotirala. Delničarji so izgubili vse, kar so založili. Kom-panija pa je obdržala železnico in poleg tega napravila lep denar!
Izdaja takih "watered stocks" in ekseesnih obveznic (bond obligation) ima dvojen namen. Prvič: zainteresirati lahkoverno ljudstvo, t. j. male srečelovee i špekulante, ki radi vse verjam kar jim kdo na t vezi, — samo da jim odd al oš pokažeš ponarejen dolar. Denar, pod tako pretvezo pridobljen, pomaga polniti žepe sleparjem v velikem obsegu in bančnim sindikatom. Zadnji seveda vedno tako ukrenejo, da si pri držo zadostno število deležev, tako da ostane kontrola vedno v njihovih rokah. Drugi namen teh "watered stocks" pa je ta, da se z njimi prevari državo zn predpisano davke z ozimni na čisti dobiček družbe. Država v tem slučaju nima tako natančnega vpogleda. kako v resnici družba stoji, koliko je pravzaprav čistega lobieka itd.: kajti družba jo lahko na razne načine preslepi in speljn v zmoto. <'-e se ljudstvo potem pritožuje radi previsoke vozni ne, pa pride družba s knjigami in s "Številkami (?) dokaže", kako majhen da je čisti dobiček, da ji nikakor ni mogoče, znižati vozno ceno, še manj pa visoke davke!
To je jascu dokaz, na kako brezvesten način se država in ljudstvo goljufava.
(Dalje pr'de).
Direktna zvez n z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROOA
Compagnie Generale Transatlant ic ne
glavna prevozna dk17žha.
Now Ycrk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
	i.a Lorraine	.22 000 HP
..........22.000 HP		
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parili k i odplujejo vsak Četrtek,
Glavni zastop na lil Htate St. New York.
MAURICE W. KOZMINHKI, glavni zastobnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medofth, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankov ich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarle, agent na 110 17. cesta, St. Louis, Missonr.
Slovenci pozor!
« §
«
«
Ako potrebujeto odojo, klobuke, srajce, kravato ali drugo važno reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj so oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
S-:-'- : — :r ::po----
j$ najnovejši modi In nizki ceni. jt
JlIRIJ MAMEK, 581 8. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, III.
§
a
A

&

M. A. WEISSKOPF, M. I).
zdbavn1k in banooelnik
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tbl. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8. 10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od i,—3. ure popoludne in od 4,—S. popoludne.
od 6.-8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—IO,
uro d »pokdno doma in to le izjemoma v prav nujnih Blučajih.
DR. WEI88KOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
©
£jemu pustIS od novodnih zobozdravnikov izdirati Bvo»e, mogoče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Siinonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 43U,
Delavci I Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in dr* god po sapadu, koder ima West ern Federation of Miners svoji lokalne unije.
Organizacija je moč, s ktero računajo vasi delodajalci.
Pozor!
Pozor 1
Slovenci.
"Salon" z MODERNIH KEGLJIŠČEM
Svežo pivo v sodčkih in Inteljkah in druge raznovrstne naravno pijačo— najboljše in najfinejšo unijske smotlke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom so priporoča
Martin Potobar, 564 S, Centre Me. Chicago, III.
f Hermanekove želodečne H kapljice.
Najbolj« sredstvo za vse želodečne neprilike, kokor nepre-izguba teka, slab okus v ustih, zabasanost in ščipanje.
Vzeti ji i jo vsak dan trikrat, pred jedjo, in sicer v majhni žlioici za čaj s polovico kozarca vode. Cona oOc; po posti 55c.	Pošljite poštne znamke.
lekarnlk.
I J.C.HERMANEK>
g* 585 Centre Aye. Chicago.
a i
a &
"Glas Svobode"
(The voice of Lihkrty] WEEKLY
Published by The G1»b Svobode Co 0(59 Loomis St. Chicugo, 111
Knitted at th« I'u« Otfloe »I Chicago, iii., ft* Second Cl»i» MftlUf.
Subscription »1.60 par y«r.
Advertisement* on agreement.
»1-80 . 76c
frvi svobodomiselni list za slovenskt narod v A meni'. "'olas Svobode'' l«lde vsak! p«tek « valja za AMERIKO:
za celo lato ...........
■a pol leta ............
ZA EVROPO:
ca celo leto ............kron 10
c« pol leta .............krto B
Naslov za dopise in pošiljatvo jo 'OlfiH Svobode'
669 lioomis St. Chicago, III
Dopisi.
Chicago, III., 20. junija.
To leto v jeseni bo nekako osem let, odkar sem se preselil i/. Kranjskega, na tokraj planeta in ne morem se pritožiti čez njega: najmanje se imam pravico pritoževati <čcz dobre' stvari, ki so na tokraj planeta — katerih, bog dal — ni mnogo . . .
V osmih letih človek marsikaj doživi, že je ustvarjen tako, da hoče živeti. »laz sem doživel marsikaj; tako — mislim — tudi drugi; toda vse ni važno, kar človek doživi aH preživi; sicer hi važnos sploh ne imela svojega pomena, Kadur človek doživi kaj važnega, to se pravi nekaj posebnega, ne vsakdanjega, tedaj si pa5 sme dovoliti, tisto važnost povedati javno, ker vse mogoče je, da si 'kak bližnji pridobi iz te važnosti kak pouk. —•
Dne 13. junija«t. 1. sem doživel nekaj posebnega. Stvar je, tla govorim od kraja, sledeča:
Nekdo usmiljenih samaritan-eov, ki se jih ne manjka na tem planetu, je okusil, da je nagon nature močnejši kot 10 božjih zapovedi, med katerimi se ena glasi: "Ne želi svojega bljižnega žene," — in izvršil je nad neko ženo nemoralnost. Dejstva so dobila pot v predale "Glas Svobode", in eden sanuiritskih tovarišev je našel priložnost, da je list "01. Svobode" denuneiral pri poštnem uradu, češ da se list pošilja potom pošte V. "nemoralno" vsebino, — nakar je superintendent poštne posiljatve II. razreda stvar izročil državnemu prnvd-niku.
Državni pravdnik je i »posloval pri zveznem sodniku Ij—su tozadevno aretaeijsko povelje, nakar jo bil urednik K—r postavljen pod $1000 varščine, dok se sodba ne izreče. Urednik K—r si je preskrbel pravdni k a L. S—a. V sredo, 13. junija je prišla zadeva pred porotnike v navzočnosti sodnika h—sa.
Tisti dan sem na prošnjo prijatelja M—a odvedel go.,po P—k na kraj, kjer se je vršila obravnava. (Vršila se je v zveznem poslopju eikaške pošte.)
Gospa P—k je namreč prišla iz 100 milj. oddaljenega mesteca s tisto ženo, nad katero je "usmiljeni" samaritanee izvršil nemo-ralnost z namenom, da l>i v slučaju potrebe pričala v prid K—rovi obsodbi.
Bilo je nekako ob pol treh popoldne, ko sva vstopila v sodnji-sko dvorano, katera je bila precej zasedena. Vsedla sva se v zad- i nje klopi in poslušala zaslišbo f jal. prič ter umešavanje pravdnikov. Porotniki so si jednakomerno [»odpirali glave in motrili zadevo, — ali pa so bili zamišljeni na svoj krompir in koruzo; kajti bili so večinoma far mer j i.
Ceremonije so hkrati prenehale, in nastal je odmor, ki pa ni trajal dolgo; kajti zagovornik je pričel svoj zagovor.
Ne bom pisal vsebine zagovora, rečem pa. da je govoril iz srca in govoril tako, da so nakaterim po-
rotnikom zaigrale, solze v očefli. Iti sam sem čutil v srcu, da me je njegov govor ganil. Nič ne-nravnega ni to, posebno če se člo-vat zaveda, kako stoje toženci v tacih slučajih, ko jih ima država na vrvi, brezmoeni pred avtoriteto.
Ne soglašal bi z urednikom K— rom niti z zagovorom pravdnika v toliki meri, ako bi ne vedel, da je tisto resnično, kar se je v predalih "Gl. Svobode" pisalo — dasi v neprevidni obliki, — toda vedel sem tudi, da hočejo "usmiljeni" samaritani izkoristiti državno moč, in pokriti svoja dejanja pred nevedno maso s plaščem zveznih zakonov Zed. držav.
Zato sem čutil simpatijo do toženca in do zagovora, ki ga je imel odvetnik S—1. Še vež, moja simpatija je zadobiln dejansko lice, ko je S—i končal. Mehanično, impulzivno so padle roke skupaj, in v tihi sodtijiski dvorani se je zočulo ploskanje. Samo neko-likrat, mislim petkrat, sem tlesnil z dlanjo ob dlan in nastala je zopet t'isina v dvorani. Ozrl sem se, a nobenega posnemalea nisem zasledil. —•
Zavedel sem se situacije in vstal sem, vzel klobuk ter se napravil, da greni preti sodnika; kajti takoj, ko se je začulo tles-kanje.je zarudel sodnik.in po blis-kovo so švigale njegove oči proti zadnjim klopem, od koder je prišel tlesk in takoj je ukazal šerifom, naj pripeljejo doticnega moža pred njega. Med tem ko sem zapustil klop, sta se že dva šerifa v uniformah bližala in me prijela vsak za eno roku. Kakih pet korakov od sodnikove mize «em obstal. V visoki dvorani je zavladala absolutna tišina;- za par minut niti sodnik ni trenil očmi, ne z rameni.
