mmm mmm Edini slovenski dnernik v Zedinjenih državah. :• Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA The only Slovenian daily in the United States :- list slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except jjj Sundays and Holidays TELEFON PISAENE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISABNE: 4687 CORTLANDT. NO. 114. — ŠTEV. 114. NEW YORK, FRIDAY, MAY 15, 1914. — PETEK, 15. MAJA, 1914. VOLUME XXII — LETNIK XXTL Po zavzetju Tampica je Saltillo glavni cilj konstitucijonalistov. PROTI TEJ POSTOJANKI JE ODŠEL IZ TORREONA GENERAL VILLA S 25,000 MOŽMI TER DOBRO ARTILERIJO. — FEDERALNI BOJNI LADUI PRED TAMPICOM STA OPUSTILI MISEL BLOKIRANJA PRISTANIŠČA Armada generala Zaragoze. NAHAJA SE NA BEGU TER JI PRETI POPOLEN POGIN, KER SO JO OBKOLILI OD VSEH STRANI USTAŠI. NOVI PROBLEMI ZA WASHINGTON. — PADEC TAMPICA JE IZPRE-MENIL CELO MEHIŠKO SITUACIJO. Kdo je pravi morilec igralca Rosenthala? Nadaljne priče zaslišane. Igralca Rosenthala so se hoteli vsi izne-biti. Washington, D. ('., 14. maja. Predsednik Wilson je imel danes daljše posvetovanje s predsednikom Stone senatnega odseka za zunanje zadeve ter je obravnaval z njirn o vprašanju, ali naj se dovoli konstitueijonalistom uvoz orožja in municije iz Združenih držav in sicer preko pristanišča Tarnpico. Državni department j» '»aje dobil obvestilo, da hočejo koustitucijonalisti sedaj, ko so se polastili tejra pristanišča, preko njepa uvažati orožje. Vprašanje j«' za waslmj£tou»»ko vlado precej koeljivo. V resnici je cela politika administracije zgrajena na /mapah ustašev in ti ne morejo prodirati naprej proti >ladcu Tainpi-ea, gospodarica situacije v Mehiki. (ara n za j<- dal pismenim potom sporočiti, da je zadovoljen s tem, da se v Tampieu izkrca ne-oliorožeue ameriške uradnik^ t-er da s«- na petrolejskih poljih zoj>et lahko prične z obratovanjem. S tem so dosegli petrolejski interesenti svoj cilj ter j** izjM>lnje na prošnja, katero so včeraj pred lotili predsedniku. Domneva se, da bo odšla fede ralua vojska iz Tampica ter se združila z armado j?euerala Vilic. Padec San Luis Potosi in Sal-tilla je jM)tem vprašanje le najkrajšega časa. Admiral Howard je sporočil, da so list asi zopet metali homl>e na svoj" nasprotnike v Mazatla-nu. Kake uspehe so imeli pri tem, ni znano. Boji v Mazatlanu se vrže neprestano noč in dan, ne da bi bilo na tej ali oni strani zaznamovati odločilnega uspeha. Tajnik Bryan je potom posredovalcev sporočil Huerti, da bi Združene države zelo veselilo, ako bi *«• na liobos-svetilnik vrnil kak mehiški čuvaj. Mehiška vlada bi usta jejo seda ne lil morala seveda jamčiti, da bodo luči v svetilniku v resnici porele. AVni. A. Staats, glavni zastopnik Carranze v New Yorku, je dobil od svoje vlade naročilo, naj ima pripravljene aeroplane, kater- so naročili koustitucijonalisti. Domneva se, da se jih bo odposlalo v Tampieo. Torreon, Mehika, 14. maja. — Mobilizacija ustaških čet za pohod proti Saltillo, je bila včeraj zvečer končana, ko so Villa in njegov štab z zadnjimi četami zapustili mesto. Armada obstoji v celoti iz 25 tisoč mož. med temi 15,000 kava-lerij«\ 7500 infanterije in 2500 artilerije. Villa j«» ukazal, naj se sprva nl-Vsar ne poroča o gibanjih arma-de. Zelo ga muči vprašanje glede zadostne intuicije ter je izjavil, da rabijo ustaši br»*zpogojno novih zalog, kakor hitro bodo zavzeli Saltillo. Villa tudi upa, da bodo Združene države dovolile u-voz iz svojega ozemlja, ker bi sicer ustaši ne mogli zavzeti Mexico City. Federalna posadka v Saltillo šteje baje 12.000 mož. Vera Cruz, Mehika, 14. maja. Brezžična brzojavna poročila admirala Mayo pravijo, da sta so glasno z navodili iz Washington« križarka "Des Moines" in kanonski čoln "Delphin" zavozila v Panuco reko ter se zasidrala na mestu, odkoder obvladujeta s svojimi topovi celo mesto. Mehiška kanonska čolna '"Bravo" in "Zaragoza*', ki sta po zavzetju Tampieo od strani ustašev nameravala blokirati pristanišče, sta odplula proti jugu izpred Tampica. Zasledujejo ameriška križarka "Tacoma" in pa dva torpedna čolna-rusiica. El Paso, Tex., 14. maja. Ameriški vojaki, ki stražijo ujete Mehikance v taborišču pri Fort Win-gate, X. M. so dobili danes pomoči v obliki dv^h bataljonov. Bati se je namreč splošnega izbruha jetnikov. Glasi se nadalje, da je bil en Amerikanec ubit, ko j«* več Mehikancev poskusilo u-bežati. Havana, Cuba, 14. maja. Mehiški delegati k mirovnim kone-reneatn v Niagara Falls so dospeli semkaj na krovu parni k a "Kronprinzessin CVcilie". Pre-krcali so se na parnik "Miami", s katerim so odpotovali naprej proti Key West. O svoji misiji se niso nič izraziti, ker jim je baje prepovedal Huerta. Dragocena violina ukradena. Chicago, III., 14. maja. — Danes je bila ukradena v neki tukajšnji trjfovini muzikalij Am at i-violina, katero je svoj čas imel Nadaljni potresni sunki v Cata-niji. Catania, Sicilija. 14. maja. — Danes ponoči so se pojavili nadaljni potresni sunki in ognjenik WEBBER JE LAGAL. Obe stranki sta zelo optimistični Izjava zagovornika Mantona. Ko je včeraj zasliševal Beeker-jev zagovornik Martin F. Manton pričo Webbera, je lahko vsakdo sprevidel, kakšen namen ima za-govorništvo in na kak način namerava rešiti svojega klienta. — Nova teorija Martina T. Mantona se glasi: Rosenthala je umoril Jacob Rose. Webber se je zapletel v različna protislovja in je slednjič moral pripoznati, da je pri prvi obravnavi lagal. Znana stvar je, da so se vsi igralci bali Rosenthala in so ga hoteli spraviti s pota. Pred umorom igralca Rosenthala je bil Webber zločince: zadnja leta je preživel po različnih igralnicah in špelunkah, kjer se kadi opij. Zagovorniki skušajo dokazati, da priče le pod vplivom državnega pravdnika vale vso krivdo na Beckera in da je državni pravd-nik Webbera kakor tudi Jaeoba Rose-j a prepariral čisto zase. Državni pravdnik kakor tudi zagovornik Manton sta s dosedanjim uspehom obravnave čisto zadovoljna. — W«-bber je izpovedal čisto po naši želji — je rekel pozneie zagovornik Manton. Pripoznal je. da sta bila Rosenthal in Roso sovražnika. Nadalje je pritrdil, da si je tudi on želel Roscnthalove smrti, ker je imel z drugimi skupne interese. Dosedaj še ni znano, katere priče ima š<» Whitman na razpolago. Kot se čuje, bo nastopil 'kot priča tudi zamorec James Marshal, ki je bil svoj čas vratar Webber-jove igralnice na 6. Ave. Danes bodo zaslišali Harrv-a Vallona. Miličarji iz Colorada jumor iz maščevanja, pred vojnim sodiščem. Priče so izpovedale, da so streljali miličarji direktno v šotore stav-kujočih premogarjev. IZPOVED POROČNIKA. Wiliam H. Taft. Prejšnji predsednik Združenih držav, William II. Taft bo v nedeljo dopoldan predaval v "Carnegie llall" o svetovnem miru. To je bila pravzaprav naloga državnega tajnika Brvana, kteri je pa zadržan. Za boljše varstvo divjačine in rib. Bridgeport, Conn., 14. maja. --Da se boljše varuje divjačino ter skrbi za strogo izvedbo tozadevnih postav je započel Fairfield County ribarski in lovski klub z akcijo za ustanovitev državne federacije vseh sličnih društev. Zapuščina pevke Lillian Nordica. Pretekli teden v Bataviji, Java, zamrla slavna pevka, Lillian Nordica, je zapustila dragulje v vrednosti $1,000,000. Italijanka porodila petorčke. Palermo, Sicilija, 14. maja — 40-letna Rosa Salem i je porodila danes dve deklici in tri dečke. Mati in otroci so zdravi ter bodo najbrž ostali vsi pri življenju. V posebni resolucij' 5 zahteval neki senator iz Celo* v, naj go-verner Amnion s istopi. Denver, Colo., 14. maja. — Poročnik Maurice C. Bigelow, ena glavnih prič obtoženih miliear-jev, je moral danes kot priča pred vojnim sodiščem priznati, da je drž avna milica dne liO. aprila v Ludlowu direktno streljala v šotore. To je prvi pot, da je podal slično izjavo kak član milice. Bigelow je prvi poročnik kompa-nije B, ki je povzročila toliko gorja v stavkarskun okrožju. Kot ga poročnika ter da se je streljalo na šotort- stavkarjev, potem ko so slednji napadli milico. Nadalje j- zatrjeval, da hjo na večer istega dne napadli fctavkarji njegovega kapitana iii nekega druge-g aporočnika ter da se je streljalo nanju iz .