Na i kandidatje za državni zbor. Predragi slovenski rojaki! Bili smo kot bratje lepo složni med sebo". Kakor svoje očesce varovali so naši voditelji najdražji svetinji ndroda: SAreto vero in narod- j nost slovensko. Če tudi posebnega vspeha do zdaj prikazati še ne moremo, smo vendar po složnem delovanji eno stvar dosegli: s 1 ovensko ljudstvo se je v verskem kakor tudi v narodnem oziru ojacilo. Toda pritepel se je sovraznik k nam ter zasejal luliko med pšenico. Prišel je iz tujega sovražnik vere, lažnjivi liberalizem, ki nas" je razdvojil in zbegal, vsled tega pa tudi oživljenje ndrodne zavednosti v daljih krogih zmotil. Naj bi se kolikor lemogoče prejšna sloga (zastopnost), brez katere za nas sreče ni, povrnila, izpovedamo v tem silno važnein trenutku še enkrat, kar hocemo. Mi želimo, da obstane avstrijansko cesarstvo, ki nam bodi varno zavetje v narodnem in verskem oziru. Mi smo z& to, da so vse avstrijske kraIjestva in dežele kolikor le mogoče s amovlastne ter uživajo toliko politične svobode, da bodo zamogle brez državnega zbora vse svoje domače zadeve same uravnavati, skupne zadeve pa s zastopniki drugih dežel v državnem zboru. Mi tirjamo povsodi: v uradnijah, v cerkvenem poslovanji in v šolah p o p o 1 n e n arodne enakopravnosti, katera je dozdaj le na papirji, pa ne v dejanji. Da pa glede dejanske narodne enakopravnosti kolikor mogoče zanesljivega poroštva dobimo, skušamo po postavnej poti to doseči, da bi se po načelu federalizma vse dežele, po katerih naši slovenski bratje razkosani živijo, zedinile v upravrio celoto, ter bi vsi Slovenci kot eden edini narod tudi le eno deželno vlado imeli, združeni, brez vseh napotkov za svoj časni in vcčni blagor skrbeli. Le v edinosti je moc, razkosani si pa pomagati nič ne moremo. V polajšanje kmetskega starni zahtevamo, da se nekdaj samostalne dačne srenje, ki so pa zdaj večjim krajnim srenjam pridružene, zopet locijo in samostalne postanejo, ako to želijo; da se obcine p r e v e 1 i k i h p i s a r ij rešijo ; da se p r e o bširni politični in sodnijski okraji zmanjšajo, gosposke bolj med ljudstvo preložijo, raznovrstne sedanje oblastnije pa tako prenaredijo, da jih bo manj vrst, ter bode kmet svoje navadne zadeve ob enem prieni gosposki opravil; posebno pa, da seokrajni zastopi, kakoršni so zdaj, rajsi odpravijo; da se pravo sodj e bolj po prostera uredi, da ne bode toliko advokatov in notarjevtreba,posebnopa,dase posilno legalizir anj e pri notarjih nemudoma odpravi;— da se kmetskemu ljudstvu toliko zastopnikov v deželnem in državnem zboru odloči, kolikor mu jih po številu duš in po znesku davkov po vsej praviei gre; da bode s o 1 a zopet to, kar ima biti, uamreč k r š č a nsko vzrejališče,vkateremučiteljinkateket v z aj e m n o na to delata, da se naša mladež v duliu sv ete v er e o dgaj a; zk to se pa morajo katoliški cerkvi postavnaporostva dati, da se tako povrne mir med cerkvijo in Solo in poduk blagoslov z nebes ima. Kot katoličani slednjič zahtevamo p r avico katoliški cerkvi, da se spoštuje in se ji priznava njena samostalnost, njeno pravo, premoženje in njene naprave, kakor tudi hočemo, da se pravica samouprave ne krči drugim verskim družbam, katere država priznava in trpi. Cerkev zapoveduje y duhovskih, država y posvetnih zadevah; cerkev ni državi podvržena, pa tudi ne nad njo postavljena, ampak je v svojem delokrogu kot duhovska oblast poleg državne oblasti samosvojna. Zatorej pa ne moremo trpeti, dabidržava kat. cerkev tlačila ter jo ponižala v služabnico prenrinjajočih se vladnih sistem. To so tedaj naše rnisli in želje v politicnih, narodnih, občinskih in ccrkvenih zadevah, in z nami se v vseh teli receh popolnoma strinjajo vsi postenjaki v Avstriji, kateri so prijatelji svobode, toda na pravični podlagi. Zatorej Vam pa, dragi slovenski rojaki! ne moremo in ne boderaopriporočalimožev za kandidate, ki niso naiih ruisli, marveč so privrženci tistega laži-liberalizma, ki z drzno roko vse podira, kar koli je nekdaj veljalo ter Ijudskim potrebarn in okolščinam celo primerno bilo, — tacih zastopnikov Vam ne priporočamo, ampak priporočamo Vam može, ki so prijatelji resnice in vsestranske pravice, ki Vaše potrebe dobro poznajo in živo občutijo, ki so vrli domolj ubi inpa z vesti katoličani! Vabimo torej vse poštene in blagodušne domoljube, zbrati se okoli naše konservat i v n e z & s t a v e, ki je brez dvoma prava zastava ljudstva, katero jev svojiogromni večini konservativno, to je: udano kat. cerkvi in verno, ter se svojih starodavnih pravic in navad drži, ako sonjegovim razmerain prikladne. Priporočamo Vam tedaj, predragi rojaki, naslednje gospode, kisoprijateljiinbranitelji naših načel, kot kandidate zadržavni z b o r: I. G-ospoda Jan. Pajka, bivšega profesorja na mariborski gimnaziji, za kmetske srenje Mariborskega, volilnega okraja s sodnijskimi okraji: Maribor, Slov. Bistrica (volišče Maribor), Konjice, kder je ob enim volišče, Slov. Gradec in Marenberg (v oliščeSlov. Gradec). *) II. Gospoda Mih. Hermana, slovenskega deželnega poslanca in odbornika v Gradci, za kmetske srenje Ptujskega volilnega okrajas sodnijskimi okraji: Ptuj, Ormuž, Sv. Lenart (volišče v Ptuji), Rogatec in Šmarje (voliSče v Rogatci), Ljutomer in Gornja Radgona (volišče v Ljutomeru). III. Gospoda Fr. Kosarja, kanonika v Mariboru, za kmetske občine Celjskega volilnega okraja s sodnijskimi okraji: Celje, Vransko. Gornjigrad, Lasko in Soštanj (volišče v Celji), Brežice, Kozje in Sevnica (volišče v Brežicah). Pi'osimo lepo vse poštenjake, posebno pa častito duliovščino in slavna žnpanstva, da prav marljivo delajo za te može, ki so naši pravi zaupniki, da zmaga naša pravična stvar. Osvedni volilni odboi' v Mariboru, dne 15. septembra 1873. Imena gg. osrednega volilnega odbora, kakor tudi veljavnih mož vsacega volilnega okraja bodo podpisana pod tem oklicera, ki ae bo v mnogih odtisih v posamezne volilne okraje poslal. *) Opazka: G. profesor Pajk se je vsled sporazumljenja med obema strankama na podlagi tega, kar smo kot rposlednjo besedo od svoje strani" v rGospodarju" štev. 30. (proti koncu) rekli, in v soglasji s tem volilnim okliceui za kandidata postavil in z dobro vestjo priporočil.