Naenkrat, je namignil sodnik stransko sobo, in mlad človek, gladkega obraza in z veliko ple šo na glavi, je vstopil pred sod nika, kateri mu je nekaj velel. In zopet je bila ti hot a v dvorani. Ta čas sem porabil, da sem se v nagliei ozrl po porotnikih, v strop, kjer so uprto zrle neme rože doli na moč pravice, po sedežih državnih pravdnikov, po knjigi stenografičnega zapisnikarja— in oči so se srečale s sodnikom.
"Kako se pišete?" je irprasal sodnik. — "Frank Petrič," sem odgovoril. — "Kje stanujete?"— "Na 186 N. Union Str.," mu odgovorim. — "Koliko časa ste v Ameriki?" "Osem let bo v jeseni." — "In čemu ste tleskali tam doli?" — "Soglašal sem z zagovorom," sem odgovoril odločno. Na to mi je v pol zbranih besedah označil red, katerega od-vsaeega prisotnega v dvorani pričakuje, in naposled je dejal: "Ko bi bili Ameriknnee, (t. j. tukaj rojen), poslal bi vas tri mesece v okrajno jetnišnico; tako pa plačajte .+2f> globe."
Obsodba je trpela kakih 12 minut. Nato sta me prijela zopet dva uniformirana šerifa in peljala sta me pred tajnika sodnije. Tam sem še enkrat povedal svoje ime in stanovanje, nato sta pristopila dva civilna šerifa in odpeljala sta me iz dvorane. Po uspenjači smo dospeli v osmo nadstropje, kjer sta me predstavlja zveznemu maršalu kot obsojenca, rekši, da imam poravnati rečeno globo. Slučajno nisem imel pri sebi, razen srebrnjaka ' in nekaj drobiža.- nobenega denarja; zato sem uprašal maršala, kako hi naredili. "Dobite si človeka, da za vas to svoto založi," je de-"Slučajno, menda ni nobenega znanca tukaj, niti doli v dvorani, ki bi imel to.svoto," sem pripomnil. J'Poslužite se torej telefona, »ko imate kaljega znanca zunaj; kar telefonirajte." je odgovoril maršal. Pri sebi sem imel nekaj vizitnio in na enih teh je bila označena telefonska številka meni poznatega krčmarja s Centre avenue.
Poklical sem ga in mu poročal o zadevi. Odgovoril je, da pride
kapitalistični list "Chicago Jour nal". Po kratkem odmoru vstopi mlad človek v maršalovo sobo Nosil je ščipalnik (cviker) in bil oblečen v eni kostum. V njem sem na mah spoznal, da je poro čevaleo (reporter) kakega časni ka. Tako je bilo. Šel je narav nost k maršalovi mizi in mu ne kaj šepnil, potem ko je premotril mene, ki sem se kazal, kot zatoj 1 jene ga v čtivo. Poročevalec s je vzravnal,. maršal pa je nato dejal proti meni: "Ali ne veste da je proti postavi tleskati v sod njiski dvorani?" — "Natura je močnejša kot postava; jaz sem simpatiziral /. zagovorom!", sem povdaril nekako važno. Zasmejal se je mladi poročevalec i ti važno je pogledalo dvoje modrih oči iz za ščipalnika. Z medenim oliro zoni je prišel k meni in se sklonil pa uprašal jxilglasno:
"Kaj je govoril tisti odvetnik o čem je govoril?" Povedal sem mu le par točk. "Dobro je moral govoriti; sicer bi ne aplamlirali,' je pristavil. Nato je napravil resnejši obraz in začel prcgledo vati neke note, ki so ležale no bližnji mizi.
Točno pet minut čez peto uro je bil prijatelj .T—č. katerega je poslal krčmar, z denarjem pri meni, da me odkupi. Neki tajni jHjlicaj naju je vedel v šesto nad stropje, kjer se vplačujejo take kazni. Plačal sem $25 zelenih do-arjev in zahteval potrdilo (re-zit): toda tnjtjik oziroma blagajnik j«' ugovarjal demonstrativno češ da država v takem slučaju ne dajč "pobotnic", iu da popolnoma zadostuje, če je svota vknji-žena v državnem arhivu. Ali jaz sem ostal pri svoji zahtevi in tir jal sem potrdila. Konečno je odtrgal («1 bloka en list in začel pisati.
"Vi torej ne verjamete, da grt ta svota t je, kamor spada," je med pisanjem godrnjal klerk.
"Državljan sem istotako kot vi. in sem opravičen zahtevati potrdita. da sem vam svoto izplačal,' sem dejal s povt.arkom.
Med tem je bilo potrdilo napisano. Vsebina tega dokumenta se glasi v angleščini:
"Received of Prank Petrič the sum of twenty five dollars in full of fine this day imposed by the Court, for a contempt of the Court.
T. C. Mac Millan. Clerk, by C has. A. Hudkley,
Deputy. Chicago, June PI. 1!>07." Pod temi podpisi pa stoji pe-šan pečat U. S. District eourt-a.
Vzel sem potrdilo n pristavkom, da sem Šele danes okusil kakovost svobode Zed. držav in da seru za eno skušnjo bogatejši, za $25 pa lažji. — —
Ta dan je bil torej zame važen, in zelo važno je obenem tudi potni i b), da sem za vsak tlesk plačal 5 dolarjev. V istini, važno in značilno za vsaeega, ki se prišteva državljanom Zed. držav.
Frank Petrič.
takoj'.Vsedel sem se na stol in čital
liarbertoii, ()., junija. Sjiet sta*sc ločila dva nladetuča od našega veselega samskega -kros ga ter prevzete dolžnost, >krl>eti za to, da človeštvo ne izumre ! Ker sta priljubljena in spoštovana pri vseh tukajšnji slovcnskh društvili, sebno pii vrb člana ^ov. nor. |*xlp. <Jtiušt'va "Triglav", delijo gotovo vsi ostali rojaki moje čestitke k o-bilnemu blagoslovu iu neskaljeni zakonski sreči.
Omeniti moral n, tla je ženina Martina1 Železnikarja, ki je predsednik društvu "Triglav" počastijo to dfrništTo korporativno, nakar mi je sobrat Anton Strokel'j izrazil čcst tke v i nemi vsega' društva. V svojem nagovoru se »je tlotoknil tudi le{*> se .razvijajoče S. N. P. J. Ko je Štrukelj končal, zagrmeli so iz sto in sto grl tnuvxhiseni 'Živin' klici. Nato se je zahvalil ženin kot drttišfcveni predsednik za izktaiaaito {»časten je in obljubil, tla hoče* taidi vboilbče delati za napredek in korist S. N. P. J. z isto požrtvovalnosti« in gorečnostjo, k^kor je to sto ri> tlbslei kot sarncc. Opominjal jc.
<dto mej vztrajamo vsi pri svobodomiselnih načelih -in da se naj ne plaši.no zaprek, ki jih stavijo nekateri sovražniki svobotie in resnice Prava svobodo) liiselnost »jc .nepre-imtgljivta' in lx> končno vendar lu ••zšla ift krutega boja kot zmagovalka. Tem odkritosrčnim ženinov i m besedam je sledilo burno odobravanje.
Ne strai n pa poaaibiti tudi trnuizc-ga> vrlega Inladeiviča in sobrata Ivana IJakanta. Tudi .njemu smo priredili •skupni obhflc, da še poslovimo otl' mijietra, predno stopi v zakonsko zvezo. Govorniški posel jc prevzel predsednik Martin Želt^n:-kar. in njegove iskrene besede so ženina tako ganile, da mil' »je zaro-stla solza jx> njegovem šc ml atletu-šketn obrazu. PrecEsedlr.ik se mu jc zahvaljeval za njcgw trmi, ki ga rfniai kot vesten član bolniškega odbora'. Ha lan t se jc vsem toplo zahvaljeval in obljubil šc naprej posvetiti vso skrb svo»jim dolžnostim.
Dragi bralci "Glas Svobode"! Prod dobrim letom ni trlo .ne davlua ne slulv.v o kalkem svobodam:se!no.n {xxPportui ti dWistivti tukaj v lkurber-tomiu. A ozrite se danes v to -malo mestece in |*>glejte, kako -veliko število članov ima narodno |xxl|>oruo društvo "Triglav" že dunes, v teku tako kratkega časa! Začeli smo 6i tati list "C|. Sv.", in ta r.atu jc odprl oči, tla u.no aa^lcda'.i rcsnico tam, kjer je poprej nismo videli, — in spoZnalj si no svojo lastno korist. Želim .torej iskreno, da spozuaJno resn'co vsi in se zavedamo razmerja tlo naših črnih "prijateljev".
Franc Tomja.
Milwaukee, 23. junija.
".Vitfehtana tlenar izginil v judovski žepi" — zaatpil je A. S. v svo-j- umazani plailiti što. 27.