šotorov. Poročnik jc nadalje izjavil, da se je vsled strelov unelo šotorišče ter da je trajal požar do tretje ure zjutraj. Major Patrick J. llamroek. eden izmed obtožencev, je izjavil, da bo s svojimi pričami dokazal, da so bili vojaki prisiljeni streljati na stavkarje. Rekel je tudi, da so stavkarji trpinčili nekega miličarja ter da so se nato miličarji osvetili. V današnji seji zakonodaje je nastala senzacija, ko je senator W. C. Robinson, progresivec iz Colorado Springs vložil resoluei jo, s katero se pozivlje governer ja Ammonsa, naj resignira (odstopi) in sicer v blagor države in njene neodvisnosti. Ženske coloradske mirovne -lige so imele danes zop^t posvetovanje, na katerem se je sklepalo, kaj naj se ukrene, da se prisili governerja Ammonsa, da bi pustil zapreti rove. Jutri bo organiziran komitej, ki ne bo preje odnehal s prošnjami, dokler ne bo governer privolil v zahtevo. Kaznovana sleparija. Pariz, Francija, 14. maja. — Sodišče jc obsodilo ameriškega državljana Geralda Macaura na triletno ječo in na $600 denarne kazni, ker je prodajal aparate za vibracijsko masažo. Izdajal se je za doktorja in je imel ponarejena izpričevala z neke univerze v Chi-eagu. Njegov pomočnik je obsojen na eno leto ječe. Denarje v staro domovino pošiljamo: dirigent Theodore Thomas. Tat; Etna bruha še vedno lavo. Prebije razbil izložbeno okno in po- valei v okolici si še niso opomo-tegml violino k aebi s pomočjo gli od strahu zadnje katastrofe dolge palice. ter kampirajo pod milim nebom. Zopet na prostem. Bisboa, Ariz., 14. maja. — Sem je doapel Amerikanec B. S. Pel-zer, ki je bil v Canauea 40 dni zaprt, ker je bil obdolžen, da je izdajal v Soooro ponarejene kon-»titucijonalUrtične bankovce. Sodite« mu ni moglo dokazati nika-ke krivde. Pelzer ae namerava vrniti nazaj v Cananeo in odpreti tam novo banko. Švedski kralj zopet zdrav. Stockholm, švedska, 14. maja. Kralj Gustav j.e popolnoma okreval od operacije, kateri se je bil podvrgel dne 9. aprila. Danes je zopet prevzel državne posle, katere je doslej oskrboval njegov sin, Gustav Adolph. Prestolonaslednik namerava obiskati Združene države ter svetovno razsta-"Vive la Prance!" Vo v San Francisco. Berlin, Nemčija, 14. maja. — Prvič kar pomni zgodovina državnega zbora je zadonel v zbor- Vlak skočil 8 tira. niči klic: 11 Vive la France!" To Detroit, Mich., 14. maja. — se je zgodilo koncem govora so- Blizu Uxcona, Ont., je skočil s ti-cijalnega demokrata Wendel-a, vjra "Wolverine Limited" brzo-katerem je govornik izjavljal, da vlak. Od pasažirjev ni nikdo mr-vlada med nemškimi in francos-. tev, pač jih je pa precej težko kimi delavci najlepša harmonija, poškodovanih. is, K. $ K $ 1.10 180.... 26.45 10.... 2.15 140____ 28.70 T5.... S 16 15)---- 30.76 10.... 4.20 160.... 82.(0 25---- 6 20 170.... 34.(5 to.... 6.26 180.... 86.S0 36.... 7.30 190.... 40.... 6 30 100.... 41. C0 «5.... 6.36 169.... 51.25 60.... 10.36 800...« 61.60 6S ... 11 36 860.... 71.75 60.... 13.40 400.... 82.00 M____ 13.40 460.... 92.20 70.... U 46 600.... 101.60 76.... 16.45 600.... 123.00 89.... 16.60 700.... 143. CO 86«... 17-60 800.... 164. CO 18.60 900.___ 184.C0 100...- 20.50 looo.... 294. CO 110.... 12.66 >000.... 40-.00 iao.... M. 60 6003.... 1018. CO Poitarina je vštet* pri teh «vo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Na&e denarne poSiljatve razpo šil j a na zadnjo pošto e. k. poštni hranilnični urad na Dunaju t naj krajšem čaan. Denarje nam poslati je najpri ličneje do $50.00 v gotovini t pri poročenem ali registriranem pis mu, večje zneske pa po Posta) Money Order ali pa po New Tori Bank Draft. mix linn, 82 QortLandt St. Now York, N. 1 «104 St Clair Avena«, N. I. a Mladi morilec Jean Gianini, ki je umoril svojo učiteljico, je izvršil grozno dejanje iz maščevanja. Utica, N. Y., 14. maja. — V procesu proti Jean Gianini-ju, ki je obtožen umora učiteljice Lide L. Beecher, je nastopil danes kot priča pomožni šerif John Neillis. .Porotnikom je sporočil izpoved obtoženca, katero je baje podal slednji na večer po njegovi aretaciji. "Gianini mi je rekel", je izpovedal šerif, "da je imel v šoli neprijetnosti z Miss Beecher ter da se je hotel raditega maščevati." Gianini je baje rekel dobesedno.- " Na dan pred umorom sem ostro na brusil nož, katerega sem vzel iz naše kuhinje. Nato sem vzel še težak železen vijak ter ga utaknil v žep. Miss Beecher mi je .obljubila, da se bo sestala z menoj na večer ter prišla v našo hišo, da vidi, ko j je mogoče storiti. Sestal sem se z njo kot domenjeno ter jo udaril od zadaj z vijakom parkrat po glavi. Stokaje je padla z obrazom naprej v sneg. Jaz sem jo nato obrnil v snegu ter jo zabodel z nožem. Hotel sem Se maščevati ter dobro opraviti celo stvar. Nato snu š -1 domov, ves srečen ob misli, tla sem zadostil svoji želji po os vet i. Nož sem v snegu dobro opral ter ga doma zopet položil na staro m.-sto. Kaj sem napravil z \i-jakom, se ne vem spominjati. Ko s«-m se drugo jutro prebudil, sem se z«*lo dobro počutil ter sera se zgodaj napotil z doma, ker sem hotel pobegniti." Tekom te izpovedi šerifa je bilo čuti v sodni dvorani izraze o-gorčenja in porotniki so sedeli na vojih mestih kot okameueli. Serif je konečno izjavil, da je vse to priznal Gianini iz proste volje in ne da bi ga kdo silil k temu. Zagovornik je skušal dokazati, da je izvršil Gianini dejanje v hipni blaznosti, vendar pa je imel pri poslušalcih kaj malo uspeha. Minimalna plača. Olympia, Wash., 14. maja. — Na državni konferenci je bilo sklenjeno, da ne sme znašati pla-<~a tovarniških delavk manj kot $8.90 na teden. Ta odlok stopi l-i^julija v veljavo. Stavka dninarjev. Greenwich, Conn., 14. maja. — Danes je zastavkalo tukaj 200 dninarjev, članov International Laborers Union. Zahtevajo devet-urno dnevno delo, H>2 dnevne plače ter priznanje njihove organizacije. Odredilo se je potrebne varnostne odredbe, da se prepreči eventuelne nemire. "Vaterland". Preiskava katastrofe v Eccles Eccles, W. Va., 14. maja. — Danes je začela 'oblast preiskovati, kdo je zakrivil katastrofo v premogovniku, ki je zahtevala 172 človeških žrtev. Pri obravnavah bo navzoč tudi go\v?ruer Hatfield. Med razvalinami se nahaja Še troje trupel, druge so pa že vse spravili na površje. Napad na Slovenca. Rudolph M. Hoffman, naselni-ški agent Avstrijske družbe v New Yorku, bi postal včeraj kmalu žrtev napada, katerega se je uprizorilo nanj, ko je iskal neko deklico, katero so najbrž odvedli trgovci z belimi sužnjami. Obiskal je tekom večera več prostorov v Astoria in gorenjem or»t:ton.) •tANK SAKSKtt, Pre«ideot. 