Kmetijstvo.
Nekaj o kompostu ali mešanem gnoju.
Spisal J. Vuk.
Pri nas je to gnojilo, žalibog, premalo poznano. In kako lahko bi si napravljali gnoj po ceni, ko so druga gnojila tako draga in manj zaležejo kakor mešanec. Pri vsakem gospodarstvu odpade namreč mnogo t^arin, ki se puščajo brez vsake koristi sem ter tja ležati, če tudi bi nam, predelane v gnoj, veliko zalegle. Vsi ti odpadki imajo namreč nekaj gnojilnih snovi v sebi, zato jih je treba zbirati in mešati, da se primerno razkroje. Z mešanjem različnih odpadkov dobimo gnoj, kateri je bogat na vseh različnih snoveh.
Kompost napravimo, ako mešamo sledeče tvarine, kakor cestno blato, blato iz jarkov, mlak, ribnikov in luž, sip iz starega zidu, smeti z dvorišča, skednja in stanovanja, pepel, kosti, drob, kri, dlako, perje, rogove, parklje, kebre, črve, plevel, straniščni gnoj, vodo, v kateri se je topilo milo (žajfa) in sicer pri pranju, umivanju i. t. d.
Za kompost izberemo najprej primeren prostor. Njega je dobro imeti  blizu  tistega  mesta, kjer  ga  mi-
slimo rabiti. Sicer pa je najboljše, da ga imamo pri gnojišču, torej blizu gnojnice, ker je treba večkrat zalivati.
Prostor za kompost mora imeti tudi nepredirna tla, da se ne more gnojnica izcejati v zemljo. Prirediti je tedaj prostor tako, da je spodaj glina; dcbro je, ako napravimo okoli komposta jarke ali rove, da ga ne more deževnica kvariti.
Kompost napravljamo tako, da spravljamo prej naštete tvarine nakup in sicer plastoma; spodaj denemo na pr. zemljo ali blato, na to plevel, potem pepel, na to zopet blato itd. Sploh znašamo na kup, kar nam pride v roke, vselej pa razgrnemo vkup spravljeno tvarino po vsem kupu. Posebno se priporoča, da primešamo kompostu tudi straniščni gnoj, kadar izpraznujemo straniščne jame. Straniščni gnoj obogati kompost na vseh redilnih snoveh; razun tega pa še najbolj pomaga, da različne tvarine hitreje segnijejo in sprstene.
Na kompost se nakladajo različni odpadki tako dolgo, da je kup k večjemu P/a metra visok. Dobro je, ako je kup na vrhu nekoliko vglobljen ali jamčast, da se pri zalivanju z gnojnico le ta ob straneh ne odceja. Kompost je treba zategadelj zalivati, da je dosti vlažen, in potem ga vsako četrtletje prekopati ali premešati. Radi premalo časa se navadno prekaplje vsako jesen in pomlad, ko še ni za drugo delo. Pri takem prekopavanju je najboljša prilika, da dodajamo kompostu plastoma straniščnoga gnoja, ako pa tega nimamo, je dober tudi hlevski gnoj. Kup se mora odrezavati od vrha do tal, tedaj navpično mer, kajti le tako se najbolj pomešajo različne tvarine. Če kup večkrat prekopljemo, bo dozorel pred, gotovo že v poldrugem letu Če pa ne, moramo čakati tudi tri leta Pri tem pa se moramo držati naslednjega pravila: Kompost je le tedaj dober za rabo, kadar so vse tvarine sprstenele v črno prst.
V rekah, potokih in ribnjakih nahaja se včasih dosti blata, ki se da izvrstno porabiti za gnoj. Temu blatu je primešano mnogo rastlinskih in živalskih ostankov, kakor listja in korenin, povodnih rastlin, raznih mrčesov itd. V svežem takem blatu se nahaja tudi mnogo kisle črne prsti, katera je škodljiva. Da jo odpravimo in pretvorimo v sladko črno prst, moramo tako blato v jeseni iztrebiti in spraviti v kupe, da med zimo dobro prezebe. Da pa se hitreje razkisa, pridenemo ji plastoma vapna in pepela.
Kompost rabimo za gnojenje travnikov, pašnikov, vinogradov in sadnega drevja. Za njive ni dober, ker ima preveč plevelnega remena v sebi. Debel in še premalo razkrojen kompost kaže pred porabo presejati skoz mrežo, kakoršno rabimo za presevanje peska. Presejen kompost porabimo za gnoj, kar ga pa ostane to stran mreže, to pa še ostane dalje kot nezrel kompost. Za 1 hektar travnika rabimo 100—120 voz komposta, težkih po 6 meterskih centov. Ako gnojimo s kompostom, moramo ga jednakomerno raztrositi in dobro povlačiti z brano.
Evo vam toraj malo navodil k pripravljanju me-šanca.    Bližnja prihodnjost  nas bo učila, kako   dobro in
Stran 444.
po ceni je to gnojilo, posebno sedaj, ko ni potrebnega denarja za nakup druzega gnoja. Ker pa brez gnojenja dandanes ne opravimo ničesar, moramo gnojiti in to dobro gnojiti. Denarja primanjkuje, kar pa je največ krivo nepotrebno lišpanje deklet in fantov, tudi gospodarji in gospodinje niso izvzeti. To pa stane denar, ako ga hoče ob nedeljah in praznikih gospoda špilati, za gnoj pa potem manjka.
Stran 445