Sprčo take nesramnosti m farizejske binanščinc si ne moreni kaj, <h ne bi žefrnanib gosjx*lov ok-n>g A. S. upnaša1?, tan j>a izginja oni tlenar, ki ga Kristusovi namest'nikt fc+itarijo s tako Idkavostjo od revne^ IjuKltetva dan tiar <lan, leto m letom in stoletja za stoletjem? Odkod je prišel tisti denar, ki ga zala-giate v r.ezaslfšffino lurJdobne tožbe, s katerimi hočete ugonobiti Ikis oJite ljudi, ki razkritvkujejo vaše farba-rfije in vaše (lolnvjšijivo živ7jenje?.J Mar ste ga I i aaisluziH v ]x>tu svojega obraza in z ru'ljavimi rokami v kaki fomlri, topilu ci, ali pre.nogo-kt)|*u'? Splošno rečeno; — z več o mojstersko prtt netenost;o uafelita-negta! tlenarja si sploh ne morete misliti, kakor je raivtao denar, katere ga razmetavajo v svojem razfkošj j oti' maiziljeni cigani, ki imrjjo se-dbj pmlfrziK>st gt>\t:>r:ti o organi/! rani Ixandi za fehtarijo. Ni je lm j ciganske organizirane bminde za fehtarijo, kakor je ravno katoliška cerkev s svojimi thtbovniki, ki ' tia-ijo ATtbio v mislih le denar in zojkI tlenar, m koj-'1i tmilha ni nilcdair polna, Duhovniki so za sv*vo patentirano lctiol*7, za svoje ztVražbe in lopovščine, plačani tako s« iajlio, d" se moramo ineinunivsti s sle|>oto udar-
jenega Ijiifstva čtidoni diuditi.
Moje prepričauje je, tla s no mi vsi svolxxlomisehii Slovenci prasto. voljno in z 1 veselim srcem tforowii sat)je prispevke za silobraai. Ta !tyi>r;iii pa je le izreden |xx.*tlin slučaj", ki so ga |x>vzročili farji sami, — a ne večno tnajaljoče fehtanjenjc, kakor je to pri thibovirikih v »navadi. —
Pri farjih itaik ni nobeden fehta-iril in jib nategovali, ker prej)ričan sem, tla bi dbbi'1 <k>tična brco ta'.n. kjer izgubi brlict svoje poštent) ime.
Svetinj« n torej, naj se dot čni duhovni gospodje, ki vid:jo feihitari-jo v tem, tla smo mi prostovoljno in iz srca radi pri«<kr>čili na pomoč našim rsled facške luifdob-'je pre-gianjianim somišljeuJkcrn, — sami se1»e za nos počulka(jo iu naij- se jki-glcdajo v zrcaltu samos|x>znanja.— in vtideli bodo, tla so le on i sami večni1 berači, — pndirepmc Inaihe, ki ti pritle stokrtrt nazaj, cettwH jo stokrat odženeš!
Sedaijiiihi liorilcem proti |*>gu-bonosntimt in požrešneirtui kapitalizmu za svrdxxTo in resn'co pa poklafdam m» srce. da ostanejo ,-ta-novitni pri svojem koristnem delit.
"Gbasu Svolxxle" pa želim obilo novih naročnikov, — in 'končna zmaga bo na naši strani pro-nl'slej.
T'vani Kalan, 152 Rcetl Str.
So. Chicago, If), junija.
Dne 18. t. 111. smo imeli v So. Ohicagi na 95. cesti nad vse zanimiv in za katoliško bratoljubje jako značilen prizor. Naš rojak Frank IToeevar se je odpravljal v staro domovino. Mil je član društva uniformiranih "Vitezov sv. Florijana". Hotel je vzeti seboj društveno kapo za spomin na ameriškega društvenega svetnika, da bi ga tudi v starem kraju, obvaroval ognja in drugih nezgod. Ko so uradniki omenjenega društva zvedeli, da koče tako dragoceno svetinjo seboj vzeti in jo stem oskruniti, so se nekoliko na-pili v to svrho, tla bodo bolj "junaški", — in šli «o ga čakati Hočevar se je otl svojih rojakov poslovil in se oil pravil s par spremljevalci proti kolodvoru. Na potu pa naleti 1111 predsednika Jožeta Povšetn. zapisnikarja Lo-renea Cernetiča iu na vodjo Lo-renea Fanotoveana, ki so nanj prežali, oziroma na 14sveto" kapo. Ko ga zagledajo, zatulijo prav po katoliško: "Tat, daj našo kapo nazaj 1" Osupnjeni in razkačeni Hočevar vrže kapo ob tla — in zdaj je bil ogenj v strehi! Vodja uniformiranih mask pokliče na pomoč vse svetnike, ker je ta "bogokletnik" Hočevar ueinil nezaslišano oskrutnbo, stem tla je vrgel blagoslovljeno kapo viteza sv. Florijana ob tla! Pričakoval je menda vsak trenutek, da bo Hočevarja, ki je storil toli predrzen in v jtebo upijoč greh, zdaj pa zdaj požrlo peklensko brezno!! Predsednik Jože Povše pa je meti tem časom samo molil
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importi : a vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem živ I j en j u «i\ boljšo kapljico. Vsi dobro došlil
mi
fsp

5 *11'	v*' -
GLAS SVOteODE
Slovenska Narodna
Podporna Jednota.
s sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John Stonjch, 559 S. Centra Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strouen, 443 Main Str. La Hallo, III. Tajnik: Martin Konda, 669 Loornia St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 937 Blue Island Avo., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klohučak, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111.
i Dan. Badovinao, Hox 55, Du pue, 111. Nadzor- J JoHN Verščaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. ulkl: { Matija Strohkn, 443 Main Str. La Salle, 111.
. I Martin Potokar, 564 S. Centre Avo., Chicago, III. Pomožni J Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave.. Chicago, 111. w11301': I Jakob Tl80L,<KX)2 Strand St. So. Chicago. 111. Mabtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Josip Matko, Box 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
VSE DOPISE naj blagovolo društveni zastopniki pošiljati na I. tajniku Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
"Osrednji odbor S. N. P. Jednoto ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno Bejo. Opozarja so vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise jednotnemu tajniku.
Bolniški odbor:
Kako sem u redo val kmetijski Pašnik?
(Po Miirku Twaim.) Prevzet je začasnega uredovo-nja kmetijskega listami jc delalo precej jmvglavk. Podoben sem bil človeku ki niktfar v svojem življenju mi vitki j nor j a, vi- jc prisiljen prevzeti poveljništvo kidije. Ker sem bil ]« v takem položaja!, da še.nisem maral lakote uanreti, bra ni preostalo dnizega, nego ta [x?sel prevzeti Pravi urednik je imel začasen dopust, in jaz sein dobil priliko in ponudbo, da ga nadamestujem.
Zarvest, tla sem zopet v službi, mc je navduševala, — i n pola ar polo popisanega papirja je hitela izpod mojega peresa.
Prvur številka, katero seru napol-nil jaz s svoji n duševnim lioga-stvom, je izšla, — iti čakat) sem z nestrpno radovednostjo, kakšen utis ho mojc delo na občinstvo napravilo.
Ko sem drugi t lan pppoltfoie za-pusti pisarno, stab je prod vratmi tolpa doraslih in nedoraslih moških, •kakor da; bi nekega pričakoval i. Za gledaaši mene. pa so se, ko b:. trenil, razpršiili ma use kraje, -i« slišal seni enega, ko je 'Spregovoril proti svo* ju uit tovar:su: 'To je on!" Da me jc to prijetimi presenetilo, se samo ob sebi razirme,
Dospcvši dni go jutro pred pisarno, je zopet stala precejšna množica pred pisarniškimi vratmi; stim tertja po ulic: pa so bili raztreseni ljudje, ki so tne zvedavo, iti kakor se mi jc zdelo, z največjim zanimanjem opazovali. V hipu, ko sem sc približal tmnožici, sc je odmakirla na desno in levo, pusti vsi meni širo-ko pot skozi njo. Bredno seru vsto pil v pisarno, sc:n še slišal mekoga reči: "Poglej ga v oči!" Jaz sdin se delal, kakor da bi ne opazil niti najmanj šega zanimanja, katerega je' po mojem tmnenju povzrocevata | moja oseba, akoravno mc jc v srcu veselilo, da »ni ljudstvo skazujc to-Iko pozornosti. Skleni! sttn ves do-pvkk svoji teti poročati v obš r-! nem pismu,
Koimj tia sem zaprl za seboj vrata pisarne, kar imi udarijo na uho mtv»gobrojni "Živio"-kl :ci, po mešani -4 ihnupnVn krohotonj<rn.
To j>a ni bilo edino, kar mc je ^ začelo begati in hi i v možgartvh j povzročati neprijetne misli. Ko sem j se namreč b''žal svoji pisalni im;z •teto sta tik nje dva po kmetsko j ob'ece-n mladeniča, k; sta. opazi v j s moj prihod, dnrg na druzega > plaho pogledala, malo ipn z vel k m ; it>pnt<m ''n polomom skočila -»kozi j flbn ulico, — Vse to mc ie j ako j izneradilo.
Pol ure kasneje stopi v pisarno star gospo*! z <|o'go, sivo brado, ol>-dajajočo fmi a fwcccj strog obraz, i Na moje vabilo sc vsede poleg mene. Rralo se imt je raz obraza, da : ga nekaj teži. Snel je svoj klobuk, in pok)živsi ga na tV» je izvlekel iz | njega rudeč svilnat 'robec :n zadnjo j fterlo našega čatsnika.
Položil1 je časnik v svoje naročje | m dhčim je br«rrl svoje očale z ni-drčim robcem, me irpraša:
"Ali ste Vi novi urednik?" Rekel seln: "Da." "A!i ste že kedaj jx>prcj uredo-vaH kmetijski list?"