1(CO PLEŠK.O, Secretary. i * »IIIS DKNEDIK, Treasurer. f h-'*- t»f Bu-in«M of the corooration and e... ..................13.00 *ol»eta .................1.50 »tu za mesto New York........ 4.00 " ' tn za merJt > NVw York ... 2.C0 " - xotM elet« ...........4.50 pol l«tr* ............ 2.55 _f• trt > eta...........l.*«0 \> NARODA" izhaja vsak dan TvjjpmSi rede'i in praznikov. -OLAS NARODA" V« :-ry i j:iy (»xctMjt Sunday« and Uolida/s. MjO^cnptiun yearly $3.00 dtertUeirent on agreement '"-»•* r> i,r'!Ha »n osobnosti w n« priobeu;eja -«r blagovoli po&ljati do — Money Order. • uwnsbi kraja naročnikov pro-la nam tudi prejanj* ••v%lii;-e rnznani, da hitrej« najdemo naslovnika. tpMOf* in pO:U n; niLAS . ♦•andt St., Ijatvam naredit* ta islov: NARODA- New York City. Vtofoo 4< •87 Cortlandt mlfSj W^SritU] CK Proti narodni prohibiciji. D j 11. Vi ojavniini vestmi je pri-veeraj kratko poročilo, da je jela *'( itliolie 1'nion of Mis-r»->!)lucijo. v kateri se ob-t< /nje iti napore y.a uvedbo >dne prohibieije. a /a>lu/.i splošne pozor- i in s|>it>>n<\t;a uva zevanja, i »/. nje je razvidno, da se je e!o oboiwzevanje proti prohi-ji 11 i i l tam. kjer se je dosedaj alo stvari k;.j malo pozor- : te izjave in tega sklepa je . idno, ;*i v poliji meri zavedati Le nevarnosti, katera tiči za libieijskim gibanjem ter da •<• vsltd tega spomnili svoje nosti. -n'ju temu stremlje- \• like nevarnosti, ka-i::jši d vsepovsod pričelo z živahnejšo agitacijo proti prohibieijonistoin, p takrat bo postal boj proti prohi-bieiji lahek in nobenega dvoma ne bo več o tem, na kateri strani t bo zaznamovati zmago. nt kak sv oji V i b Dopisi. Lcrain, Ohio. — Neprijetna zima je vzela slovo, na njeno mesto je pa stopita zaželjena spomlad. Naši rojaki v Lorainu so se sedaj na spomlad začeli jako zanimati za državljanske papirje. V sredo, dne 7. maja ho dobili druge državljanske papirje sledeči rojaki: Josip 1'rba*. Mihael in Josip Vi-rant, Ivan Juha, Ivan Tomažič, Ivan Ivančie, Štefan Kos. Alojzij Triplat in Ivan Larnpe. V cerkvi sv. Cirila in Metoda se je poročil dne 4. maja rojak Josip Setina, doma iz vasi H učna. (Nevestino ime mi ni znano.) Novoporočen-eema želimo veliko sreče in obilo medenih tednov. Z delom se ne mor« in nič kaj dobro pohvaliti. L Po zimi smo se vedno tolažili, da bode spomladi boljJU?, to. v Gorici. Hoteli so razdejati še hišo grofa della Torre, ali bilo je že prepozno. Gradiščanski glavar je bil poslal 300 vojakov na pomoč goriškemu. Ta je ukazal tudi štiri tope z vso posadko z grada na Travnik spraviti. Grad pa je izročil meščanom in študentom v varstvo. Omenjena straža je ostala 3 dni na Travniku. dokler niso Tolminci popolnoma odšli. Nazaj grede so razrušili tudi hišo kanalskega dacarja, ki je pobiral v Bandelovem imenu davek na vino. Domov prišedši znesejo se Tolminci nad ojiinii, ki se niso hoteli upornikom pridružiti in v Gorico iti. Enemu posujejo hišo, drugemu poberejo posodo, tretjemu iz-pijejo vino itd. Dgher uspeh v Gorici je opijanil Tolmince, da sami niso vedeli, kaj bi počeli. Malo dni po odhodu iz Gorice zbere se zopet kakih 600 Tolmincev in Kanalcev, ki jo skupaj ureže-jo proti Solkanu. Iz Gorice jim pošljejo zopet dva konjika nasproti, katera jih prašata, po kaj so zopet prišli. Ko Tolminci raz-lože svoj namen (kakšen?) in obljubijo, da bodo mirni ostali, vrneta se poročnika k glavarju. Misliti je, da so se tudi Tolminci nato domov vrnili. Medtem se je bil upor razširil po Brdih in ne dolgo pozneje tudi po Vipavski dolini, zlasti v Ri-henbergu. Saj so imeli kmetje povsod enak vzrok pritoževati se čez tlačenje od strani svojih gro-fovskih gospodarjev. Nazadnje so se tudi Devinci vzdignili proti svojemu graščaku in tako je postal upor skoro občen po vsem Goriškem. V tej stiski prosi goriški glavar v zvezi z "drugimi graščaki pomoči z Dunaja. Vlada pošlje takoj 700 Hrvatov ter nekaj pešcev in konjikov. Ti so v kratkem času vipavske upornike ukrotili in polovili. Kakih osem dni pozneje poči v mestu znova glas, da so Tolminci že zopet na potu v Gorico z namenom, da Hrvate preženo, plemiče pobijejo in jetnike rešijo. Tolminci so se bali, da bode glavar tudi ž njimi tako postopal kakor z Rihenberžani. Dolžili so ga nepostavnosti, češ, da si prilastu-je izvršujočo oblast, katera gre samo cesarski komisiji.. Glavar se prestraši pred Tolminci in pokliče brž Hrvate iz Rilienberga ter jih pošlje v Solkan. Tudi kor-minski grof in sodnik zbereta kakih 400 mož in jih peljeta vrli Sv. Martina, ker so nameravali Tolminci tudi v Brda udariti. Ali ko so ti slišali, da so jim Hrvate nasproti poslali, ostali so rajše do-1 ma. Dasiravno se niso Tolminci več ganili, pošljejo vendar čez o-sem dni Hrvate na Kanalsko in Tolminsko, kjer se nastanijo po vseh vaseh. Hrano so jim morali kmeti deloma sami dajati, deloma iz Gorice robota je prinašati. Ker so se Tolminci mirno ob- nost in mirno prenašanje sedanjosti. V spomin na ta dogodek pa je ostal Tolmincem pridevek "pun-tarjev", in s to psovko zmerjajo goriški pobaliui gorske prebivalce sploh." Evolucija. Od visokočislane jugoslovanske strani je dobila iz Primorja 'Siid-slavische Rundschau' dopis, ki slove: "Vse naše javno življenje se nahaja pod utisom neprestano napredujoče evolueije jugoslovanske enotne ideje. Meje med tremi rodovi zginevajo, separatni interesi stopajo v ozadje ali se dvigajo v skupne interese. Dogodki na akademiji Revoltella v Trstu dajejo za to značilen dokaz. Težko je dobiti jugoslovansko mesto, v katerem bi ne bil mogočno odmeval napad Italijanov na naše dijake. Povdarjam, naše dijake, kajti ni se prašalo ne v Zagrebu, ne v Splitu, ne v Belgradu, ne v Ljubljani, ali so bili napadeni Hrvatje, Srbi ali Slovenci, ampak občutilo se je le eno, da so bili napadeni sinovi našega naroda. Da na.vedem zgled, temu slučaju bližen, moram reči, da se vzbudi interes vsega slovanskega juga s krivico, storjeno enemu, še tako majhnemu delu našega troimene-ga naroda, kakor se strese ves Montecitorio, ako Italijan v našem Primorju našteva svoje narodne pritožbe. To je z ene strani dokaz, da se je ojačil naš "narodni čut, z druge strani doktiz za dejstvo, da sta se zavest nacionalne skupnosti naših rodov in čut enotnosti našega naroda v nas trdno ukoreninila. Ni še tako dolgo od tega, ko smo smatrali Trst za nekako več ali manj nepotrebno Dosti zemlje m Da si bo vsak rojak lahko izbral kos rodovitne zemlje v največji ilivetski farm ar ski nafelbioi-Willardn v državi Wisconsin, smo letos poleg zemlje v sedanji občini odprli še dve nove občine (Township) za Slov ence, kjer je že več rojakov do sedaj kupile zemljo. Torej dovolj zemlje za vsakega. Ne bodite Vi zadnji! \*3a pojasnil* daje ; I.EO ZAKRAJŠEK. državni nase-Iniški z-stopr.ik za Wisconsin, nasel-nLski zastopnik sia Soo L'ne železnico ter za F. N. zcU^nic in upravitelj ADR1A COLONIZATION CO. 124--5& Street. Milwaukee. Wis. ZASTONJ. ToSljite svoje ime in naslov in mi vam pošljemo 5 krasnih, razglednic zastonj. Pišite na: Pcscia & Co., 1328 Broadway, New York City. (29-4—29-5) NA PRODAJ 40 akrov obdelane zemlje, liiša s 4 sobami in betonirana klet 16X24Xt)!l>, vse ograjeno. Šola na vogalu. Svet je ravan, v dolini. zelo rodoviten. 