"Nc" — sem odgovoril, — 4 to je moja (prva posMiišnja"
"\'isc kaže m to! Ali ste kedaj j*»skusili praktično kmetovanje?" "Ne, o tem ne vem ničesar." "Nekaj v meni Imi je to pravilo"
—	pravi stari gontkiman, ko je na-taloal očali na nos .ter me z ostrim pogledom (motril od nog do glave. Ko je časnik razvil, je rekel: 'Hočem čitati, kar jc v meni obudilo sti n glode Vaših zmožnosti) v kfine-ti j sk ill zadeval*. Bi l je ta4e članek. Poslušajte in določite, če ste ga Vi {xisali:
"Repa naj se nikoli nc puli, ker to jo pohitri. Veliko bolje je, če kak dec ko spleza gori na drevo in jo otrese."
"Kaj< mislite o tem? — brez dvo-ima ste Vi to pisaH."
"Kaj born misli}?! Jaz mis hm, da sem to ilobno ipitsal. Moj svet je do. bor, Prav lahko si imi sli m, tki se v tej okol;ci več milijonov vatlov repe pokončat, ker jo pulijo v nezrelem stanju, nego da bi rape počakali, da jo fantje z dreves otresejo ..."
'Tresite Vi raje svojo staro »ma* ter! Repa ne raste tia drevjai I" "Oh, ...me raste na <kre\*jii! —
—	k<k> i*a je trdil, da ra>tc na drevju? To Je bilo pisano v priliki, — fgurano. Wsakifo, Jodor ima te količkaj raznima, bo vedel, da sem hotel reči. da naj se potrese grm!"
Te besede so starega moža dvignile raz stola ; začel ie t rinit i Časnik ma tisoče koscev, katere je potetm pomandral z nog«ivi v prah, — in ko je s,palico »parkrat aktoril po ttno. ji pisalni mizi, je rekel;, <b sem j zabit ka'Kor stara krava. Pri <Klliodti je zaloputnil /. vratuni, da se je pd-tresb vsa hiša.Sploh je ravnal toko, kakor da bi triu nekaj nc bilo všeč! Ker pa nisem ruogel slutiti, kaj bi irtegmlo to biti, tmu nisem tuiogcl pomagati! -—
Kmalu |K>to.u se prikaže na vra-tih dolga, koščena stvar, kateri jc <Ni pleč visela gosta griva, in kojc obraz je pokrivalo \"eč tednov staro srtrnišče neobritil» kocin. To člove-če jc obstalo na pragu, kakor da bi okcnienelo, kaaalec <lržeč na Ust uah, z vzk!o:sjeno glavo in životdn kaK< »r da bi poslušalo bogve kako važno vest. Vse je bilo tiho, — on pa jc še vedno pokišal. Slednjič jc vrata znk'oni I in stopcal slovesno proti meni. Ko jc nekaj časa z največjo pozornostjo ogledoval (uioj obraz, je potegnil iz žepa naš I i.-t ter rekel: "Tukaj — Vi ste p sil' to! Čitajte! Olajšajte m»>je srce! faz tqiirn grozire muke!"
\"zel sem n čital, kakor stoj: znl<>. faj zapisano. Ko sem Čital stovek za stavkom, so n zapazil, da se nje- j govo srce olajšuje. <!a mu njegove j poteze m1 obrazu niso bile več tako strašne imi cfct so izgubljate znake <hi-1 šcvnegta- trpljenja. Blajji mir in t ha ; zadovoljno^: je začela odsevati raz njegovega obličja. — enako mesi č- j nernu svitu Čez neskončno pustinjo ( Čital sem trt-le: "0»iran«> ;e fwii |->tič, treba pa je pri mjepovi re;n ve Irke skrb1ji\-osti. Tinnport'rati se uc sme pred mesecem junijem in Ue .kasneje ko ttneseca septembra. Po rimi naj ?e drži v toplem Krajai
kjer imore svoje mlade izvaliti."
In dalje sean čital: "Vidno je, da se bo letos žetev zrna nekoliko zakasnela. Zafto svctujo.no kutctoval-ccm, da začnejo '.saditi korusne storže in sejati ajdove žg;uncc že (meseca avgusta."
"Nekaj o bučaih. — Te jtagnxlc so v nekaterih krajih jako priljaibljene, zbsti v državah na atlantskem obrežjin. Ondotnd preb valci jim dajejo prednost preti borovnicami za j»tice in š.DPkeljne. Tiwb nabttjo te vrste jagod za pitanje gomltne, vendar se morajo v tetn slučaju po. mešati z ru<Pcčil:ni jagodami, kar prebavo v veliki imeni pospešuje. Unča jc edino sadje iz reda pomaranč, katera v severnih krajih loga-to obnKli, irarun kislih- 'kumar. Swusnjc so jx>kiazalc. <U» drevesa od buč mmaijb tlosti vrednosti kot senčnato drevo, imi sc torej v drevoredih ne sadi." —-.
"Zdaj, ko se bliža toplo vreme m so začeli jajca nesti ]>eteHni ,.."
Razburjeni: ]x>shi!š;ilec jc nenadoma skoči? proti meni, zagrabil me za •noke it) rekel :
"l>»sti, tlbsti, — .to zadosttnje Zdaj vdn, da sem i»ri zdravi |>a;iie-ti; kajti Vi ste od besede do besede čtbali ravmtakn. kakor sem jaz dolina. Ko sem namreč <laiK-.s zjntraj vse to čital, sem si rekel, da ali s'a-bo vidhn, da sc inot ni. ali pa da sU n jTostcrl neirmen, Salm seb nisem imogel več verjeti. Sele sedaj ,spre-vidini, da je res tako zapisano, ka-Kor sein čital. Pripowxloval sem svojim prijateljem vsebno Vašega Irsta', a reki- sotmi, da sem znorel. Straž'I i so Ime tako stirogo, tla :ni je vzkrjHda kri; zatulil sem kot d vj! bivol, izsttrgtal se jim iz >rok m sklenil umoriti prvega človeka, ki m' pride v roke.
Prej pa sem še zažgal svojo h:>o V svojem b'taznem <lirui s<m naletel na več a>sedov in znancev, katere sdn naipadel in na tla pob:l. Edm se mi je ir:uaknil na visoko drevo, veivlar ga laliko <Iobnm kedarkoii hočem. Ko sem zagledal \'ašo pisan*), som se odWKl, da še Va > osobno j*>prašrtm, je-li istina, tto ste res tako pisali, kakor sem jaz brai, ali pi so n nnorda le joz znorel, kot so trtfili moji prijatelji, katerim sem končno sam začel verjeti. In glejte! pokazalo se je. da mise.n zblaznel jez, kakor sv imi je očitalo! Srečen je on, ki mi je ubežal na tire-vo. — Z 1 logom,	Z llognu!
Olajšali ste mi srce in razjasuK ste iiK»jo glavo. Moji možgami st> i »rest ali napad Vaš;h člankov, — m zdaj vem, da ni na svetu reči, ki !ii jih bita v stanu še enkrat anešati. Z lk>g»>m, p)S])od!" i—1'
Da je ta človek radi imenc napadal in na tla pobijal sosede in prijatelje ter svojo hišo zažgal vsled itiK-tie oziroma miojega pisanja, mi je bilo jaiko žal. čirt:l sem, da s*.'iu sokirivxic pri teh proti postavnih tie-j'anjih.
To premišljevianje i»a je prekinil prihod stalnega urednika. (Mislil sem sam pri sebi : "Ko bi te le z!o-dej zanese! v Fgipt, kamor sun ti svetoval. — pa bi iaz tvof list že v pravi red spravil! Prišel pa si nazaj nanagloma, — in če hočem biti odkritosrčen, moram kar izp)-vet krt i, da sem gi;v pričakoval!) ' Pravi urednik me ie pogledoval žr^ostno, osiqmjeno, skoro obujmo
( Upa z 1 je polo, ti, katerega so j*>-vzrt>čili stari p»sj)otl n dva kniut-ska paglavca v rtiredtviška sobi. Rekel je: "To je iSalosten lm>ine>^ — jako žalosten bus:ness! Razbita jc steklenica z gtnnijam, šest šip je v kosc li. pljaivalnik in dva /svečnika - v>t- razbrto! To p u še/ti na (hujše! Dolmr tf'as ei-iika )(• uničen, - n
l t>j lil sc —- z:: vvji: n:kdar prep^Nju. |o za list kakor prej n ■ imel tolikt z fa}. To pa -c-r grozn h bmlalestj. k Vstu. IViijate/j um', ja človek' Na ul e <h kar st\a in |x> p! ti!i sede b: Vas videli: k 'jti v s m?, <ta ste zblaznel'. Va<ši članki nvoraro p
Rt jc .s.cer tako trga. 'nikdar p >• mi>»ti kakor lilo le vsled fo tiskane v 7. m.-m pošten mrgoli Ijud-či čakajo, da so ,pcej»riča-
Ni čuda, — ripe; jati vsa*
koga na to hrVel! T članki sra-m< ta za časnikarstvo Za Uoga milega. kaj \'as ie veiulnr napottto do misli, da ste zmožni uredbvati tak"! vrste Hst?! \'i nc poznate niti te meljn h načel poljetlelistva I Vi pišete. kakor da bi b la brazda in bra-
na ona in ista stvar. Vi pišete o (Nadaljevanje s I strani.) skubljenjrU krav1, kakor da bi bile . knave ptiči.' Vi pripovedujete, kako in tmU ikll«f1 razne »vetnike na
bi se lailiko mparabljale unačke v pre, jo domačega platna. Vaša nov ca d.ii ostanejo ostrige mirne, če zasii-šijo gtx.HK>, —nir \Tcdna niti f ge , kaijti limizika ni na na ostrige iprav nobenega u^livn1, ker o njej prav nič nc -razumejo, — Rrimaruha, če bi \ j nevednost nalašč študirali, bili bi prvi v svojem razredu! Kaj ta-cega še .nisem nikoli slišali Vaša o[>azka, da je kožia divjega kostanja za f likanje čevljev \t!o dobra reč, —< to samo že zadostuje, unciti moj časnik. Yi odložite takoj uredniško jkiri. — jiaz nečem več jiočitnic Kiaikti bi jih im>gel tiuii uživati 1 Vodnp bi b i v stralvu, tla bo zdaj pa zdaj skočil iz Vašega peresa nov kozel, katerih imonate imeti cel hlev !
polnoč, da bi mu v svetem lioju s Hočevarjem na strani stali. Ko se mu je zdelo, tla je že zadosti uamolil, naskoči Hočevarja in hc zgrabita. Povše ^a začne tako po katoliško mikustiti in [Mdiožno iklofutati, da je reveža takoj kri obtila.