1 a ker gozda. 8 milj od Cadillac. Zveza po državni cesti. Prodam po ^>5 aker; Ena tretjina naplačati in ostanek na lahke obroke. Naslov: Davis Davidson, G01 Bond St., Cadillac, Mich. (l:j-5—13-6 v d) Pazite na ta ovitek! \ Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Expeller-ja dobite cesto ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 59 centov pri vseh dobrih lekarnarjih. F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y. Dr. Josip V. Grahek. iS EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. ig Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 Eaat Ohio St., Oll.gheny] N S. PitUburjr, Pa Nasproti "Hotel Pavlinac". - Kare Štev. 1. 2. 3 in i vozijo u imo mojo Hsarr.e. ZAHVALA. Podpisana se najprisrčnejše zahvaljujem za velikodušni dar, katerega so mi naklonili rojaki v Lowber, Pa. Rojak Ernest Ilumer ji» predlagal, da bi sc napravila veselica, katere čisti dobiček bi se poslal meni v podporo. In res se je vršila 2. maja v prostorih rojaka Franka Turnška veselica, katere se je udeležilo razen Slovencev tudi precej drugih narodnosti. Zabava je donesla čistega dobička in to svoto mi je poslal rojak Humer. za kar mu sproženo "izrekam srčno hvalo. Iskrena liva- slovensko vprašanje in mnogi izmed nas, Hrvatov in Srbov, smo smatrali zahtevo ustanovitve italijanske fakultete za opravičeno ali vsaj za irrelevant no s stališča naših nacionalnih interesov. Dandanašnji ni nobenega politično mislečega Jugoslovana, ki bi še zastopal tako mnenje. Ako bi pa vseeno še kdo to storil, bi ga naše našali, ostali so Hrvati le nekaj i . .... dni med njimi. V tem času so u-P*™0 . mn"lje tako-; lu jeli sedem načelnikov upora ini^11^. ^savouiralo la prepoteni eo odšli nazaj v Gorico.'^emba Je £osledlca zdrave' mla" Ali Goričani so se še vedno balii?? m 1P°Sebln° a^eS,Vne ™otnei Tolmincev in zato si izprosijo najlddJi° ZlvljeDJC' odkar je Kosovo j la rodbini Turnškovi, ki je dala ziistunj na razpolago prostore. Louisu Zinrzelu, ki je brezplačno igral na harmoniko, kakor tildi rojakom: M. Vidmarju, A. Vidmarju. Ig. Vidmarju, T. Lovrin-cu, ¥. Juvr.nčiču, Fr. Erjavcu, M. Homcu, J. Vertačniku, *F. Lovrin-cu, And. Cerarju, F. Rotarju in L. Zinrzelu. Torej še enkrat vsem najlepša hvala! Ana Pantoni, % Reeher, Euclid, Ohio. katere pošljejo eden oddelek na!^evano. j dobite dnevnik "Glas Naroda" kobaridsko mejo. Priznavam da se spominjam ob SKOZI STIHI MESECE, m i . . , .. , itej priliki velikanskega nacional- lolnnnci so stralioma pricako- , ■ cm 1 'nega bojnega poguma Slovencev! Glas Naroda vali izid preiskave, ki se je imela začeti proti načelnikom punta, j Dne 29. julija dospe v Gorico sodnijska komisija in v kratkem se začne preiskovanje in zasliše-I vanje. Pritožbe zoper Bandela so itrajale več tednov, na graščake , in njih sodnike"so letele ostre pu-šice in Tolminci so mnogo tožili zoper svoje župnike. Toda upor-jnikom je vse to malo pomagalo, i Po stari okrutni navadi primora-ili so jih z na teza njem in različnim ,trpinčenjem, da so obstali in pri-|znali svoje uporno vedenje proti svoji postavni gosposki. Meseca aprila 1714 je bila konečna ob-l ravnava. 1~>0 Tolmincev je bilo obsojenih za več časa v zapor na goriški grad. Dne 18. aprila se je oznanila obsodba glavnim šuntar-jem, to je načelniku tolminskih puntarjev Ivanu Gradniku, šest-indvajsetletnemu mladeniču, ter Gregorju Kobalu, Lovrencu Kragulju in Martinu Muriihu, da bodo razčetrtjeni in njih premoženje zaplenjeno. Kazen nad obsojenimi Tolminci se je izvršila dne 20. aprila na Travniku ondi, kjer stoji sedaj steber sv. Ignacija. Odsekali so jim na jpoprej glave in potem raz: četrtili njih telesa. Poedine ude so potem obesili pri Solkanu, v Panovcu in v Krojini. Drugi dan so usmrtili štiri druge Tolmince in 2'i. aprila so obglavili zadnje tri: Matijo Podgornika, Andreja Lahajnarja in Valentina Lapanjo. Vsi tolminski župani so morali bi li navzoči pri izvrševanju obsodbe. Tako se je izvršil za našo deželico žalostni upOr. Kazen je bila ostra, glede na to, da so bile pritožbe Tolmincev opravičene. Na drugi strani se pa ni nič storilo za zboljšanje stanja stiskanih kmetov. Kakor pri vseh drugih uporih, tako tudi pri tolminskem niso gledali na to, da bi odstranili najpoprej vzrok upora in ga za bodočnost nemogočega naredili, nego hoteli so le z ostrostjo kazni ostrašiti kmete pred vsakim enakim početjem. Tako ni ostalo sti-skanim podložnim tudi zdaj drugo, nego upanje v boljšo bodoč- izh.ija v sesiili dne. zani- v Primorju z odkrito hvaležnost- dneh na :>0 stran-h. V njeni naj ! jo. Slovenci so nam s svojo neuklonljivo eneržijo omogočili, da smo pritegnili v krog svojih iz-polnljivih ambicij tudi —^ jugoslovanski Trst." Omikron. Razne zanimivosti. Nekaj iz svetovne statistike. Leta 1812 je znašal državni dolg vseh držav 36 milijard kron. Po sto letih, leta 1912, pa je že narasel na neverjetno višino 214.800 milijonov. Kako velika svota je to, se vidi iz tega, da bi obsegala veriga cekinov, ki bi predstavljala to svoto, celo zemljo okoli ravnika. Leta 1912 je imela zemlja 1900 milijonov ljudi; od teh je živelo v Aziji 933 milijonov, v Evropi 484. v Afriki 118, v Ameriki 187 in v Avstraliji 57. Dolgost vseli železniških prog znaša več kot en milijon kilometrov. Armada avstro-ogrskih poslancev. Poslanska zbornica šteje 516 članov, gosposka 283. Ogrska poslanska zbornica ima 453, mag-natska 401 člana. Vsako leto zborujejo delegacije, ki imajo 120 članov. Vseh državnih poslancev v monarhiji je torej 1773. Poleg tega ima pa Avstrija še 19 deželnih zborov, ki imajo skupno 1660 članov. Vseh poslancev je torej v monarhiji 3433. Pač lepo število, ki tudi stane lepe denarce. Sofija in njeni prebivalci Bolgarska prestolnica se nenavadno hitro razvija. L. 1880. je imela šele 20,856 prebivalcev; 1. 1890. 39,549, leta 1900. je poskočila na 6/,788, pet let kasneje na 82,621, d očim je imela 1. 1910. že 102,812 prebivalcev. Tudi sedaj narašča število sofijskega prebivalstva naravnost rapidno. Leta 1911. je namreč Sofija štela «s 107.407 prebivalcev, koncem leta 1913. pa že 117,956. V teku 30 let se je torej sofijsko prebivalstvo pošesterilo. dete važneje vesti vsakega vesti iz stare domovine in mive povesti. Vse osobje lista je organizirano spada v strokovne unije. in FARME V SLO VENSKI NASELBINI Čakali ste na priliko - sedaj je to. Malo :eSlovencev, ki ge zanimajo za farme in r.e vedo za alovfcnsito hrvaško naselbino v Reno it u in Sanhornn v bližini metsa Ashland v državi Wisconsin. Te naselbine smo osnovali mi ter postajajo sedaj že pet let. Tekom te^a časa je kupilo farme v tem krriju več kot sto slovenskih in hrvaških draži n. Na^a dražba in na>e naselbine eo tako Mobro ina-ne med Slovenci in lfrvoti, da nam ni treba .^raševati in priporočati naše zemlje. Dober gla-; seže v deveto ves in dober jrlais je najboljši oj-las. Naša zemlja ce priporoča sama in naši zadovoljni knp-ci »o naj boli Je prjpiročilo. Kadi tega ni čudno, ia-jemo. Preteklo leto smo prodali skoro vsaki aker zemlje, katero smo in-ie-li v onih dveh slovenskih naselbinah in prodali bi lahko £e najmanj sto farm, ako bi imeli toliko zemlje. Ud onega časa smo dobili na stotine pi. V V1 V- "V- V- r mik« WMfcteftM". R. I. 1*. Lmcmor v tujini. V St. Poltene je ustrelil vojak pri tele-skein regimentu Leopold an. Kaj je nesrečnega mlade-pognalo v smrt, ni znano, alovenakimi fanti pri tele-skem regimentu je bil zelo jubljen. Ker ni nikdar skri-da je zaveden Slovenec, so nekateri predpostavljeni vča-budo šikanirali. vem vrhu. Hodil je že v torek po vaseh okolu Dvora, zlasti na Pod-gozdu. ter prosjačil. Pri tem se'je delal večinoma mutastega in ni bil z nobeno drugo rečjo zadovoljen kot z denarjem. Sedaj pravi, da je le ogledoval, kje je nameraval drugo noč vlomiti. V sredo ga je opazil gozdarski uradnik Drobnič iz Soteske, ko je tat slonel na cestni ograji pri Grmadi in a kal najbrž svojih tovarišev, zgede Marija Lrskovie, služ-' Drobnic je sporočil to orožniko. v Ljubljani, je padla na1 ma- kl s1a l)1,a na Dvoru. Vsedla nieah in si zlomila nogo. —!sta s,> takoi na voz m se hiemu posestniku Franu Ko-H,elJala I>rotl označenemu kraju, i i/. Zapuž je mizarski stroj Jujea sta dobila še na istem me-zal tri prste na levi roki. —'stu t,r aretirala. Rekel je, da >a rozulki oddali okrajnemu so-,v sin Jernej Erjavec iz Zgor-'1'*11 v Žužemberku. Baje je u-SCanomlje j.' Sel pred par dne- M* P™U*aee iz Gor. Avstnj-Minoči vasovat. Ko je zlezel na CV navihanee le ni vse- vo, sla mu jo dva fanta izpod- omislil, da bi orožnike speljal la da je padel štiri metre glo- na napačno sled! Ljudje so radi to. Na tleh ležečega sta potem tat™1 .v vednem strahu. Kidalca stepla. Izbila sta mu! V Svetmovi gostilni v Zi jj.j Z(l]je j rovniei so popivali fantje pozno ttarija Cerar — oproščeiL Pred v noC- ^ Pivci ie bil tudi Jožef bi jan.skim deželnim sodiščem je Ma,i> ki Je bil služben pri dežel-zanimiva os-ba, o kateri je ' ^ktrarni. 26. aprila zjutraj so d meseci govorila cela Ljub- nas!l iIaliia mrtvega pred Simno-na Državno pravdništvo je to- vo gostilno. Ležal je na trebuhu, , Jožefa Cerarja. preje Marijo rokp Pa ^ lrael zganjene pod gla-far da se je s tem. da se je iz- vn- N« -P' 1,1101 rano. priza- al kot žensko pregrešil proti 'b-jano najbrze s kakim železnim 7 voj zak. češ. da se je z zvi- drogom. Orožniki so prijeli neke-Uiimi spletkami izdajal kljubJustina iz Brezmce. ki je na .u da je vedel, da je moškega sumu' da v zvezi z ubojem. Ali la za žensko ter s tem ušel vo- J«1 Justm krlv ne, se ne ve, to —..... ----- ir.irMf ia stvar ho pojasnila šele sodna pre- iskava. Aretirana je bila na glavni tr- demu naboru. Kakor znano, je l Marija Cerar v Ameriko, r ga je pa izseljeniška koini-spoznala za moškega ter ga ^'J^ LP_^°.°_lefeč®m ™ Štajersko. Smrtna kesa. Umrl je na Vrti-čah. župnija Gornja Sv. Kungota. [po kratki in mučni bolezni Jernej ' Cilenšek, star 91 let. Rajni se je rodil 23. avgusta 1823 v Levcu pri Celju. Kot 171etni fant je začel voziti z vozom (parizarjem), v katerega je imel vpreženih 7 konj. Prevozil je celo Laško, del Švice, Gornjeavstrijske itd. Ko se je pa začel pomikati lilapon, je vožnjo opustil in se 2. svečana 1846 oženil v Gotovlje pri Žalcu ter pridno na svojem posestvu gospodaril. Dne 8. julija 1860 je strašen požar uničil celo vas Gotovlje in tu-vi vsa njegova poslopja. Narodilo se mu je petero sinov, kateri še vsi živijo in so stari skupno 300 let. Leta 1874. je na njivi koruzo okopa val, nakrat se vlije hud dek in Jernej išče pri bližnjem križu zavetja, v tistem trenutku udari strela v križ in Jerneja vrže na zraven ležečo njivo v pšenico. Od tistega časa je imel levo nogo sključeno. Oženjen je bil 64 let in je leta 1906. obhajal diamantno poroko. Ob tej priliki mu je tudi cesar podaril 60 K. Kako je bil starček priljubljen, je kazal njegov pogreb. Ker je bil podporni ud veterancev, so se isti v polnem številu z godbo poleg ogromnega števila ljudstva udeležili njegovega pogreba. — Pri svojem sinu Josipu Ozmec, župniku in deželnem poslancu v Št. Lovrencu na Dravskem polju, je po dolgi in mučni bolezni umrla vrla žena A-na Ozmec, stara 77 let. — Iz Sv. Ruperta v Slov. goricah poročajo. da so pokopali zavednega in uglednega kmeta z Gornje Voli-čine Jakoba Rebernika. Bil je ud okrajnega zastopa. — V Loperči-cah pri Ormožu je umrla Alojzija je za njimi ter enega od njih ujel. Ta mu je med potjo na stražnico povedal, da je on Gvidon Prelz. ki je 18. aprila pobegnil iz ječe pri jezuitih. Povedal je nadalje, da ni bil v družbi ostalih dveh pobeglih tičkov, temveč se je dal prijeti le zato, ker se ni mogel dalje skrivati pred preganjanjem policijskih organov, ki so ga povsod iskali. Smrtnonevarna nesreča vsled malomarnosti. Ko se je 23. aprila vračal 141etni Peter Querel v spremstvu nekega dečka iz Šked-nja domov, ga je nenadno zadela v bližini policijske stražnice re-volverska krogla v bližino srca. Deček se je brez zavesti zgrudil ter so ga mimo prišli ljudje odnesli na stražnico in poklicali rešilno postajo, nakar so dečka prepeljali v bolnišnico in ga tam operirali. Krogla je srce samo ob J strani zadela ter je ostala v levih pljučah. Stanje dečkovo je zelo | resno. Policija je začela takoj s j poizvedovanji, zlasti ker se je govorilo, da gre za maščevanje. Dognala pa je, da je 261etni Josip j Godina preizkušal na nekem vrtu v bližini revolver. Ker je malomarno in nerodno ravnal z revolverjem, je slučajno zadel dečka na cesti. Josipa Godino je policija aretirala. Tatvine v Pulju. Tudi v Pulju se tatvine, zlasti pa žepne, zelo miiože. Tako so prijeli te dni v ul. Monvidal nevarnega žepnega tatu, zidarskega pomočnika Vineen-ca Remeea, ki je hotel neki ženi iz žepa potegniti denarnico, v kateri je bilo okrog 20 K. V ul. Ce-sia sta pa opazila dva vojaka, ki sta se zvečer vračala domov, da se nekaj sumljivih oseb peča s ključavnico na hlevu nekega Vol- Potk Revmatizemi redvlee, Jetra In mehurr« bolezni, zguba mo 't ka Kreposti, nervoznost, gu bitek ilvtjenskoga s jKa sifilis ali zastrupljena kri. r.aiezena ali podedov ar.o. wpeJenca, trJpei - nočni gubltak, atrofija, str-kit:ra. varicocele Ir, vse druge modke soolne boioinl ee *amorejo ♦.smeliiic Szdraviti < /orna privatno In i m&Jiml stroški. * Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih . Pove vam za ka} 'xpite in ikako lahko ozdravite. Ako ste se žc naveličali. tr» >5iti denarv ne d* bi dosegli ftra'd© zdravlie. pišiit: se danes po to dragoccno kniii ico. 50.000 KNJIŽIC ZASTONJ y$3ka Knjižic? je Vredna $10 Bolnemu Človeku. Tisoče mož je že zadc bilo perfektno zdravi je/ jnoč in krepost pemočio te knjižice, naloga z^ian« »sti je: vsebuje ravno tiste stvj, ri, kamere bi mr ,rs 1 -nati vsak: mož, mlad aii star, ožen^cn ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni. ,n nezmožni za deio, ta knjižica je za va3 vredna stotine dolarjev. To knjižico 3s sp:isal star zdravnik, kateri je leta Jo teta zdr *vil ^ic;jcTnn •amo moške spolne boicrni. Zdravi je več kot 25.000 ma:. Pomislite kaj to >ika izkušnja pomeni. Ako ste nezadovoljni in ne morete dela.i ter uiavati živl; cnia-: korenito ozdravi+ir nVn hnrKtu im.*«i Kft 1__* _ ' , . .