S tako surovostjo se je torej ljubljenec Kristusovih namestnikov Povše poslovil od svojega društvenega sobrata in ae eelo ožjega rojak« ! Kristus je sicer učil: Ljubite se med seboj, a ne pretepajte se. A kaj nase moderne, vnete katoličane Kristusove zapovedi brigajo! Žo davno jih ne izvršujejo vee v dejanju, am'p.ik nosijo jih le na jeziku.
Kar strese mc, kadar se sporo "m Toda morda pa sv. Plorijan ali pa
na vrste, v 'katerih obravnavate pod naslovom "Vrtnarstvo" svilnate črve! Odlazite brzo in prej kr> mogoče. Zakrsj vendar mi n ste že [«)-iprej [xWetlali. t Ta o k net jistm ni česar ne razinnete?" —
Nato setm jaiz takole txlgovoril. "Ztlaj pa jaz lit>čem Vam nekaj j>o-vedati, Vi zelnata g1ava; \'i sin kisle repe! Nikdar šc nisem slišal tako brezsrčnih l>esed, koikorsne ste vrgli Vi tnent v obraz. Že 14 let som pr» časnikarstvu, in od \*as slišim prve, da mora časnikarski urednik kaj znati. Vi kminrpasto korenje! Ktlo piše <!rcl*nat'čne n s,ploh umetniške kritike za nava-dne liste? Nezreli fantaHnii, ki si služijo j>o pisannali vsakdajni kruh! O dramatiki in o umetnosti ravno toliko razumejo kakor jaz o poljedelstvu in živinoreji. — K<lo ocenjuje novoizdanc knjige? Ktlo piše tehtne članke o financah1? To pišc;o Ijutljc, k' n ti prilike n'majo, iK>iTČit: se v Mi zadevah. Kdo kritiku J je in op>uje vojne z Inwlijanci? Ljud e, kateri nisti videl niti encgui tomahawka in kr sploh ne vedo, kai ie to. Kdo piše o zmernosti napram opojnim pi-jača-n, n kdo proklianja vrnsko ča-šo?? Največji pijanci, ki jim jc pl jača jjabava, in ki bodo šele v grobu postali trezni. Ktk> grmi čez odpad« nske, brezverce, prešestnikc in po-hujšljivce ? L-itvdjc, ki font nimajo iH>lK'iie vere, — na j-veej i lo;»\-i. ki se valjajo v blatu nemoralnasti in ki sami s svojim žiVljeajun tlajajo najrvečje pohujšanje. — Vi uabo<sa-ma oslovska koža! Kedo it redu ju kmetijske liste? Navatl.no ljuidje kateri so v pes ištvu bsmkerotiralij ki so pogi^reM v pisanju povestij, v prepisavanju uradu h aktov, v ure-dovanjui raznih drugih listov, in kateri se liočejo ogniti siromasiw'ci, — Vi hočete mene v času k *r.»tvu poduče\atr ?! Gospod, pz to poznam temeljito, in rečem Val n, da ctobiva tisti časnkar največjo plačo, ki najmanj razume :n najbolj ropota. O unilo ncbol čc bi h1! jaz ncutmui in bedast, namesto učen in izkušen, — čc bi b'l namesto jxi-hleven in Ulrirdcn, aroganten in predrzen: — potem bi bil lahko |>osial slaven mož na tem krutem svetu .. Kor ste z menoj tenko grtlo ravnali, betm Vašo shižbo .takoj zapustil Jaz sem storil svojo dolžnost, kttlikor -te mi Vi dovolli. Rekel sen pri nastopu službe, da bom Vaš list take diredowii, tla postal zanimiv za v-h» stan« >ve. lm držal s<*tn svojo beset K >! < )bljubil sen \'am. da btt.u pomnožil štev ' » naročnikov tia dvajset tistx-. In če b: in' du-li ča-sa le šc dva tetina, — moja obljuba l>i -c uresivčila! Jaz bi \*ašemu listu privabi! vrsto najboljših č i talcev, —1 takih, kakoršnih še noibe len kmetijski li<t imel ni. Niti enega ktneta ne bi bilo metf njimi — n t eneira. ki bi tx>znal razliko meti lwi-čovin drevjem in girmovjeii . na katerem raste sabta! — \ . -te ?(j.rešili veliko in leno oriliko. \'i gnila kumara! — Moj poklon — jaz i"
novi svetnik sv. Vitez drugače uei/ Sveta, edino/veličavna katoliška cerkev itak vedno kaj ntive-ga vpelje, tako da je od prvotnih Kristusovih naukov le nekaj malega preostalo, iti še tisto vse zveriženo in po duhovnikih popačeno.
Predsednik Povše je zahteval od Hočevarja tudi društveni znak, katerega je zagledal, na njegovi suknji pripetega. A Hočevar 11111 ga no da drugače, kakor da se mu 50o povrne, katere je moral zanj plačati. Ker Povše to svote ni premogel, moral mu jo zapisnikar posoditi. Tudi svetega znaka mu niso marali pustiti za spomin, boječi se, da se- v d nizih kraj?b ne bi oskrunil.
Po slavno dobljeni zmagi so se imenovani trije katoliški možakarji napotili v gostilno, da se po tem napornem in svetem delu zopet malo pokrepčajo in s svojim junaštvom pohahajo; kajti izvršili so velik čin : — oteli so sveto kapo in sveti znak oskrnin'be, katoliško vero pa spravili korak naprej!
Oj sramota /a take farŠke po-tolisce, ki so izgubili že zadnjo trohico moštva 111 zdrave pameti ter v svojem verskem fanatizmu in tereijnlstvn postali smešni in otročji.
Mnogo rojakov je gledalo to prismojeno gorečnost verskih fanatikov, in vsi so bili »krajno ogorčeni nad tako surovostjo.
Anton Kovaeie, 93—183 So. Chicago,
grem In od
A sdm.
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga aam producira.
IŠČE SE kapeimk za niovo -•stanovi j eno gttdbo v Pueblo, Coio.. kateri (posel lahko opravlja kot postransko vktžl**. Preskrbimo mu tu-tK dobro tleCo. Plača po dogovoru. — Odbor godbe, 117 Northern av. Pueblo, Colo.
Cleveland, O., 24. jim. 1!H)7.
Malokedaj s<i dobi in čitu kako poročilo iz naše največje slovenske naselbine v Združenih državah ameriških.
.laz bi zamogel marsikaterikrat poročati kaj zanimivega, pa rnj.ši molčim, ker se ne spuščam rad v polemiko. —
Cenjene Sitateljc "Glas Svobodo" prosim oprošeenja; ako se pošalim s seboj in mojimi boljšimi prijartelji ter souradniki društva "Naprej" S. N. P. .T.
Nekoliko mesecev je minolo, odkar so poročali moji prijatelji, da sem se upregel v zakonske "ojniee". —
Kmalu zatem sledil mi je naš dieni, neumorni delovatelj na narodnem polju, predsednik društva "Naprej" g. P. 0. Naj mi omenjeni ne zameri, ker sem takrat molčal: vodno mi je bil v mislih stari pregovor, ki pravi: v tretjo rndo gre! T11 resnica je to. ker prišel je na vrsto "tretji" zatorej me je močno zapoznilo. Tudi ta je nama sledil in se je vjel v zakonski "k urni k" Poročil se je v sredo t. j. 2(i. t. m. vrli rojak, sobrat. zastopnik in blagajnik društva "Naprej", g. P. K. z gospieo, sokol i 00 K .. .0. Klicem vama k temu življenske-mu preobratu: Vse najbolje! Pr>-{MiroČHtn pa jmsndmo Tebi novo-pečenec: ostani zvest svojim načelom. posebno druitvu "Naprej" S. N. I'. J., tudi v bodoče. Gospo soprogo pa prosim, naj giT ne ovira, temveč podpira v vseh slučajih za v korist društvu in sploh pri narodnomaprodnem delovanju.	Josip Kalan.
4201 St. Clair Ave. N. E.
WW. 'W •

glas 8vqbqde
in je prav- pooeni, — To je tisto 44 izobraževalno delo", katero praktieirajo med neukim našim ljudstvom črni kul-turonosci. Ka-j ko dolgo še pač?