*■ , .. . " .,--------.j---- -V Uiv.vib it* Uijvau i- - v i' en ako no;ete bitro m korenito ozoraviti: ako hočete imeti bo ?ato, či? to kri v xf.lah; ako bočete bih močan in živahen mož; ako hočete m očdo tel s. iasno r j W.I.. I.._________.1 , * ________J ll^Cl I . ■ .. ----- --_----------------»"U it 1U JLUU ICi D, jasi braiue živce, izpolnite Se tianec kupen spodaj In po&ijito ga nam. iMniuaniuuauui nuuaiiiiuuMnua >hhm« aniiui, ,„ S za nrsspsaosio 3 »V« P'iJite razločne. ZapiSite va£e ime in naslov, izrežite in pošljite š c danes. JOS. LISTER & CO, Aus. 500, 22 Fifth Ave., Chic III. Gospodjer-Jaz trpim vsled bele.zni. zato prosim, pc žljite mi. Tašč brerplačne, Q£Žico za mole, poštnine prosto. ^cipiacao Ulica in itev, Box.. • Dr!ava. Zadravee, rojena Siderič, žena po-'pija. Naznanila sta eelo stvar pr-sestnika in mlinarja, v 67. letujvemu stražniku. Policija je prišla ; takega vrnila domovini. Ob enec se zagovarja s tem, da je bt vedel, tla je moški, da je s Lletom potožil to očetu, ki ga Ka pretepel, po očetovi smrti \\ materi, ki pa o kaki hspre- tlu ISletna Frančiška Lutman iz Ljubljane, ker je ukradla 200 K vredni šivalni stroj. rojaki NAROČAJTE se na GLAS NARODA", NAJVEČJI m spola ni hotela nič vedeti.'Sf^VKXSKI DNEVNIK V ZDR. -v* je bilo Cerarju, da bi se v DRŽAVAH. svoje starosti. Nad 48 let je gospodinjila na posestvih v Ilurau in sedaj v Loperčieah. Pokojniea je bila ugledna žena, je vzredila mnogo svojih in soro-dnih otrok ter bila dobrotniea ubogih. — V Sv. Bolfenku v Slov. gor. je umrl Janez Zorijo v starosti 82 let. Rajni je bil pravi kmečki korenjak: kot kmet je bil ponosen na svoj stan. Zavoženo mestno gospodarstvo. Iz Celja poročajo: Naši modri mestni očetje so v svoji zadnji seji sklenili, da najamejo zopet večje posojilo, in sicer 20,000 K pri naši nemški šparkasi. Radovedni smo, kako dolgo bo to šlo! Nemška "frajla". Iz Braslovč poročajo: Odkar imamo pri nas c. kr. pošto, in to že blizu 50 let, smo imeli vedno slovenske uradnike, oziroma uradnice. Zadnji čas pa, odkar je odšel Lihteneker, nam je poslalo poštno ravnateljstvo neko nemško "frajlo", ki niti slovenski ne zna. Ali res Nemci mislijo, da smo Slovenci zaradi nemških uradnikov na svetu?! Nemške občine za Siidmarko. Meseca marca so za znano nemško napadalno društvo Skidmark ki hoče pregnati Slovence z naše zemlje, darovale nemške občine sledeče zneske: Ljubno na Gornjem Štajerskem 200 K, Celje 100 K, Maribor 100 K, Radgona 50 K. Slov. Bistrica 20 K, Eisenerz 40 K,, okrajni odbor Eisenerz 40 K. Celo par ubogih kočevskih očbin je darovalo večje svote za to društvo, katero hoče v naše kraje spraviti Švabe. O spodnještajer-skih občinah, ki so darovale za Siidmarko, je znano, da so zelo zadolžene, a kljub temu so za Nemštvo tako požrtvovalne, da od svojih občinskih doklad podarijo znatne svote Siidmarki in Schulvereiuu. Slovenska šolska družba bi bila gotovo zelo vesela in potrebna podpore slov. občin. primorsko. Težka nesreča. V neki gostilni v Primšeli pri Kopru so bili 20. aprila gostje prav židane volje. Ko so se pa napili, so se začeli prepirati in hoteli eden drugemu nagajati. Eden izmed pijanih gostov je pri tem zagrabil z namenom, da l>i druge prestrašil, sekiro, ki je bila slučajno na klopi. To nevarno orožje je vrgel z močno silo na mizo, odkoder je odskočilo v kmeta Lovričiča in ga težko ranilo. Nesrečneža so prepeljali v tržaško bolnišnico, krivca so pa aretirali. Begunec iz ječe pri jezuitih aretiran. 22. aprila je neki redar v Trstu opazil tri sumljive osebe, ki so stale pred železnimi vrati nekega ondotnega dvorca. Ko je stopil bližje, so se mu ti trije u-maknili. Tam, kjer so stali, pa je našel redar voščeno kepo, v katero je bila že odtisnjena notranja' ravno prav ter prijela dva vlomilca pri njih "delil". Tretji je ušel roki pravice. Sta to čevljar Jožef Pignatov in dninar Vincenc Le-ban, ki sta kot vlomilca policiji že dobro znana. O tretjem tičku nimajo še nobene sledi. Dva dni z mrličem na stanovanju. 23. aprila so poklicali zdravnika rešilne postaje v Trstu v ul. Sedmih studencev št. 13. kjer je ležal 591etni tesar Henrik Zampi glasom izpovedi njegove rodbine že dva dni v omotici. Zdravnik pa je dognal, da je bil Zampi že najmanj 48 ur mrtev. Zampijevi sorodniki trde, da so mislili, da Zampi tako dolgo spi in da niso slutili, da bi bil morda mrtev. KOROŠKO. Tatvina, ki se je izplačala. V Rotah so vlomili neznani tatovi v hišo posestnika Frana Kattniga. Odnesli so hranilno knjižico s 1500 K, 60 K denarja, veliko srebrno uro z nikelnasto verižico v vrednosti 40 K, 11 velikih prekajenih klobas v vrednosti 11 K in eno sekiro. Za časa vloma ni bilo v hiši že več dni nobenega človeka, tako da se ne more natanko dognati, kdaj se je vlom izvršil. Hišna vrata, kakor tudi zaklenjena sobna vrata in vrata omare so vlomilci razsekali s sekiro. O storilcih ni nobenega sledu. — Posestnik Janez Vauče pri Velikoveu je obiskal semenj v Št. Vidu ob Glini. Prenočil je v hlevu posestnika M. Apolonerja. Tam mu je ponoči neznan tat ukradel iz notranjega žepa suknje listnico, v kateri je imel okrog 400 K. Vauče, ki je spal popolnoma oblečen, se je zbudil sicer ponoči ter videl nekega človeka, ki je po hlevu stikal, vendar pa je takoj nato zopet zaspal. Sele prihodnje jutro je opazil tatvino. Tat je na zelo premeten način prerezal podlogo suknje ter listnico z denarjem ukradel, ne da bi speči posestnik o tem kaj vedel. O tatu nimajo nobenega sledu. Kje je moj bratranec ALOJZIJ1 CARGO? Doma je iz Kanalskega vrha pri Gorici. Prosim ce-j njene rojake, če kdo ve za nje-j gov naslov, da ga mi naznani, i ali na j se pa sam oglasi. — A-j lois Ilumar, auna. Pa. Box 251. Mari- Rad bi zvedel za naslov svoje sestre MARIJE OKLEŠEN. Doma je iz Praproč. i'ara Valta-vas pri Novem mestu .na Dolenjskem. Ona je bila na Dunaju pri stricu in kakor sem čul, j j" pred tremi leti prišla v Zdru-j žene države. Ona je sedaj mor-j . da že omožena. Prosim cenjene i rojake, če kdo ve za njo, naj i -javi naslov uredništvu "Glasi Naroda", 82 Cortlandt Street,'; New York City. (14-16—5) J Rad bi zvedel, za naslov svojega; brata JOŽETA TEKA.VEC. j Pred enim luvoin je bil v Orient, Pa., in sedaj ne vein, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, ee' kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, najljubše bi mi pa bilo, če se mi sam oglu si. Jaz bi ga rad osebno obiskal, pred-j no odpotujem v stari kraj. — John Tekavec, Box 39, Lobelia,! W. Va. (13-15—5)1 RAZPRODAJA. Fa d i odhoda prodam čisto novo; opravo za 4 sobe za vredna %-20'J. Priporočani se rojakom Slovencem; ki si želi nabaviti poceni; hišno opravo, sedaj se nm nudi i lepa prilika. Matija Banič, 1237 Ave. A., med G6. in 67. cesto. . (13-15—5) New York City.! Iščem svojega očeta ANTONA METI 1Š. Biva nekje v Ameriki. Jaz nj iegova hči sem še premlada, int-uil, tla mu je Germain pritrdil. Računaje na njegovo pomoč je poskusil s svojima prijateljima svojo srečo še tisto noč. Bankir je bil na preži, in en Lasačev prijatelj je bil ujet ravno, ko se j-- { lazil skozi okno v blagajniško sobo. Lasač sam je srečno odm -el p«t» in se silno jezil, tla ga je izdal Germain. Nekoč sreča potem mladca. Ker je bilo to o belem dnevu, se mu ni upal storiti nič zalega. Pač pa ide za njim ter vidi, v kateri hiši stanuje. Ponoči sva napadla, Lasač in jaz, Germaina v njegovem stanovanju. Zalda s. je nama izmuznil. — Odslej ga nisva mogla zavohati nikjer. Zdaj je tu, vprašam?" — "Ničesar nimaš izpraševati", odgovori Skelet dostojanstveno. In debeli Hromeč je umolknil. — "To zadevo prevzamem jaz. Odstopiš mi Gerinaiuovo kožo — ni mi zaman ime Skelet. — Zapisan sem že smrti, in izkopan je že grob zame. Zato ne tvegani prav nič, če tudi tu opravljam svoje posle. (V s.