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca
Ozdravljena težke bolezni ženskilih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
Zrušil se je
Vladarska kriza na Portugalskem,
jffcfllk Zapomnite sit da jq samo oni	Ti Ji>
yjljFf zdravnik dober in izkušen kateri	-J^ŠC^-
zamore dokazati, da je že mnogo	W^C^fP® ^«-' -/V in mnogo bolnikov ozdravil.
Marija Rezlč Na stotine naših rojakov se z	Matia Fortun
20Q5thSt. Union Hill, N.J. ....... ...... . 110 E. Park St. Butte,Mont.
zahvalnimi pismi m svojimi slikami	___
zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in
najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
rov v rudniku pri Poljski Ostra v i ter potisni osem delavcev. Dva so izkopali mrtva, šest pa smrtno ranjenih.
Kriza na Portugalskem se zelo nevarno poostruje. V glavnem mestu Lizboni protestirajo . vsi mestni svetovalci proti kršenju ustave, ker je kralj mestni svet samovoljno in brez pravega vzroka razpustil. Prirejajo se protestni shodi, ki pa jih vlada raz-pušča, kar nevoljo . proti kralju še povečuje. Kraljiea-mati nujno svari kralja, naj ne nadaljuje za-pričete protiustavne poti. Iz vstfi mest prihajajo poročila o ljudskih shodih, na katerih zahtevajo, da se kralj odstavi.
Društvene vesti.
Vsem bratom društva "Adrija" št v. 3 S. N. P- J., stanujočim v Johnstown, Conemaugh, Franklin, Pa, in ostalim, se u»l jttd.no naznanja, da se polnoštevilno udeleže redne mesečne seje, ki se bo vršila dne 30. jauiija t. I. ob 9. uri dopoludne v društveni dvorani. Volili bomo delegata za tretje glavno zborovanje v La Salle, 111.; polegtega &e bo razpravljalo pri tej seji tudi o drug/h važnih društvenih zadevali. Torej, bratje, pridite vsi do zadnje, ga!	«
Odslej zaiiiaprej vršile se bodo skozi celo poletje redne mesečne se. jc vsako zadnjo nedeljo v mesecu namesto kakor doslej ob 3. pop. — že dopoludne točno ot> Q. uri.
Odbor.
Vrhovni nadzornik
japonske armade baron Niši je prišel na Dunaj, kjer ostane 14 dnij, ter ga tudi cesar sprejme v ttvdijenci.
Slovanski čebelarski kongres v Belem gradu.
Meseca avgusta bo v Belenigra-du 11L kongres srbskih čebelarjev, na katerem se sprejmo tudi pravila za "Zvezo srbskih čel>e-larjev". Takoj nato se otvori I. kongres slovanskih čebelarjev. Na tem kongresu se bo razpravljalo o teh-le uprašanjih: 1.) o zvezi vseh slovanskih čebelarjev; 2.) o osnovanju mrežo preskuše-valnrh stanic, in 3.) o izdajanju vseslovenskega čebelarskega časopisa. Predavali bodo na kongresu o čeheloreji razni ruski vseučiliški profesorji in strokovnjaki.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na pljufah, prsih, želodcu, Črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlinxbolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živične bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, gilit. trganje in bolečine v krilu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja) Šumenje in tok iz ušesi oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh naglavi, srbefije, mazulje, lišaje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobol j, neredno mesečno čiščenje, l>eli-tok, bolezni na maternici, i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika in Sifilis točno in popolnoma, kakor tudi vse tajne aH spolne bolezni. .
Zatoraj rojaki Slovenci t mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, praŠate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ..ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk Za poštnino. Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi podučliviini slikami v tušu in barvah.
Orožna nesreča.
V Ha reel on i se je grof Mend ozn vzdigal s svojim zrakoplovom v Krak. Dva delavca sta se nalašč obešala na vrvi, kar se je zrakoplov hipoma vzdignil. V svojem presenečenju delavca vrvi nista takoj izpustila iz svojih rok. Eden delavec je skočil z visočine 8 metrov na zemljo; vsled olajšave so je zrakoplov še hitrejše vzdigal. Vsa prizadevanja grofa Mcndoze, potegniti nesrečneža po vrvi kvišku v zrakoplov, so bila zaman. Zapustile so ga moči, in padel je z visočine 400 m. Priletel je med gledalce ter obležal kot zmečkan kup okrvavljenega mesa.
CENIK
Kujiga Zdravje
Vsa pistna naslavljajte na sledeči naslov
knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas
Svobode": Mali vitez I., II. in III. del . 3.50c
Kralj Matjas.......... . S1*
Preko morja ..........4°c-
Opatov praporscek......- • 35c
Elizabeta angleška kraljica . .20c.
Jama nad Dobrušo........20c
Vrtominov prstan....... . 20c
Eno leto med Indijanci .. . . 20c
Erazem Predjamski......20c
May Eri.......... .. . . 20c
Tiun Ling ............20c
Strelec................25c
Naselnikova hči..........20c
Pod turškim jarmom......20c
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Mehikanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec............2$c
Za kruhom............20c
J. Pagliaruzzi, zbrani spisi,
j zvezka............$— 60
Na razstanku...... .. .. 1.00
Islandski ribič..........—60
Koristka..............—40
Gozdovnik............—.50
Beneški trgovec........—.40
Marija hči polkova......—.20
Viljem baron Tegctthoff .. —.3c Avstrijski junaki.. .. ■ —.75 Vencc slovanskih povestij, zvezek IV., VIII. b IN.,
vsak po............—.6oc
Za srečo, — povest......—.50c
Amerika..............—.20c
Spisi Andrejčctovega Jožeta, — trije zvezki, vsak zvezek je celoten in sam za-se ter obseza vsak par krajših, mičnih pripovedk;
zvezek po..........—.20C
Rcatin dnevnik........—.30c
General Lavdon........—.30c
Knjige pošiljamo poštnine pro-
Ozdravljena od slal>okrv-nosti, kašlja, težke bolezni v prsih in zlatenice.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
The Collins N. Y. Medical Institute
1-40 Went 34th Nt. NEW YORK, N. Y.
Dvojen samomor.
Johana Košir
Box 122 North Bergen,N.J
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
John Trebeč
Box 196 Tercio, Golo
Na Reki sta se zastrupila Ivan-ka Tene iz Ilirske Bistrice in njen ljubeče k Ferdinand Senjau iz. Roke z vdihavanjem plina gorečega oglja. Vzrok dvojnega samomora je — nesrečna ljubezen.
MATIJA KIRAlt
UOSTILNIČAlt
Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagl naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta< ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
v Kenosha, Wis.. 432 Middle S
So priporoča rojukom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne sinodko,
TELEFON ŠTEV. 777
Trdosrčnoat,
Vsem bralBkim društvam priporočmn tudi moje dvorane za društveno seje, svatbe, sabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudsko veselice.
V Trstu je prišel okrog 701ct-ni starček na Lloydov parnik "Thobe", ki je usidran v svobodni Inki, in prosil kuharja, da bi mu dal kaj jesti, kakor se veliki reveži večkrat zatekajo opoludne na parnike, kjer dobe gotovo kaj jedi. Kuhar je starčku res dal krožnik juhe in košček mesa. Ko je starček juho že posrebal, pa jo prišel slučajno mimo njega eden izmed parnikovih častnikov, začel nad njim upiti in ga poditi s parnaka. Starec so je začel o-pravičevati, pri tem pa mu je zdrknil v grlo košček mesa, ki ga je začel dušiti. Vsled zahteve častnikove so spravili starčka z ladije na obrežje, kjer je obležal, ker ni mogel več dilioti. Predno je hitro poklicani zdravnik prišel, je bil starec že mrtev. — Pač res: ljudem, katerim se samim dobro godi, ne poznajo usmiljenja In sočutja napram svojemu revnemu bližnjemu!
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek.
Potujoči rojaki vedno dobro došll!
Priporočam so vsem v obilen poset.
Frank Mladic,
587 S. Centre Ave.	Chicago, III
I'. Sclioenhofen llrg. Co'h, Najboljšo pivo je
POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja u^o s zlatom pre tegnjeno (brold filled.) ii* z dvojnim pokrovom. Size 115
JAMČI SE ZA 20 LET.
Ura ima koles jo najboljših umeri katiskih izdelokov (Elgin, Walt-ham ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Oeua jo Bodaj samo
|So prtxlaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III.
Emil Bachnian,
r>80 S. CeHtre Ave., Chicago,
Kdor imeti eno tih knjig naj nam postnim potom pošlje na-ročnmo.
Božja neumnost.
Za obilno naročbo se priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. Madison St.
Chicago, III.
iSČEM v svrho ženitve pošteno slovensko dekle, izurjeno v gospodinjstvu, staro od 20 do 10 let. Cc mogoče, s fotografijo. Tajnost zajamčena. Ponudbe na L C. K., Box 58, Dalzell, lil.
V okolioi Laškega trga na Sta--jerskern se pojavlja letos precej mrčesov, ki okvarjajo nasade po sadonosnikih in vinogradih. V odpravo te nadloge priredili so žo procesijo! S procesijami, molitvami in podobnimi sredstvi pa se take in jednake nesreče prekleto teško odpravljajo. Če bi taka obrambna sredstva res kaj zalegla, potem hi se svet, zlasti katoliški svet, kmalu spremenil v raj. Kajti molit'i pač ni teško
iSCEM svojega1 brata Alojza Gla vič. Pred štirimi leti je bival v Co-nemaugh, Pa., in od tega Časa ni več slišati o njem. Kdor bi za njegov naslov vedel, naj mi ga blagovoli naznaniti. — John Glavič, Box 323, Conemaugh, Pa. j
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralno vode in drugih neopojnih pijač.
62-84 Fisk St, Tel. Canal 1406
Rojak, kateremu si včeraj dal "Glas Svobode", da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res.
izdeluje društvene znake, gum bo, zastave in drugo potrebščine.
HRANA
jemo, da živimo; dobro zaužite tečne jedi store nepotrebne snovi za sestav in vzdržavanje fizično moči Co Vam jed ne diši, Vaša moč se hitro zgubi, ter postanete žrtev raznovrstnih bolezni. Gubitek slasti ni sam po sebi bolezen, je znak oslabjenje živcev želodca, kateri nadzirajo željo po brani. Kadarkolf izgubite prirojeno slast po hrrni, spomnite, se, da
Severov
Želodčni (i renčeč,
RAZNO.
zavživan v dozah, v kratkem časi pri jedi donese Vdm odločno za-željeni uspeh. Je priznana istina, da stoji to zdravilo na čelu vBeb krepčujočib zdravil. Napravljen je iz najčistejih prvin, zdravilna svojstva istih so preskušena ter budijo želodf c k normalni delavnos
ti. Dollo nam je stotine dopisov od zahvalnih rojakov, kisoSeve.
verov želodčni Gren6ec poskusili in se izrazujo pohvalno o njem.
Bolnici, bolni na slabem želodcu, neprebavnosti, želodčnem kataupline in krčev želodcu, Pokvarejeno prebavo, zgago ali enake bolezni ozdravili so s uživanjem tega zdravila
Eden sam poskus Vam da doknz o krepilnih uspehih tega zdravila. Cena 50c in $1.00.
"Vaš želodčni Gronoec jo dragoceno in zelo dobro zdrn vilo za slab želodec. S pomo-6jo tega sem zdaj zdrav. Zab valujem so najhvaleinije."
J. Kopecky, Stoneham, Tex.
"Z vesoljem Vam naznan-jujem.daBome V^še zdravila popolnoma ozdravila ; čast in hvala Vam,Vaš Želodčni Uren čec in Zlvljenskij Balzam bo izvrstna zdravila.
Josef Kaita, 924 N. Madeira at., Baltimore,Mil
"Plskušal sem Vaš Želodčni Gre učen, in uspehom. Ne koliko doz redilo me je moje-<ja želodčnega kntra."
C. K. Ko«t,
Chamois, Mo.
Prodaja se v vseh lekarnah. ZdravnUki nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj

W. F. Severa.Co
CEDAR RAPIDS IOWA
[W ******************** ' I
Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
339 Grove Street.
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča vsim Hloyenskiin Halonom svoja Izvrst-na vlna in likerje. Ima v zalogi tudi im-portlrana vImi likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Deduich je pooblaščen sprejemati naročila in denar.
ATLAS BREWING CO.
Blujo na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
[
LAGER
I
MAGNET
GRANAT
Kazvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi so oberniti do nas, kajti mi to bodemo zadovoljili.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlaf-Uljem uvedli smo da vluKe sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
R-3
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicugi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novouroje-nim "saloonu" vodno svežo najfinejšo pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske ■modke na razpolago. Vsace-mu v zabavo Bluži dobro urojeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obiBk bo vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
(517 H. Centre Ave. blizo 19 ulico Chicago, Ili„
Ncvtirna sobarica.
1L

VODAK-OVA GOSTILNA
*
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja.
TELEFON CANAt, 704 1
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BAM
278—92nd Street
Chicago, tli.
Kasparjeva državna banka.
623 Blue Island Ive, Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 110 jun. in t*l 1. jul. |w< do 110 dec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal zn na leto. Pošilja se denar na vso dole sveta in prodaja Be tudi vozne listku (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
V Bnndimpešti so aretirali sobarico shadčičarja Liukacsa. Policija je izvohala, <la jc sobarica i^ctni rokodelski pomočnik, član nevarne ta. t tiske <linužbe. I 'dr.'jal se jc z ttkra deno žensko posdteloo knjižico,
Ž učni k Hribar — fuČ!
Kakor poroča "Noto Domovina" z velikimi iSrJcami na prvi strani, je clevclamfski škof Horstmau končno vendar tividel 11 ujmo [»trebo, da spravi s Clcvclundai toll nepriljubljenega župnika Hribarja. Skof se je morda začel" bati, da bi izgubi! iz svojega hleva več tisoč slovenskih ovčic, ki so se jmfciiji čas ravno z')ok njegove in župnikov« trme navzele precej revohrcijonainmega duha. — in sprevidel jc, <Ra j c končno vendar le boljše zunueriti se slabemu pa stir ju, kakor pa izgubiti toloko dOj brc volne. Župnik Hribar jc od stavljen, —a udati se ne mara zlepa v svojo žalostno usodo, t. j. zapustiti mastno frvro, kjer si je v kratkih letih "prisluži" toliko lepih tisočakov! Obrnil se jc s pritožbo na papeža v Rim ter stem pokazal, da se niti svojemu predstojniku škofu« ne mara prostovoljno pokoravati, — četudi jc nekoč rzjarvl, da se umak ne le višji cerkveni oblasti. Hribar jc torej v pravem pomenu l>esedc puritan* in revohici jonar, kakoršni so povečini vsi 1**]«, kadar se gre za njih žep.
Dva milijona mark
t;, ljudje šo šc nekoliko bolj zanikamii. razni ■ farški listi pa lahko pišejo znova o našem "dobretn vernem slovenskem kn<ol'škci:n »1 jutlstvu" ... Žalibog, *lti je to vse tako zelo resi — Ker smo že ravno pri poneinunevanju, naj omenimo r;n:i nqgrede še to, da je tisti, kdor je obsojen prebavljati vsebino clevelan<fr;kega katoliškega lističa "Datniica', ki jc glasilo sedaj ifx> škofu naixxfonega Hribarja! in nevvbuirškcga mas'arja Keržeta (a ne katoliških Slovencev I), — na najboljšem potit, dh v kratkem času znori 1
(meničnih dolgov je zapusti milijo-nnr \V:llc v Meissenu na Nemškem ter pobegnil.
Mesto se pogreza.
Mesto Methvnvcll na Škotskem se jc začelo p ča>i |>ogrezati, ker so pol nji 11 iinudnišici rovi. Prebivalstvo se prestrašeno seli iz mesta.
Za "svobodno Solo"
je. nastopil' na zborovanju takega društva v I glavi na Češkem mestni <puho\Ttt:k vikolr Giesc. Izjavil jc, da je podla laž, ako se trdii, dia< svobod« ma šola podkopava vero. Ravmo nasprotno je rc,s. Svobodno, neprisiljeno izvrševanje verskih obredov je edino sredstvo aa1 gojenje resnic, ne vernosti. — Sploh so pa Češki duhovniki v>e kaj druzega nego na-še pokveke, k' vsled svojega divjega far.tatix na itn vsled slepega sovraštvi proti vsdnu, kir.'r le nekoliko |xd svobodomiselnosti diši, spa-dajo lx>lj v temini srednji vek, nego v sedaj ni pn »sviti jeni čas.
V Lurd in Rim!
Korajžen delavec.
Bes, veselje je gledali delu ven, ki opravlja korajžno svoj posel. Njegova korajža vzbuja dobro voljo v celej delavnici in še celo med onimi, ki se nejevrljni z delom. Vesel človek opravlja svo-delo brez utrujenosti mc 1 tem ko otožnez zapušča delavnico zmueen, pobit in nejeviljen Za-1 nje je dokaz, da dotičnik ni zdrav. Njegov prebavni Bstem mora" biti slab in potivhuje Tri-nerjovega zdravilu ga grenkega vina. Zakaj? Zato ker to sredstvo spravi prebavne organe v 11a j bil ji red. Ono očisti tel.. vseh škodljivih snovi, nareja novo kri, stori, da se hrana .lobro prehavlja in sploh iz otožneža naredi — korajžnega človeka. Rabite ^a vselej, kada'r izgubljate apetit. ali kadar počutite, da z v.išir. ž-votoiu ni vse prav
Dobiva sc v vseh lekarnah in pn izdelovalcu Josipu Trincrju, 799 So. Ashland Ave., Giicago, 111.
V
ODPRTO PISMO
Slavni Collins Medical Institute!
Vam naznanjam, da sem Vaša zdravila prejel in oddal mojemu prijatelju. On jih je porabil po navodilih in sedaj se počuti popolnoma zdrav, zato se Vam srčno zahvaljuje za Vaš trud in zdravila ter njih dobri uspeli.
Zahvaljujem sc Vam tudi jaz ter Vas bodem šc zanaprej priporočal bolnim rojakom ter jim svetoval, naj v vsaki bolezni na Vas obrnejo.