- umori vse ovaduhe, bo pač prešlo drugim vse veselje do ovaduštva. lepili vzgledov je treba — in odpravljeno bo to na-Ae zlo." Vsi jetniki so občudovali Skeletovo odločnost tor se gnetli o-koli njega. Celo Barhillou si ni mogel kaj, da ne bi stopil med ban-ditsko gručo. Tako ni zapazil, da je vstopil neznan jetnik v dvorano, se pomešal med Skeletove občudovalce ter živahno podpiral zločinsko nakano. — "O, Skelet je junak", de nekdo. — 't e bi bili mi vsi taki. bi mi sedeli za zelenimi mizami ter dajali obglavljati poštene ljudi." "Tako bi bilo tudi povsem pravično. — Danes meni, jutri Skeletu so te besede še povečale nezaupnost. Zato se je obrnil proti debelemu Hroincu ter mu zašepetal na uho: — "Ta utegne razodeti paznikom našo nakano." — 'Ne, jaz jamčim zanj. Ne izda nikogar, pač pa bi morda branil Germaina. Boljše bi bilo, da se hi ga odstranilo." — "Dobro", de nato Skelet potiho ter pridene naglas: "Povej, Frank, ali ne bi prevzel Ti tistega blagajnika?" — "Ce pride, že dobi, kar mu gre." — "Pride gotovo." — "Ali odšel ne bo tako, kakor bo prišel." — "Iz tega nastane tepež. Blagajnika se odvede v njegovo celico, Franka pa vtaknejo v luknjo", zašepeče spet Skelet Hroincu na uho. "Natanačin se iznebiino obeh." — "Pameten pa je Skelet, to se mora priznati", odvrne Hromeč z občudovanjem ter še pristavi: "Se-li naj pove Zbadljiveu našo nakano?" 'Dalje prihodnjič.) tebi. kogar vi t e vidijo ovaduhi, da jim gre za kožo, ne bodo izdali ni- — "Natanko." — "In ker SkH*t prav dobro ve, kaj ga čaka, mu ne škodi prav nič. <> zmrzne ovaduh pod njegovimi koščenimi kleščami." — "Hudo se mi zdi za tako mladega človeka", omeni Frank. — "Kaj?" se -ilno razsrdi Skelet. "Imeli naj bi niti pravice kaznovati izdajalca ? " — "Da. izdajalec j-- — tt-tn hujše zanj", de Frank po kratkem prevdarku. Te zadnje besede in pa jamstvo debelega Ilromca je pregnalo jetnikom nezaupnost do Franka. Samo Skeh-t se ni motrel iznehit sum nje. —- "Toda kaj bi s paznikom. Skelet?" vpraša Nikolaj. — "Zamoti se ga s eeinersibodi." — "Ne zadržati se ga mora s silo.* — "Da." — "Ne". — "Mir!" za (K) ve Skelet, in zavladala je namah tišina po* dvorani. — "Poslušajte me!" nadaljuje predstojnik s hripavim glasom. "Dokler je paznik v dvorani, se ne da nič opraviti. Ovaduh bo klical na pomaganje in se hranil..." — "Kako bi torej?" — "Cujte dalje! Zbadljivec nam je obljubil povedati po kosilu pripovedko o Gringaletu in Razsckaju. Začelo je deževati. Vsi jetniki pridejo semkaj notri, in ovaduh sede tam-le spodaj na svoje navadno mesto. Zbadljiveu damo nekaj suvov, da nam pove tisto zgodbo. Ko vidi paznik, da smo mirni, bo odšel na kozarec vina. Bržko jo ta pobere iz dvorane, imamo četrt ure časa,-in preden s. vrne, ne bo več dihal ovaduh. To zadnje prevzamem jaz na svojo ramo. Zmogel sein že marsikoga in prav dobro se razumem na takšen posel. — Pomagati mi ne sine nihče —" — "Počakaj nekoliko!" zavpije Cardillac vmes. — "In blagajnik ki pride tačas vsak dan k nam? — Ta utegne poklicati pomoči. Blagajnik ni naš, ima sobo zase, in mi mu ne moremo zaupati." — "Imaš prav", de Skelet. — "Blagajnik tukaj?" vpraša Frank, katerega je kakor znano opeharil gospod Boulard za 700 frankov. "Blagajnik tu?" »e ponovno začudi. "Kako mu je ime?" — "Boulard", odvrne Cardillac. "S tem imam pa jaz posla", krikne Frank ter stisne pesti. "1'kradel mi je ves denar —" — "Blagajnik?" vpraša Skelet. — "Da, 700 frankov, ki sem mu jih izročiL" — "Ti ga pozna«?" vprašuje nadalje Skelet. — "Žalibog da, še predobro! Da ni njega, bi ne bilo mene tu.'^ VAŽNO NAZNANILO ROJAKOM! Naseljevanje na Slovensko farmarsko naselbino v Wausaukee, Marinette county, enem najrodovitnejših krajev v državi Wisconsin se je začelo. Zdaj je čas, da se naselijo poleg že tukaj se naha-jajočih rojakov še drugi, da so sigurni, da dobijo za sosede rojake, ker svet, katerega prodajam, je naprodaj samo Slovencem. Zemlja je izborna, kar dokazuje gotovo najbolj dejstvo, da je kupilo od mene lani in letos že nad sto rojakov, ter da jih je že sedaj na svojem mestu naseljenih toliko, da ustanovimo v kratkem svojo slo vensko farmarsko družbo, ki bo za vse gotovo velike važnosti. Sveta ne prehvaljujem, ker prodajam samo rojakom, ki se na lastne oči prepričajo, da ne obljubim preveč. "Muštre" tudi ne pošiljam, ker zemlja tukaj, kakor povsod drugje umevno ni povsod enaka, in iz "muštra" itak ne morete spoznati, ali je svet hribovit ali raven, porasel ali prerijski, in seveda tudi ne, če je na njej dobra ali slaba voda ter kakšno je podnebje! Vse, kar trdim z dobro vestjo in tudi garantiram, da je zemlja prav dobra in da bogato obrodi. Skozi svet v slovenski naselbini tukaj tečeta dva bistra potoka, dobre pitne vode je dovolj, v bližini so lepa jezera z okusnimi ribami, a poplav in drugih vremenskih nezgod se ni treba bati. Pridelke je lahko prodati, ker je mesto prav blizu. V mestu sta dve cerkvi, nižja in višja šola, skladišča, banka, velike trgovine, izvrstna železniška zveza z vsemi deli Združenih držav. Sploh ima Slovenska farmarska naselbina v Wausaukee, Wis., tako dobro in ugodno lego, kakor si je le želeti. Cena zemlji je od $15.00 do $20.00 na aker, plačilni pogoji so jako ugodni. Kdor kupi vsaj 40 akrov, mu tudi povrnem vožnje stroške. Pridite tedaj in prepričajte se na lastne oči, kakšen svet prodajam, in prepričan sem, da se naselite tudi Vi, kakor se je skoraj vsak, ki je prišel sam. Nepobitna resnica je, da sem prodal lani in letos rojakom več zemlje, kakor vsi drugi slovenski prodajalci zemljišč skupaj! Za natančnejša pojasnila in vse zaželjene podrobnosti se obrnite pismeno ali osebno na podpisanega, ki je tudi sam tukaj naseljen, da Vam more tedaj v vseh potrebnih ozirih pomagati. A. Mantel, Lock Box 221, Wausaukee, Wis. POZOR, SLOVENSKI FARMERJ1! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH 0KRANJSKIH KOSE V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajerci skem. Iste se pritrdijo na kopitče z rinkcami. :-: Cena 1 kose je 1.10. ^Sr Kdor naroči G kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega jekla; □ B cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamrfepo30c. kos.' Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročila je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser9 82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y, m N A * I ZASTOPNIKI, kateri mo pooolaičenl pobirati naročnina ca "Glas Naroda" In knjla«. kakor tuši sa vm tfruaa v nafto stroko spadajoča poaia. Jenny LInd, Ar k. in okolica: Micliaal Clrar. Sen Franclaco, Cal.: Jakob Lovilo. Denver, Colo.; John Debars la A. Terbovc. La ad v H le, Colo.: Jerry Jamnlk Pueblo, Colo.: Peter Cull« Id J. M-Rot ta. •allda, Colo. In okolica: Louie Coatelle (Tbe Bank Saloon). Waieenburg, Colo.: Anton flattie* Indlanopolla, Ind.: Frank Urajnw. Depue, III.: Dan. Badorlnw. Chicago. III.: Frank Jarjora«. La Salle, III.: Mat. Komp. Jollet, III., In okolico: Frank Laurie Matija Llberžar Id John Zaletel Mlnsral, Kane.: John Stale. Wauke*an, 111.:. Freak PetkovSek la Math. Ogrln. •o. Chicago, III.: Vtank Can*, •prlngfleio. III.: Matija BarborML Frontenac. Kane. In okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kane. In okolico: Martin Kos. Cslumet, Mich In okolico: Pavel Skalts In M. F. Koba. Menletlque. Mich, in skollssi B. Ke- •outh Range, Mich. In akallssi M. D. Ukori«. Chiaholm, Minn.: K. Egone, Franc Medved in Frank Zagar Duluth, Minn,: Joseph Sharabon. Kly, Minn. In okolice: Ivan Goufte, Jakob Bkerjanc In E L Kapach. E velet hf Minn.: Jurij Kotae la Alofs Gilbert, Minn. In oko lic s > LoaM T« Nibbing, Minn.: Ivan Pouie. Naahwsuk. Minn.: Geo Maarta. Virginia, Minn.: Anton W. Fo M. Louis. Mo.: Mike Grabrlaa. Aidrldgs. Mont.: Gregor Kal Klein. Mont.: Mich. Krivec. , Brooklyn, N. V.i Alojtfj Little Fslle, N. Y.: Frank Greforfca. Cleveland, Ohio: Frank Bakaer. J, Htm-rinčie, Chan. Karlinger In Frank Kovači C. Bridgeport, Ohio In okollcai Frank Hočevar. Barbaton, o. In okolico: Alois Balaai. Colllnwood, Ohio. Math. Bl&pnlk. Lorain, o. in okolico: John Kumla, 1SSS. E. 29th St. Youngstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Juatin-Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarta*. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeviiie Pa.: Rudolf Pleteriak. Burdln* Pa. In okolico: John KerMS-■fk. Conam sugh, Ps.: Ivan PajK. Clarldgs, Ps.: Auton Jerlna. Canonaburg, Ps.: John Koklich. Brougthon, Pa. In okolico: Antoa Deat-■ar. Export. Pa. in okolica: John Prostor- . Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Lsben. Parrell, Pa.: Anton Valentin««. . Irwin, Pa. In okolico: Frank riahl Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Maadow Landa. Pa.: Geo. Schtilts. Moon Run, Ps. .n okolico: Fr. MaCak. Pltteburgh, Ps.« Ignacij Podvaanlk, Ignai Magister In Frank BamblC. Unity Sta., Pa.: Joseph Skertj Steel ton, Pa.: Anton M. PapIE Wniock, Pa.: Frank Seme in Joaepb Peternel. Wlntdrquartara, Utah: Louis ttleelek. Black Diamond. Waah.: Gr. Porenta Ptavenedale. Waah.: Jakob Ronaiak. Thomas, W. Va. In okollooi Frank Kocian In Frank BartoL Grafton, Wis.: John StamgfaL Milwaukee, Wla.: Joadp Tratnik la John Vodovnlk la Joe. EnpaaSML •cheboygan: Nick Badovinao In Frank Novak. Waal AIMS. Wla.: Fraak Mi, _ Jtsck Mrtnge, Wjra.i A. JasOa la TsL Wya.i Feat* 441 paral cov t 417.710 tea Haabirg-Amcrika črta HajTrda parob'adaa dtnii a mm avala, k! Tidriojs 74 rsaliCaih Crt. MVATBRLAN D". 960 Crevliav dol«, 68,000 toB, "IMPERATOR", 818 čevljev dolg, 62,000 tan Direktna itsis med NEW TORKOM b HAMBURGOM. PHILADELPHIO ia HAMBURGOM, BOSTONOM m HAMBURGOM, BALTIMORE^ ia HAMBURGOM. HALIFAX in HAMBURGOM. Najnižje cene za t stari kraj ia Maj. Peaebae peieraeit pelsitea alevaaake saredae«ti Največje udobnosti v MEDKROVJU in TRETJEM RAZREDU ki vssbuje kabla« po i, 4 In 6 poBtelj, o bedni ce, kopalnice, pralnice itd Za nadaljne podrobnosti obrnite as na: Hamburg-American Line, 45 Broadway, New York ali aa krajevna agenta. Edina zaloga Družinskih in Blaznikovih PRATIK za leta 1914. 1 iztifi stane ... 10c. Ceno Blaanikove pratike bo iite.' V zalomil UPR AVN1STVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Stf New York; alf pai 6104 SL CUir Are., N. S. derelud, 0 RED STAR LINE PJoTitba me d New Yorkom tn Antirerpom. Redna tedenska zyeza potom poštnih parnibov t brzoparnfld na dva vijaka ZEELLAND 11,304 tone FINLAND 12,760 ton. KROONLAND a 12,760 ton. VADERLAND 12,017 ton. LAPLAND 18,694 ton. Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogreko, Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniški zveza. Posebno ae Se skrbi ia udobnost potnikov medkrovja. Tretji raired obstoj' od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne Informacije, cene in voine listke obraiti ae je Dal RED STAR UNB No. 9 Broadway NeWjYork. 94 State Street Boston. Mass. 1319| Walnut St. Philadelphia, Pa. 619 Second Ave. Seattle, Wash. No. 14 Dearborn St. Chicago. III. 1306 "F" St., N. W. Washington. D. C. 210 St. Charles St. New Orleans. Lit. 11 & Locust St. St. Louis, Mo. 233 Main St. Winnipeg, Man. 319 Geary St. San Franciako, CaL. 121 So. 3rd St. Mineapolie. Minn. 21 Hospital St. Montreal. Canada. Koledarjev imamo ▼ zalogi lg ft* sekaj ato U kdor rojakov ga še nima, maj ge podviza zanj. Letošnji Koledarje zanimiv in bolj obsežen kot dragi letniki. Cena mm je ■ poštnino vred 25 centov. Slovenie Publishing PoH 82 Cortlandt St., New York Qity C0MPAGN1E GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba.) Direkiaa črta ____ 1 do HAVILB, PAEIZA, iVICE, INOMOSTA in IwUBLJAlfM. Poštni parniki so: ■m ~ ^ ;-LA SAVOIE" -LA LORRAINE** **LA FRANCE" ■a dva vijaka na dva vijaka aa itiri vijake 'LA PROVENCE** aa dra vijaka Podpisaai je iznajditelj najuspešnej -še tinkture na \at— —svetu Alpen-Kg ^CS^B tinkture in «BS| Aipenpoaade J*y vn^^^s - Ženskam in J J > ^jJH^r možkim. kateri jo rabijo, zrastejo v fio-stih tednih lasje popolnoma. ne bodo izpadali in ne bodo osiveli. Ravno tako zraste možem' v Šestih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma czdravim revmalizem, kostibol, trganje po rokah, nofrah in hrbtenici. Rane. opekline. bule, ture, kraste in kurja očesa, bradavice, potenje nor. zeb!ine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washington u, znamenje, da so čista in najbolj uspešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem ga zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500. "Chicago" 441 Expresni parniki so: La Touraine", "Rochambeau" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Pearl St., Chesebrough Building. # Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka 57 N. *LA PROVENCE 2v/. maja 1914. *LA SAVOIE 10. junija 1914. tFRANCE 27. maja 1914. *LA PROVE::CE 17. junija 1914. tLA LORRAINE 3. junija 1914. tFRANCE 24. junija 1914. Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: t ROCHAMBEAU 23. maja 1914. * NIAGARA 13. junija 1914 •CHICAGO 8. junija 3914. *ROCHAMBEAlr 20. junija 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka. ATstro-Amerikanska črta (preje bratje Cosulich) NajpripravnalSa io m|ein§|ši parebratfoa erta zi Sievtoca |« Hrvati Mor! parelk m* Iti vijaka '/Hakvma Viiiurovoi"i Regularne vožnja med New.Vorkom, Trstom in Reko« wee Cena vožnih listkov iz New Yorka za III. razred so do: V«! spodaj navedeni novi brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav ALICE, IiATJBX, MARTA WA8HINQTOH. ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ JOSXPfl h TRSTA ..... LJUBLJANE REKE ...... ZAGREBA .. KARLOVCA $25.00 $26.18 $25.00 $26.08 $26.25 OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I. in Martha Washington znaša $4.00 več. II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph L od $65.00 do $70.00. Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00. Phelps Bros St Co* Geo. Agents, s Waekungtoo stmt, new jori|