S postovanjem
Tos. Shintler, 712 Homrh 'Str., Indianapolis, Ind,
Kmetsko posestvo na prodaj
Pik! tern naslovom vabijo staro-KTajski farški listi "to dobro naše kutol ško ljudst.vo" na Francosko 111 Laško, ker bi <e mekaj duhovnikov rado zastom oozabavalo 00 svetu. Via'b:jo Ijmli na vse načine, jwi ten pa tudi z lažmi, trdeč, dannati božja izrecno žei\ ihi iprklejo slovenski ronarj: v čim večjein številu v Lur<l. To je vaba, ki bo privlekla najiuč o.vb, zlnvt* /ensk. k >•> v Marijo kar milj;'hI jene I Iu kedo bi taki izreetv žeV: ne ustregel?! — Toda uprašamrv: Ali ni to zlorabljanj e verskih čutil? Zl»b:?ali liodo sedi.Tj skupaj vse map več je duševno reveže :n revice, ni bodo razmetali sokle, katere so si 1 pri trgali od svo-jih tist in varčevali vse življenje. Obiskavali lxxH> samo cerkve, i»na'v kakor bi 110 Sloven sika n ne bilo tistega Boga kot v tujini, — ko pa pridejo nazaj, Ijo vse bolebno. ker bodo dMhovni gospodje voditelji žc za to skrbeli, (Bn liodo spal romarji v slabili prenočiščih. , miavadr.o kar fio cerkvah tio kaimenitih tleli: njim, samim se bo pa seveda godilo k«-t tiČempKl nebom! Pripetil se l*wloj zof>et slučaji verske zb'tfznefcwti fkakoršne mnrdno pril;,Ko opazovati tnvli že v "svobodni" Aimer 's !). Kajti kdo bi ne zblaznel verskega fanatizma, gre v družbi svojega fhtliovneca jesti rja romat v svete kraje! Naj se zgodi, kar se če — <fuhovn: gospodje pa le dosežejo svoj mmeni: <lbbro se imajo po po-
v stari domovini. Obstoji iz vseh gospodarskih poslopij, lepega vrta, polja in gozdov ter je lepo urejeno. Lepa prilika vsaeega, ki hoče iti v stari kraj in si tam preskrbeti posestvo. Natančneje pove A. Hradač Hox 40-1 Hibbing, Minn., ali pa lastnik J. Bradač. M. Lese št. S. p. Kerka, Kranjsko, Austria, Evropa.
Sodrugi delavci! Vaše najbolje orožje proti sovragom vaših teženj in stremljenj po samooavobo-ditvi je svobodomiselno in Bocija-listično časopisje. Taka Časopisa sta "Glas Svobode" in "Proleta-rec". Čitajte ju in širite med to-variši-sotrpini I Vsak somišljenik je dolžan ogitirati za nju in pridobiti novega naročnika.
Pojdite in storite taftol
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti so ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in ueuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain' Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 1Q1 let.
T. V vseh lekarnah, 25 Xlyin 50 centov, ali pa pri l|r izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
315 Pearl St.,	New York.
, 4 •. -i i. •	•--.'. - .

.. . , .M,
Nov Blovenski list.
Pred nami leži prva številka novega slovenskega lista, ki je menda prvi 'to vrste med našim narodom v Ameriki. Naslov mu je: "Jugoslovanski Gospodar v Ameriki". PeSal se bo — kakor nam že naslov sum pove — z zgolj gospodarekimi uprašanji. Novi list je glasilo jugoslovanskih kmetovalcev, obrtnikov in trgovcev. Nadel si je nalogo, postati središče in zbirališče vseh samostojnih slovenskih gospodarjev in tudi onih, ki si žele priboriti go,s|Hidarsko neodvisnost. Uredništvo pravi, dit je za nas Slovence skrajni čas, da nehamo javkati in mijavkati, Češ da smo "sluge tujih narodov"; dokler se no bomo poprijeli praktičnega delovanja »fc sc osamosvojili na gospodarskem polju, kakor so to že davno storili drugi napredni narodi, — tako dolgo bomo res ostali le "sluge narodov". —"Jugoslovanski Gospodar" bo rojake izobraževal v gospodarskih uprašanjih in jih napeljavnl h samostojnosti z raznimi praktičnimi nasveti, kažoč jim sredstva, s katerimi lahko to dosežejo. Prinašal mo podučne stvari, ki morajo zanimati slehernega samostojnega gospodarja te ali one stroke.
'A ozirom na lep program je pač želeti, da se ta prekoristni novi list med nami udomači in uspeva na korist celokupnemu slovenskemu narodu v Ameriki. Kakor nam jo potreben dober in neodvisen političen list, ki skrbi za duševno izobrazbo in osvoboditev izpod jarma naših duševnih tlačiteljev, — tako nam je krvavo potreben tudi gospodarski list, ki nam hoče iti na roko pri našem stremljenju po gospodarski neodvisno-ati. V enem kakor drugem srno potrebni poduka, in eno kakor drugo je nad vse koristno. — List je v veščih, strokovnjaških rokah (solastnik in urednik mu je v narodnem gospodarstvu visoko in strokovno izobraženi g. Aleksander Toman). list izhaja v Chieagi, in ga vsem rojakom priporočamo. FreduiStvo in uprav-, ništvo "Jugoslovanskemu Gospodarju v Ameriki" je: 37."» West Kith street. Chicago, HI.
Prispevki n OBRAMBNI SKLAD "Slov. Sovb Obrambne Zvezi v Cbicagi, III.
Prispevki.
Izkaz od zadnjega tedna: $171.30.
Društvo Edinost št. 12 S. N. P. J., Murray, Utah, $10. Andrej Krisjir, Jenny bind. Ark., ijabnil in poslal .$5.85. — Društvo Popot-nik št. HO Weir City. Kans., $4.40.
Skupaj do danes: $11)1.5;").
Jos. Veršeaj Ivan Molek, t. e. pred.	t. S. taj.
THE PINKERTON SPY".
LABOR
(Pinkertonski delavski ovaduh.)
Knjižica, katera opisuje nezaslišano ovadustvo v uniji W. F. of M., in katera morda reši življenje Moyeru, Ilaywoodu in Pet-tibonu.
Vsak slovenski delavec, ki je angleščine vešč, bt moral to knjižico citati. Stane 25c in se lahko naroči pri upravništvu "Glasa Svobode".
POZQRI
Soba, i vso hifino opravo opremljena »e odda » najemna Centre ave. Jako primeren prostor za enega aH pa dva samca. Dofčnik ima lahko ▼ onej hiil hrano (board) Kje in druge podrobnosti pore upravništvo Glasa Srobode, <»69 Loom i» str., Chicago, Iti.
SPREJME SE izurjen pevovodja za v Denver, Colo. Kdor ima veselje in zmožnost, naj sp prijavi na naslov: Joe Debevo, 4620 Hum. boldt St., Denver, Colo. — Plača po dogovoru.
ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vsr tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nai .enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kani naj grtdo, da bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Žu* nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje stno zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, tla bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, k a i t i to so edine bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar vršili višje šole v Evropi in pride ako imate kako bolezen izmed onih migljajte niti trenutek, temveč o nam v vašem materinem jeziku bodemo pomagali v najkrajšem pri nas, predno se obrnete do kake
jih jc v Zdr. državah. Mi stno doma iz Vaših krajev. T .raj rojaki, katere so imenovane spodaj, ne po-brnite se takoj do nas, in razložite svoje bolečine in nadloge. Mi vam času. Bodite previdni I Oglasite s« ga dritzega zdravnika.
Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od g—5 ob delaimikih, y—q zvečer vsak don. Ob nedeljah
Od IO—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
nit. DRILL, slovenski zdravnik, h katerim se lahko pogovorite.
7051 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se he morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penn Ave. Pittsburg, Pa.
Ali se bos ženil to spomlad?
e bo tako, potem si boš gotovo omislil enitvanjsko sliko in! sicer dobro sliko, ki m0rn vedno, ohraniti svoj pr.Ypti značaj...........................................
To ti točno solidno in rcno naredi.
Izkušen fotograf
391 -393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL.
est a it i. rs ti 18815	phone Canal 287

Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupit« peči in pohištvo pri
NAS -Xc*tt
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, III.
PRIJETNO UMSKO IN POMLADANSKO
»nlnjov ItiUJo In druge kr»J* ub .i)rl]iif tkem morju t.m |>r«ikrbl »turn likufen.
CUNARD LINE
prevaža ljuiu in iilaoo čez ocean
GlfiEULTAR, GENOVA, IMPEL ITO.
lept, veliki in novi
PARNIKI NA DVA VIJAKA
"CARPATHIA" "SLAVONIA" ••PAIMN0NIA" ♦'ULTONIA"
13,600 ton. 10.600 ton. 10,000 ton. 10,400 ton.
Iz New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnite bo do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna na vod a la o cenah in času kedaj parniki odplujejo.
F. G. WHITING, ravnatelj. 07 Doarborn Str.	ohicago
N az d a f rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
:Sr1ooii:
Točiva vedno sveže pivo in pristno druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. 7i obilen poset se priporočava
brata Košiček
599 S. Centre Ave. Chicago, III.
Edward Pauch
-gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
POZOR ROJAKU
Podpisani naznanjam rojakom
v La Sallo in okolici, da izdelu-jem vDP vrste moške in ženske obleke najmodernejšem okusu.
Za obila naroČila se najtople-je priporočam
VIKTOR VOLK krojač,
838 ~ It* ST.	LA SALLE, ILL.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno činurne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
VO0BFB T&UTB&'B
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospe&uje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino

er
jtlOIITCNBI*
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.
Izborno prebavljanje. Trdtto zdravje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bob zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bojezni.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
* * * *
v lekarnah
v bobrih gostilnah
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Tritterjev brinovec, sllvovka, troplnjevec, konjak.